018-233/02

Številka: 018-233/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo, montažo in priklop opreme prostorov za novogradnjo â?? na lokaciji â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? , zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, ki je bilo dne 22.07.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 24.07.2002 izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? . Podjetje â?? je dne 19.08.2002 vložilo zahtevek za revizijo, kateremu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-199/02-25-1749, z dne 23.09.2002, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovano v obvestilu, z dne 24.07.2002 ter ga napotila, da ponovno opravi pregled in ocenjevanje ponudb. Naročnik je po ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb dne 01.10.2002 izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je dne 04.10.2002 vložilo zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je Državna revizijska komisija dne 23.09.2002 izdala sklep, št. 018-199/02-25-1749, s katerim je naročniku naložila, da skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN ponovno ovrednoti in oceni ponudbe, v kolikor pa bi naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ne more oceniti prispelih ponudb, da le-tega ponovi. Vlagatelj dodaja, da je naročnik ocenjeval ponudbe v nasprotju z merili, ki jih je opredelil v razpisni dokumentaciji. V III. poglavju razpisne dokumentacije "Način ocenjevanja ponudb ter merila in postopki, ki se nanašajo na priznanje izpolnitve vseh zahtevanih pogojev" v točki 1 "Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je ekonomsko najugodnejša ponudba" podtočki b "reference" je natančno opredeljeno katere reference bodo upoštevane pri točkovanju. Besedilo se namreč glasi: "število točk, ki jih ponudnik prejme, je odvisno od števila objektov (pri ocenjevanju se upoštevajo samo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, splošne bolnišnice, specialistične bolnišnice in klinike), ki jih je ponudnik opremil v zadnjih 5 let v cenovni vrednosti opremljanja." Vlagatelj dodaja, da je sledil razpisni dokumentaciji in zato ni predložil tudi mnogih drugih referenc s področja zdravstva in "obzdravstva", ker jih enostavno ni mogoče uvrstiti v rubriko "zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, splošne bolnišnice, specialistične bolnišnice in klinike". Vlagatelj je kljub temu priložil tudi reference, ki ne spadajo v področje zdravstva, naročnik pa mu jih je celo upošteval pri ocenjevanju ponudb. Takšno tolmačenje razpisne dokumentacije, po katerem je naročnik pri ocenjevanju upošteval tudi referenco "â??", pomeni razširjanje in spreminjanje razpisne dokumentacije, saj ta ne vsebuje nobene določbe, da bodo pri ocenjevanju upoštevane tudi "druge ustanove" ali "drugi objekti", ki glede na namen, kakršnega imajo in ne samo glede na njihov naziv ustrezajo opredeljenim referencam v razpisni dokumentaciji. Navedeno ravnanje naročnika predstavlja kršitev drugega odstavka 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), tretjega in četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 in prvega odstavka 7. člena ZJN-1. Vlagatelj dodaja, da "â??" nikakor ni dopustno uvrstiti v rubriko "zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, splošne bolnišnice, specialistične bolnišnice in klinike", saj gre za inštitut, ki nikakor ni oddelek â?? . Navedeno potrjuje že pogled na spletno stran navedenega inštituta, kjer je med drugim zapisano: "â?? je bil ustanovljen leta â?? . Dejavnost inštituta obsega strokovno delo in zdravstveno nego ter raziskovanje in izobraževanje. Leta â?? mu je bil podeljen naziv â?? ." Vse navedeno kaže, da je "â??" že od nekdaj inštitut in ne klinika oziroma oddelek â?? . Vlagatelj še dodaja, da bi naročnik moral v primeru, če je želel upoštevati tudi referenco za "â??" to tudi navesti v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj nadaljuje, da naročnik z obvestilom o oddaji naročila, ki ga je izdal dne 01.10.2002 ni razveljavil prejšnjega obvestila o oddaji naročila, z dne 24.07.2002, kar pomeni, da le-to še vedno velja.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o oddaji javnega naročila ter ponoven pregled in ocenjevanje ponudb, oziroma podrejeno, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti.

Naročnik je s sklepom, z dne 14.10.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik dodaja, da se je ob doslednem upoštevanju napotkov Državne revizijske komisije odločil, da bo pri ponovnem vrednotenju ponudb upošteval potrjeno referenco za "â??" pri vseh treh ponudnikih. Potrjeno referenco za navedeni objekt sta predložila tako izbrani ponudnik kot vlagatelj, zato je tudi pri ocenjevanju le-ta bila upoštevana pri izbranemu ponudniku in pri vlagatelju. Naročnik dodaja, da je s tem sledil napotkom Državne revizijske komisije, da mora referenčne objekte presojati ne samo glede na naziv le-teh, ampak glede na namen posameznega objekta. Naročnik nadaljuje, da je iz izpiska iz registra dejavnosti ugotovil, da "â??" opravlja tudi bolnišnično dejavnost, zaradi česar je navedeni referenčni objekt tudi upošteval pri ponovnem ocenjevanju ponudb. Z navedenim ni bilo v ničemer spremenjeno merilo "reference", ampak je naročnik sledil napotkom Državne revizijske komisije in nedvomno tudi stališču izbranega ponudnika in vlagatelju, saj sta oba v svoji ponudbi med referenčnimi objekti navedla tudi "â??", ker sta očitno menila, da navedeni objekt izpolnjuje pogoje, ki jih je naročnik določil za priznanje reference.

Naročnik še dodaja, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-199/02-25-1749, z dne 23.09.2002, razveljavila njegovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ki je bila vsebovana v obvestilu o oddaji naročila, z dne 24.07.2002