018-041/2005 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-41/05-32-500

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika, članice Vesne Cukrov kot poročevalke in člana Francija Kodele kot člana senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za: "računalniški tomograf (CT aparat) - 16 rezinski" ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja MEVI d.o.o., Vodovodna ulica 20, Maribor, ki ga zastopata odvetnika Andrej Ketiš in Goran Janžekovič, ul. Vita Kraigherja 8, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ESL d.o.o., Ulica bratov Učakar 80, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik-Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.03.2005

ODLOČILA

1. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi. Razveljavi se postopek oddaje javnega naročila za: "računalniški tomograf (CT aparat) - 16 rezinski", objavljen v Uradnem listu RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod št. objave Ob-29103/04.

2. Naročnik je dolžan plačati prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 364.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

3. Naročnik je dolžan plačati drugemu vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 501.280,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 07.10.2003 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117/04, z dne 29.10.2004, pod št. objave Ob-29103/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb (dokument, z dne 30.11.2004) je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe.

Naročnik je dne 09.12.2004 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, št. 6/2004, iz katerega je razvidno, da je ponudbo drugega vlagatelja zavrnil kot nepravilno in kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje SIEMENS d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 16.12.2004, skladno s drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev oddaje predmetnega javnega naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom, z dne 03.01.2005.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 21.12.2004, skladno s drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, zahteval dodatno obrazložitev oddaje predmetnega javnega naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom, z dne 03.01.2005.

Prvi vlagatelj je dne 12.01.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je njegova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika nepravilna. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik izbral aparaturo izbranega ponudnika, ki ne ustreza tehnični specifikaciji razpisne dokumentacije, saj ne obsega zahtevanega števila detektorskih elementov 800 v X-Y smeri. Tehnična dokumentacija izbranega ponudnika izkazuje, da ima ponujeni aparat detektor s 16128 elementi v 24 vrstah, kar po mnenju prvega vlagatelja pomeni 672 elementov v eni vrsti X-Y smer. Prvi vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega postopka v celoti in zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer 220.000 SIT za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV, takso v višini 100.000,00 SIT.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.01.2005, v katerem naročniku očita, da je njegova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika nepravilna. Drugi vlagatelj v treh točkah navaja, da njegova ponudba v celoti izpolnjuje zahtevane tehnične specifikacije, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, zato je po mnenju drugega vlagatelja potrebno odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljaviti in ponoviti postopek ocenjevanja ponudb. Nadalje drugi vlagatelj posebej poudarja, da izbrani ponudnik ne ponuja proizvoda, ki bi izpolnjeval tehnične specifikacije iz razpisne dokumentacije naročnika v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika o nemotenem delovanju dveh konzol oziroma o nemotenem delovanju toplotne postaje in konzole ter zahtevo naročnika po toplotni kapaciteti rentgenske cevi. Drugi vlagatelj naročniku očita tudi neenakopravno ocenjevanje ponudb glede na stopnjo ločljivosti, saj noben od ponudnikov (niti izbrani ponudnik) ne ponuja zahtevano hitrost večrezne CT fluoroskopije. Drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila naročnika in zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV, takso v višini 100.000,00 SIT in 3% materialnih stroškov.

Naročnik je s sklepom, z dne 28.01.2005, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe prvega vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je zahteva naročnika oz. možnost izpolnjevanja zahteve omogočena na več načinov, saj več proizvajalcev uporablja manjše število detektorjev in tako imenovani "flying focus" princip. Ta princip omogoča, da se vsak fizični detektor na istem mestu rentgenske cevi na njeni poti okoli pacienta osvetli dvakrat ali večkrat, kar se doseže s premikom fokusa v cevi in se tako simulira dvojno oz. večkratno število detektorjev. Naročnik pojasnjuje, da navedeni princip omogoča vsaj sledeče prednosti: večji izkoristek detektorjev in manjšo potrebno dozo. Ker pa je na ta način število sprejetih signalov na istem področju večje v primerjavi z enostavno tehnologijo en detektor en efektivni kanal, so posledično lahko boljše tudi slikovne karakteristike takih aparatov.

Naročnik je s sklepom, z dne 26.01.2005, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe drugega vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da ponudba drugega vlagatelja ne nudi vedno konkretnih odgovorov na vse zastavljene tehnične zahteve ter tako ne izpolnjuje tehničnih zahtev, ki so bile zahtevane z razpisno dokumentacijo. Naročnik v nadaljevanju v treh točkah podaja ugotovitve na vlagateljeve ugovore v zahtevku za revizijo. Naročnik zavrača navajanje drugega vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehnične zahteve razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na delovno postajo ter pojasnjuje, da v predloženi dokumentaciji izbranega ponudnika podatka o tem, da bi obe konzoli uporabljali isti trdi disk, ni zaslediti. Iz dodatnih pojasnil, ki jih je izbrani ponudnik naročniku podal po prejemu zahtevka za revizijo drugega vlagatelja izhaja, da ponujeni sistem izbranega ponudnika omogoča istočasno zajemanje podatkov in obdelavo podatkov na drugi konzoli CT aparature, kar pa je bilo razvidno že iz njegove ponudbe. Glede navedbe drugega vlagatelja o RTG cevi pa naročnik odgovarja, da je v odgovoru izbranega ponudnika na dodatno vprašanje naročnika navedeno, da bo upoštevana tudi ekvivalentna toplotna kapaciteta cevi z morebitno novejšo tehnologijo.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 01.02.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 31.01.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 03.02.2005, odstopil zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, ki med drugim omogoča pridobivanje dodatnih pojasnil od naročnika, vlagatelja zahtevka za revizijo ali drugih udeležencev v postopku oddaje javnega naročila, z dopisi, št. 018-15/05-32-353 in št. 018-15/05-32-354 in št. 018-15/05-32-359 z dne 16.02.2005, pozvala prvega in drugega vlagatelja ter naročnika na sestanek zaradi pridobitve dodatnih pojasnil v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila. Na sestanku, z dne 24.02.2005, so prvi in drugi vlagatelj ter naročnik Državni revizijski komisiji posredovali dodatna pojasnila v zvezi z navedbami iz zahtevkov za revizijo, z dne 12.01.2005 in z dne 14.01.2005, povezanimi s tehnično specifikacijo naročnika, ponudbo drugega vlagatelja ter navedbami prvega in drugega vlagatelja v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika. Dodatna pojasnila so bila podana na zapisnik, z dne 24.02.2005 (v nadaljevanju: zapisnik), ki so ga podpisali tako naročnik kot tudi prvi in drugi vlagatelj zahtevka za revizijo.

Po proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika, na podlagi dodatnih pojasnil ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta zahtevka za revizijo obeh vlagateljev utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker oba vlagatelja oporekata naročnikovi odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj oba zatrjujeta, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, je Državna revizijska komisija navedbe iz zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja obravnavala skupaj.

Državna revizijska komisija v zvezi z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, ki je obravnavana v nadaljevanju te obrazložitve, uvodoma izpostavlja, da se le-ta ne nanaša na sporno vsebino zahteve naročnika določene v razpisni dokumentaciji kot takšne, temveč je za prvega vlagatelja sporna uporaba te zahteve, saj se je domnevna spornost postavljene zahteve naročnika izkazala šele v postopku naročnikovega pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb. V navajanju s tem povezanih kršitev slednji tako ni prekludiran, kot to v smislu petega odstavka 12. člena določa ZRPJN, temveč je prvi vlagatelj revizijski zahtevek, ki se nanaša na neizpolnjevanje pogoja izbranega ponudnika, v tej fazi postopka vsekakor upravičen podati.

Prvi vlagatelj prereka naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je kot najugodnejšega izbral ponudnika, ki je ponudil ultrazvočni aparat Somatom Sensations 16 proizvajalca Siemens, ki naj ne bi ustrezal tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije, saj ne obsega zahtevanega števila detektorskih elementov 800 v X-Y smeri. Iz zahtevka za revizijo prvega vlagatelja namreč izhaja, da izbrani ponudnik ponuja ultrazvočni aparat, ki ima detektor s 16128 elementi v 24 vrstah, kar pomeni 672 elementov v eni vrsti (X-Y smer) in ne 800 elementov v eni vrsti za en rez, kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, stran 26, določil, da mora ponudnik ponuditi računalniški tomograf (CT aparat)-16 rezinski, pri katerem mora "DETEKTORSKI SISTEM: število detektorskih elementov oz. aktivnih kanalov v eni vrsti (za en rez) mora biti najmanj 800 za X-Y smer". Po pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da ponujeni aparat izbranega ponudnika ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije, saj ima 1344 efektivnih kanalov v eni vrsti. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in pri tem ugotovila, da je v delu DETEKTORSKI SISTEM navedeno: "število aktivnih kanalov v eni vrsti je 1344 za en rez v smeri X-Y". Iz tehničnih karakteristik ponujenega aparata, stran 10. ponudbe izbranega ponudnika je nadalje navedeno: "Channels per slice 1344". Kot je razvidno iz zapisnika, je vlagatelj na sestanku dodatno pojasnil, da je iz dokumentacije izbranega ponudnika razvidno, da ima izbrani aparat 16128 elementov, kateri so razdeljeni v 24 vrst. Slednje po mnenju vlagatelja pomeni, da je v eni vrsti 672 detektorskih elementov in ne zahtevanih 800. Vlagatelj je še dodal, da izbrani ponudnik uporabi tehnološko varianto dvojnega slikanja z enim elementom tako, da doseže slikanje preko 800 detektorskih elementov v X-Y smeri, pri čemer pa za takšno slikanje porabi daljše časovno obdobje od zahtevanih 0.4 sec, kar je v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika razvidno na strani 15. Slednje pa pomeni, da traja posnetek dalj časa, v posledici česar nastane slika slabše kvalitete kot pri krajšem časovnem obdobju. Naročnik je namreč zahteval kardiološki aparat in ker gre pri srcu za delujoč organ, ki se stalno premika, nastane pri tem še posebej razlika v kvaliteti slike, zato je vlagatelj mnenja, da gre pri izbranem ponudniku za ultrazvočni aparat nižje kvalitete. Naročnik se z navedenim ni strinjal in je na sestanku poudaril, da je njegova zahteva v zvezi s številom detektorskih elementov ali aktivnih kanalov v eni vrsti za en rez izpolnjena z dokazilom iz tehnične specifikacije izbranega ponudnika na strani 10. Navaja še, da se nikjer v zahtevanih pogojih razpisne dokumentacije ni opredelil do tega, v kakšnem času mora biti izpolnjen zgoraj naveden pogoj.

Državna revizijska komisija glede na naročnikovo obrazložitev pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika opozarja, da je določitev pogoja v razpisni dokumentaciji merodajna za presojo pravilnosti ponudbe, hkrati pa ob tem ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije naročnika ni mogoče razbrati, kako in na kakšen način naj se navedena zahteva po številu detektorskih elementov izpolni. Tako zapisano zahtevo naročnika gre namreč razlagati na dva načina in sicer, da ga morajo ponudniki izpolnjevati kumulativno (število detektorskih elementov oz. aktivnih kanalov v eni vrsti (za en rez) mora biti najmanj 800 za X-Y smer v določenem času-v tem primeru je naročnik čas 0.4 sec.) oziroma, da ga ponudniki izpolnijo samostojno ali parcialno (800 detektorskih elementov oziroma aktivnih kanalov brez časovne omejitve). Ob dejstvu, da je mogoče izpolnjevanje navedene zahteve razumeti na dva načina, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pogoj določen nejasno, kar se je izkazalo po pregledu in ocenjevanju ponudb izvedeno s strani naročnika. Da je pogoj določen nejasno je razvidno tudi iz primerjave med ponudbami, kjer so sporni pogoj nekateri ponudniki razumeli kumulativno, nekateri pa parcialno. Glede na to, da je naročnik v razpisni dokumentaciji dvoumno specificiral, v kolikšnem času mora biti število detektorskih elementov oz. aktivnih kanalov v eni vrsti (za en rez) najmanj 800 za X-Y smer, ni bilo mogoče ugotoviti, da ponujen aparat izbranega ponudnika ne bi ustrezal tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije (prim. 13. točko 3. člena ZJN-1) oziroma da ustreza tehničnim specifikacijam razpisne dokumentacije.

Ne glede na ugotovitev, da zaradi pomanjkljivega opisa tehničnih specifikacij naročnika ni bilo mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanja tehničnih zahtev izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija na podlagi dodatnih pojasnil naročnika in prvega vlagatelja hkrati ugotovila, da je posledica pomanjkljivega opisa tehničnih specifikacij, neprimerljivost ponudb. Iz ponudbe vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika je bilo namreč razvidno, da ponujena ultrazvočna aparata sicer omogočata zahtevano število detektorskih elementov oziroma aktivnih kanalov, ki jih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahteval naročnik, vendar ne v istem času, kar pa posledično pripelje do ugotovitve, da ponudbi prvega vlagatelja in izbranega ponudnika med seboj nista tehnično primerljivi. Naročnik je namreč s pomanjkljivim opisom tehničnih zahtev v delu "DETEKTORSKI SISTEM: število detektorskih elementov oz. aktivnih kanalov v eni vrsti (za en rez) mora biti najmanj 800 za X-Y smer" povzročil, da so lahko ponudniki njegovo zahtevo razumeli in kot se je izkazalo v predmetnem postopku, tudi izpolnili na različne načine, zaradi česar je onemogočena tehnična primerljivost ponudb. Glede na navedeno, velja tako še enkrat poudariti, da ob dejstvu, da je mogoče zgoraj navedeni pogoj razumeti na dva načina, ni omogočena oddaja primerljivih ponudb ter predvsem ni omogočeno njihovo enakopravno obravnavanje pri naročnikovi presoji pravilnosti ponudb, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da je potrebna razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbo drugega vlagatelja v zvezi s pravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika po neodvisnosti delovanja dveh konzol ali konzole in dodatne delovne postaje. Drugi vlagatelj namreč trdi, da delovna postaja na CT-dve konzoli izbranega ponudnika uporabljata isti trdi disk, kar po mnenju drugega vlagatelja pomeni, da nista popolnoma neodvisni. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, stran 26, v delu: "RAČUNALNIšKI SISTEM IN KONTROLNA KONZOLA" določil: "računalniški tomograf naj uporablja princip dvojne kontrolne konzole (dve konzoli, ki obe omogočata postprocesiranje posnetkov, od teh vsaj ena služi tudi upravljanju sistema-izvajanje skeniranja. Uporaba ene konzole za postprocesiranje ne sme motiti dela z drugo konzolo), ali pa princip enojne konzole, če je izpolnjen naslednji pogoj: ponudnik ki ne omogoče principa dvojne kontrolne konzole mora ponuditi dodatno samostojno delovno postajo (poleg tiste, ki je specificirana v nadaljevanju-skupaj dve delovni postaji), ki omogoča izvajanje postprocesiranja, kot je zahtevano v nadaljevanju". Iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 26.01.2005, je razvidno, da je naročnik po ponovnem pregledu in podanih dodatnih pojasnilih izbranega ponudnika ugotovil, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika podatka o tem, da bi obe konzoli uporabljali isti trdi disk, ni najti. Poleg tega je izbrani ponudnik naročniku zatrdil, da ponujen ultrazvočni aparat omogoča istočasno zajemanje podatkov in obdelavo podatkov na drugi konzoli CT aparature. Kot je razvidno iz zapisnika, je vlagatelj na sestanku dodatno pojasnil, da izbrani ponudnik ni ponudil dve neodvisni konzoli, temveč je ponudil konzoli, ki se imenujeta WIZARD in LEONARDO, pri čemer konzola WIZARD ni neodvisna in tako ne izpolnjuje tehnične zahteve naročnika. Poleg tega vlagatelj oporeka dodatnim pojasnilom izbranega ponudnika in trdi, da je ob dejstvu, da izbrani ponudnik ponuja eno podatkovno bazo, tehnično nemogoče doseči istočasno neodvisno in nemoteno uporabo iste podatkovne baze iz dveh različnih obdelovalnih postaj. Naročnik se z navedenim ni strinjal in je na sestanku pojasnil, da izbrani ponudnik ponuja tri delovne postaje in sicer NAVIGATOR, WIZARD in LEONARDO. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, kako naj se predmetna zahteva naročnika izpolni. Naročnik namreč ni definiral, kaj pomeni: "Uporaba ene konzole za postprocesiranje ne sme motiti dela z drugo konzolo". Naročnik ni dovolj jasno opredelil, po kakšnem principu morata delovati obe konzoli oziroma, tako kot navaja vlagatelj, ali mora biti vsaka od teh obdelovalnih postaj priključena na lastno podatkovno bazo oziroma, ali mora dopustiti zajem podatkov iz ene podatkovne baze. Zahtevo naročnika "Uporaba ene konzole za postprocesiranje ne sme motiti dela z drugo konzol" gre lahko razumeti v smeri, da morata biti konzoli popolnoma neodvisni, lahko pa jo gre razlagati tudi na način, da morata zahtevani konzoli omogočati istočasno delovanje. Iz navedenega sledi, da je naročnik predmetno zahtevo oblikoval tako nejasno, da Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, ali ponujeni aparat izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim specifikacijam kot tudi, da ponujen aparat ustreza tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tako postavljeno zahtevo onemogočil oddajo primerljivih ponudb in s tem povezano njihovo enakopravno obravnavanje v fazi presoje pravilnosti ponudb in njihovega ocenjevanja s strani naročnika, zato je potrebna razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Drugi vlagatelj nasprotuje tudi ugotovitvi naročnika, da ponujena oprema izbranega ponudnika ustreza zahtevam naročnika v delu, kjer je v razpisni dokumentaciji naročnik pri "RENTGENSKA CEV" zahteval, da mora biti "toplotna kapaciteta cevi: vsaj 6.5 MHU.". Vlagatelj trdi, da ima ponujena rentgenska cev izbranega ponudnika toplotno kapaciteto 0 MHU. Po pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil ekvivalentno toplotno kapaciteto cevi z novejšo tehnologijo, s čimer po mnenju naročnika izpolnjuje tehnično zahtevo razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v ponudbi izbranega ponudnika v delu "RENTGENSKA CEV" sicer navedeno: "Toplotna kapaciteta cevi znaša kar 30 MHU ekvivalentno". Vendar pa iz priloženih Tehničnih karakteristik ponujenega aparata izbranega ponudnika, stran 16. izhaja, da ultrazvočni aparat Somatom Sensations 16 omogoča toplotno kapaciteto 0 MHU. Iz navedenega je tako mogoče ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza zahtevi razpisne dokumentacije naročnika po toplotni kapaciteti cevi vsaj 6.5 MHU. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza razpisni dokumentaciji naročnika v delu, ki se nanaša na RENTGENSKO CEV. Državna revizijska komisija zaključuje, da se ni mogoče strinjati z ravnanjem naročnika, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno, popolno in sprejemljivo. Naročnik je z ocenitvijo ponudbe izbranega ponudnika kot pravilno, ravnal v nasprotju s 76. členom ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala domnevne kršitve naročnika v zvezi s pravilnostjo ponudbe drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da njegova ponudba ni nepravilna, zato je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti navedb drugega vlagatelja, morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem, ko je ponudbo drugega vlagatelja označil za nepravilno, ravnal v skladu z določbami ZJN-1. Drugi vlagatelj oporeka ugotovitvi naročnika, da ponujena aparatura (rekonstrukcija slik FOV) ne omogoča velikost rekonstruirane slike med 10 in 50 cm, saj naj bi le-ta v svoji ponudbi ponudil sistem FOV z zagotavljanjem velikosti slike med 25 in 50 cm. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik ponuditi računalniški tomograf (CT aparat)-16 rezinski, pri katerem mora biti "REKONSTRUKCIJA SLIK: velikost rekonstruirane slike (FOV) vsaj med 10 in 50 cm". Po pregledu ponudbene dokumentacije vlagatelja je naročnik ugotovil, da je vlagatelj ponudil FOV z različnimi faktorji povečave oziroma postprocesirani FOV, s čimer vlagatelj ne izpolnjuje tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Vlagatelj se z ugotovitvijo naročnika ne strinja in navaja, da je sporno zahtevo naročnika izpolnil s tem, ko je v ponudbi ponudil DFOV, ki pomeni rekonstrukcijski FOV s faktorjem povečave 1, kar pa omogoča razpon od 9.6 cm dalje. Kot je razvidno iz zapisnika, je vlagatelj na sestanku pojasnil, da velikost rekonstruirane slike z DFOV v njegovi ponudbi pomeni v konkretnem primeru rekonstrukcijski FOV s faktorjem povečave 1 ter da je slika v realni velikosti oziroma, da je slika neobdelana. Vlagatelj je mnenja, da je s ponujeno opremo zadostil zahtevi naročnika po velikosti rekonstruirane slike, s čimer se le-ta ni strinjal, saj je poudaril, da je v razpisni dokumentaciji zahteval FOV in ne DFOV. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz ponudbe vlagatelja, stran 10/65 razvidno, da ponujen aparat LIGHT SPEED PRO 16 omogoča razpon FOV od 25 cm do 50 cm. Spričo navedenega je Državna revizijska komisija sledila ugotovitvam naročnika, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določil zahtevo glede velikosti rekonstruirane slike ter da vlagatelj s ponujeno opremo ni zadostil zahtevi naročnika po razponu FOV vsaj med 10 in 50 cm. Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo zato zavrača kot neutemeljeno.

Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo oporekal ugotovitvi naročnika, da ponujena aparatura vlagatelja ne ustreza v delu "REKONSTRUKCIJA SLIK: sistem naj izvaja rekonstrukcijo in prikaz rekonstruiranih slik v realnem času (takojšen prikaz po vsakem skenu), oziroma več kot 8 slik/sec.". Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, z dne 14.01.2005, trdi, da je zahtevo naročnika po zahtevani količini rekonstrukcije slik izpolnil. Iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 26.01.2005, izhaja, da je naročnik po ponovnem pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da je navedena zahteva izpolnjena z opcijo Xtream Recon Speed Upgrade GRE II, ki dejansko omogoča rekonstrukcijo do 12 slik/sec ter da ugotavlja pravilnost ponudbe v tem delu. Glede na dejstvo, da med strankama ni več spora o izpolnjevanju zahteve po rekonstrukciji in prikazu rekonstruiranih slik v realnem času, oziroma več kot 8 slik/sec. in da je naročnik drugemu vlagatelju v tem delu zahtevka za revizijo ugodil, Državna revizijska komisija ni meritorno presojala zahtevka za revizijo v tem delu.

Drugi vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo očita naročniku ugotovitev, da njegova ponujena aparatura ne zagotavlja zahtevane hitrosti večrezne CT fluoroskopije. Poleg tega naročniku tudi očita, da je ponudbe ponudnikov različno ocenjeval glede na stopnjo ločljivosti, saj noben od ponudnikov ne ponuja zahtevano hitrost večrezne CT fluoroskopije. Navedeno trditev vlagatelj dokazuje z javno dostopnimi informacijami, iz katerih je razvidno, da hitrost rekonstrukcije pri nobenem od ponudnikov ne dosega zahtevane hitrosti rekonstrukcije, določene v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v delu "PROGRAMI ZA IZVAJANJE PREISKAV OZ. NAKNADNO OBDELAVO SLIK" zahteval:"â??sistem mora omogočati večrezno CT fluoroskopijo (3 rezi istočasno s hitrostjo vsaj 3x6 slik/sec) za biopsijske posege z možnostjo proženje skeniranja v preiskovalnem prostoru in z monitorjem v preiskovalnem prostoru". Po pregledu ponudbene dokumentacije vlagatelja je naročnik ugotovil, da iz ponudbe vlagatelja ne izhaja izpolnjevanje tega pogoja. Vlagatelj se z ugotovitvijo naročnika ne strinja in navaja, da je zahtevo naročnika izpolnil s tem, ko je ponudil opcijo GRE II, ki omogoča rekonstrukcijo 12 slik/sec. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo vlagatelja in ugotovila, da je na strani 1. Priloge, pod kataloško številko Z62241K Xtream Recon Speed Upgrade GRE II zgolj navedeno: "programska in strojna oprema za hitrejšo rekonstrukcijo slik (12 slik/sec)" nikjer pa v ponudbi, kot iz predloženih prospektov ni najti dokazila o tem, da se omenjena opcija proizvoda vlagatelja nanaša na CT fluoroskopijo, kot tudi, da bi izpolnjevala zahtevo naročnika po treh rezih istočasno s hitrostjo vsaj 3x6 slik/sec. Kot je razvidno iz zapisnika, tudi vlagatelj na sestanku ni ponudil ustreznega dokazila, ki naj bi dokazoval izpolnjevanje navedene zahteve naročnika. Glede na navedeno in na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz priloženih prospektov v ponudbi vlagatelja ne izhaja, da ponujena aparatura vlagatelja izpolnjuje zahteve naročnika po omogočanju večrezne CT fluoroskopije (3 rezi istočasno s hitrostjo vsaj 3x6 slik/sec.) za biopsijske posege z možnostjo proženja skeniranja v preiskovalnem prostoru in z monitorjem v preiskovalnem prostoru, zato je potrebno navedbo vlagatelja tudi v tem delu zahtevka za revizijo zavrniti kot neutemeljeno.

Hkrati pa je Državna revizijska komisija, upoštevaje navedbo vlagatelja, da je naročnik ponudbe ostalih ponudnikov različno ocenjeval glede na stopnjo ločljivosti, saj naj ne bi noben od ponudnikov ponujal ultrazvočnega aparata z zahtevano hitrostjo večrezne CT fluoroskopije glede na stopnjo ločljivosti, preverila tudi, ali je naročnik pri pregledu ponudb neenakopravno obravnaval ponudnike. Državna revizijska komisija je preverila ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika in pri tem ugotovila, da je naročnik ocenil ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika kot pravilni, čeprav iz ponudb nikjer ni razvidno, pri kakšni ločljivosti je naročnik ocenjeval zahtevano hitrost večrezne CT fluoroskopije. Na ta način je naročnik ustvaril položaj, ki je z vidika 7. člena ZJN-1 nedopusten. ZJN-1 namreč v prvem in v drugem odstavku 7. člena (Načelo enakopravnosti ponudnikov) določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, določa pa tudi, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Načelo enakopravnosti sicer ne postavlja zahteve po dejanski enakosti ponudnikov, zahteva pa, da so jim v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil zagotovljene enake pravice in obveznosti. Spričo navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike v fazi presoje pravilnosti ponudb, zato je sledila ugotovitvam drugega vlagatelja in zahtevku za revizijo v tem delu ugodila.

Upoštevaje zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba drugega vlagatelja glede izpolnjevanja tehničnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji naročnika, ne ustreza v delu, ki se nanaša na:
- REKONSTRUKCIJA SLIK: velikost rekonstruirane slike (FOV) vsaj med 10 in 50 cm in
- PROGRAMI ZA IZVAJANJE PREISKAV OZ. NAKNADNO OBDELAVO SLIK: sistem mora omogočati večrezno CT fluoroskopijo (3 rezi istočasno s hitrostjo vsaj 3x6 slik/sek.) za biopsijske posege z možnostjo proženje skeniranja v preiskovalnem prostoru in z monitorjem v preiskovalnem prostoru.
Glede na definicijo nepravilne ponudbe iz 13. točke 3. člena ZJN-1, kjer je določeno, da je potrebno ponudbo, ki ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, šteti za nepravilno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pravilno označil ponudbo drugega vlagatelja kot nepravilno, saj le-ta ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročniku tako ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-1, ko je ponudbo drugega vlagatelja kot nepravilno izločil iz nadaljnje obravnave.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, kot izhaja iz celotne obrazložitve, in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo predmetnega razpisa v celoti, pa je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroške zastopanja po odvetniku v zahtevanem znesku 220.000,00 SIT (odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk, skladno s tarifno številko 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. št. 67/03)) in 20% DDV. Naročnik mora vlagatelju tako povrniti 364.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik drugemu vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT, stroške zastopanja po odvetniku v zahtevanem znesku 334.400,00 SIT (odvetniški stroški v višini 3000 odvetniških točk, skladno s tarifno številko 18 Odvetniške tarife, materialne stroške v višini 40 odvetniških točk skladno s 13. členom Odvetniške tarife) ter 20% DDV. Naročnik mora vlagatelju tako povrniti 501.280,00 SIT v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja glede materialnih stroškov se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 08.03.2005

predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, Slovenj Gradec
- Odvetnika Andrej Ketiš in Goran Janžekovič, ul. Vita Kraigherja 8, Maribor
- Odvetnica Milena Sevnik-Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana
- SIEMENS d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana