Na vsebino
EN

018-235/02

Številka: 018-235/02
Datum sprejema: 14. 3. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "notranja oprema nove â?? ", sklop 5 in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? a, zoper ravnanje naročnika Mestna občina â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â?? ,

odločila:

Zahtevek za revizijo se kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev:

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Uradnem listu RS, št. â?? in popravka in dopolnitve v Uradnem listu RS, št. â?? objavil javni razpis za notranjo opremo nove â?? in sicer po sklopih:

sklop 1. oprema za postavitev gradiva
sklop 2. oprema za uporabnike in delavce knjižnice
sklop 3. oprema po naročilu
sklop 4. oprema za pomožne prostore in ostala pomožna oprema
sklop 5. oprema za varovanje gradiva in reaktiviranje gradiva
sklop 6. tehnična oprema
a) varnostna oprema
b) računalniška oprema
c) audio-video naprave
d) dvigalo
e) komunikacijske naprave
f) druga tehnična oprema.
Ponudniki so lahko podali ponudbo za celoto, posamezni sklop ali pri sklopu 6 tudi za posamezni podsklop.

Javno odpiranje ponudb je bilo dne 2.9.2002. Za sklop 5-oprema za varovanje gradiva in reaktiviranje gradiva so prispele 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 16.9.2002, s sklepom št. 08401-1/2002-5, izbral kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo javnega naročila za ta sklop ponudnika â?? .

Zoper sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika je v zakonitem roku vložil zahtevek za revizijo â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj). Vlagatelj v svojem zahtevku navaja, da je prišlo do napačnega tolmačenja njegove ponudbe. Pred izdajo sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika je naročnik od vlagatelja zaprosil pojasnilo za sklop 5 in sicer ali je enaka oprema, ki so jo ponudili za varovanje gradiva in reaktiviranje gradiva že vgrajena v kateri knjižnici in ali je kompatibilna s knjigomatom in avtomatsko izposojo knjig, ki dela po Cobissistemu ter s tehnologijo digitalne identifikacije gradiva. Vlagatelj je dne 9.9.2002 posredoval zahtevano pojasnilo. Po prejemu sklepa o izbiri, je vlagatelj dne 19.9.2002 zopet poslal pojasnilo, dne 25.9.2002 pa dobil naročnikov odgovor, da ponujeni sistem ni kompatibilen s knjigomatom kar po vlagateljevem mnenju ne drži. V dopisu dne 26.9.2002 je poskušal vlagatelj še enkrat pojasniti, da je njegov sistem popolnoma samostojna enota v skladu s popisom in da je popolnoma kompatibilen s knjigomatom. Ker ima ponujeni sistem po trditvah vlagatelja vse lastnosti, katere so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji, je mnenja, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena kot neprimerna.

Naročnik v sklepu, s katerim zahtevku za revizijo ni ugodil (št. 08401-1/2002-5 z dne 14.10.2002) vztraja pri svoji odločitvi, da ponudba vlagatelja ne ustreza popisu del, ki ga je dal naročnik, v katerem zahteva, da morajo biti senzorski prehodi kompatibilni s knjigomatom in avtomatsko izposojo knjig, ki dela po Cobissistemu ter s tehnologijo digitalne identifikacije gradiva, imeti mora lastno diagnostiko napak in imeti mora integriran števec prehodov in alarmov. V dveh pojasnilih, z dne 9.9.2002 in 19.9.2002 ponudnik navaja, da se bo ponujeni sistem testiral skupaj z napravo za avtomatsko izposojo knjig, prav tako pa je poslal referenčno listo o že vgrajenem ponujenem sistemu. Naročnik je reference preverjal pri uporabnikih in ugotovil, da so to večinoma trgovinski sistemi. V dveh knjižnicah (â?? in â??) pa ustreznosti sistema niso potrdili. V pojasnilu z dne 29.9.2002 pa vlagatelj navaja, da je ponujeni sistem povsem nov in deluje v â?? , torej v trgovini.

Na podlagi vlagateljeve "pritožbe na sklep št. 08401-1/2002-5 z dne 14.10.2002", z dne 18.10.2002 (kar gre v smislu drugega odstavka 17. člena ZRPJN obravnavati kot sporočilo oziroma obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, na kar gre tako naročnika kot vlagatelja opozoriti) je naročnik z dopisom, z dne 22.10.2002, odstopil dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. V nadaljevanju dopisa naročnik povzema navedbe iz dosedanjega postopka (revizije postopka) oddaje javnega naročila.


Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik, v zvezi s postopkom presoje ponudb (skladno s 53. členom ZJN-1), z dopisom, št. 08401-I/2002, z dne 5.9.2002, zastavil vlagatelju vprašanje, ki se v izpodbijanem sklopu glasi: "ali je enaka oprema, ki ste jo ponudili za varovanje gradiva in reaktiviranje gradiva, že vgrajena v kateri knjižnici in je kompatibilna z knjigomatom in avtomatsko izposojo knjig, ki dela po Cobissistemu ter s tehnologijo digitalne identifikacije gradiva".

V zvezi s tem je vlagatelj dne 9.9.2002 posredoval pojasnilo, z naslednjo vsebino:
"Pošiljamo vam referenčno listo, kjer je vgrajen sistem za zaščito knjig Sensormatic.
- â??
- â??
- â??
- â??
- â??
- â??
Ponujeni sistem se bo testiral v â?? podjetju â??, skupaj z napravo za avtomatsko izposojo knjig. Projekt vodi g. â??, direktor knjižnice â??. Sistem za zaščito knjig ne deluje na sistemu Cobiss, ker je to povsem samostojna enota. Naprava za avtomatsko izposojo knjig pa v tem sistemu mora delovati .".

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim pojasnilom (odgovorom) naprej ugotavlja, da vlagatelj na povsem jasno vprašanje "ali je enaka oprema, â?? , že vgrajena v kateri knjižnici" odgovoril na dvoumen način. Čeprav bi šlo navedbo "Pošiljamo vam referenčno listo, kjer je vgrajen sistem za zaščito knjig Sensormatic â?? " razlagati, da se reference nanašajo na ponujeni sistem, pa takšno razzlogovanja otežuje nadaljevanje pojasnila, ko vlagatelj zapiše: "Ponujeni sistem se bo testiral â??..". Drugačno sklepanje, in sicer, da gre pojasnilo interpretirati, kot da gre za dva sistema in da se v pojasnilu navedene reference dejansko ne nanašajo na ponujeno blago je bilo zato bolj verjetno. Slednje je sam vlagatelj tudi potrdil v dopisu z dne 29.9.2002.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj ni niti na naročnikovo vprašanje, "ali je enaka oprema, ki ste jo ponudili â??., že vgrajena v kateri knjižnici", niti na naročnikovo vprašanje o kompatibilnosti ni podal (enoznačnega) odgovora. Kot je bilo ugotovljeno v nadaljnjem postopku pa gre iz vlagateljevega dopisa, z dne 29.9.2002, nedvoumno razbrati, da se v pojasnilu navedene reference ne nanašajo na ponujeno blago.

Dne 16.9.2002 je naročnik izdal sklep o izbiri, št. 08401-1-2002 - 5, v katerem je v izpodbijanem delu zapisal, da "Ponudba â??. ne ustreza popisu del, ki ga je dal naročnik, â?? in se ga je izločilo iz nadaljnje obdelave.".

Dne 19.9.2002 je vlagatelj posredoval naročniku dopis, v katerem je med drugim zapisal: "Sistem bo testiran v â?? podjetju â??, skupaj z napravo za avtomatsko izposojo knjig". In še: "Referenčna lista dokazuje, da tak sistem uspešno deluje". Interpretacija predmetnega dopisa ponovno ni povsem jasna, saj se je vlagatelj kot dokaz uspešnega delovanja (op. verjetno ponujenega sistema) skliceval na referenčno listo.

V zvezi s tem je naročnik z dopisom, št. 8409-1/2002-5, z dne 25.9.2002 zapisal, da je v razpisni dokumentaciji zahteval napravo, ki je kompatibilna s knjigomatom, da pa vlagatelj navaja, da se bo ponujeni sistem šele testiral v podjetju â?? v â?? .

Glede na navedeni naročnikov dopis je vlagatelj v ponovnem dopisu, z dne 26.9.2002, med drugim zapisal: "Ponujeni sistem se ne bo testiral, ker kot tak že deluje v objektih, katere smo vam navedli v dopisu". Na naročnikov (ponoven) odgovor, z dne 26.9.2002, s katerim je ta vlagatelju očital: "V prvih dveh dopisih navajate, da bo sistem testiran v â?? podjetju â??, v zadnjem dopisu z dne 26.9.2002 pa da se ponujeni sistem ne bo testiral, ker kot tak že deluje v objektih, katere ste navedli v prejšnjih dopisih", je vlagatelj ponovno odpisal z dopisom z dne 29.9.2002, v katerem je uvodoma zatrdil, da je ponujeni sistem povsem v skladu z zahtevami v razpisni dokumentaciji, kar se vidi tudi v ponudbi (da je za vsako postavko posebej navedel ceno skupaj z uvedbo v delo). Vlagatelj pa je v nadaljevanju dopisa zapisal:

"V knjižnicah katere smo navedli v referencah deluje sistem KNOGO (sensormatic), sistem VITEEXIT katerega smo ponudili pa je povsem nov (ima povišano detekcijo) in deluje v â??".

Ob obravnavi zadnje vlagateljeve navedbe (dopis, z dne 29.9.2002) gre naprej ugotoviti, da se v pojasnilu z dne 9.9.2002 navedene reference (vlagatelj v dopisu z dne 29.9.2002 navaja: " â?? v referencah deluje sistem KNOGOâ??") očitno ne nanašajo na ponujeno blago, temveč na neko drugo blago oziroma sistem, ki že deluje. Zapisani sklep izhaja tudi iz naslednjega stavka istega dopisa, ko je vlagatelj zapisal, da je ponudil sistem VITEEXIT â??
Očitno bi torej lahko vlagatelj z dvoumnim dopisom (pojasnilo z dne 9.9.2002) pred izdajo sklepa o izbiri ponudnika objektivno (Državna revizijska komisija ne ugotavlja, ali je bil to vlagateljev namen, ker za samo odločitev o sporu ni pomembno) zavedel naročnika, saj je podajal reference za sistem KNOGO (sensormatic), katerega pa ne ponuja v ponudbi, saj očitno ponuja sistem VITEEXIT. Slednji sklep gre nedvoumno opraviti na podlagi vlagateljevega (!) dopisa z dne 29.9.2002.

Tako gre ugotoviti, da je vlagatelj na naročnikovo vprašanje "ali je enaka oprema, ki ste jo ponudili za varovanje gradiva in reaktiviranje gradiva, že vgrajena v kateri knjižnici in je kompatibilna z knjigomatom in avtomatsko izposojo knjig, ki dela po Cobissistemu ter s tehnologijo digitalne identifikacije gradiva" podal reference, za katere se je ne-le izkazalo, da se ne nanašajo na ponujeno blago, temveč je to vlagatelj celo izrecno zapisal.

Kot že zapisano zgoraj vlagatelj v fazi presoje ponudb niti na naročnikovo vprašanje, "ali je enaka oprema, ki ste jo ponudili â??., že vgrajena v kateri knjižnici", niti na naročnikovo vprašanje o kompatibilnosti, ni podal enoznačnega odgovora.

Na podlagi zapisanega ni mogoče naročnikove odločitve za zavrnitvi ponudbe označiti kot nezakonite. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da bi moral vlagatelj v kolikor je menil, da so naročnikove zahteve po pojasnilu nezakonite, naročnika o tem "opozoriti", ne nazadnje tudi z vložitvijo zahtevka za revizijo (ki se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnikaâ?? ; arg. prvega odstavka 12. člena ZRPJN), ne pa na zahtevo naročnika podati pojasnilo, ki ne izpolnjuje zahtev naročnika.

Glede na navedeno ni mogoče naročniku očitati, da bi v postopku oddaje javnega naročila ravnal v nasprotju z ZJN-1 in/oziroma razpisno dokumentacijo. Trditveno in dokazno breme nepravilnosti, nesprejemljivosti oziroma neprimernosti ponudbe je v postopku presoje ponudb po ZJN-1 na naročniku. Ta mora izkazati dejstva in dokaze, ki vzrokujejo izločitev ponudbe iz vrednotenja. Naročnik je za takšno odločitev imel razloge v vlagateljevem dopisu z dne 9.9.2002. Naročnik je namreč od vlagatelja zahteval pojasnila, ki pa mu jih ta, deloma ni posredoval, deloma pa posredoval na dvoumen način. Slednja pa je kasneje (tudi v postopku revizije) še spreminjal.

V postopku, ki je sledil sklepu o izbiri pa ne le, da vlagatelj ni uspel dokazati pravilnosti svojih trditev (trditveno in dokazno breme je v postopku revizije na vlagatelju oziroma drugače zapisano: vlagatelj mora za svoje navedbe predložiti oziroma predlagati dokaze), temveč z nekaterimi, deloma tudi protispisnimi navedbami celo potrdil naročnikove ugotovitve.

Iz slednjega ni mogoče na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkov pravil Zakona o pravnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) zaključiti, da je naročnik kršil določila ZJN-1 oziroma razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

V tej zvezi gre vlagatelju zgolj pojasniti, da je imel na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-1 možnost od naročnika zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (kar pa ne vpliva na dopustnost vložitve zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi javnega naročila). Citirani člen namreč določa, da naročnik na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, temu pošlje tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ponudnik sme zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila najkasneje v osmih dneh od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona. Od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran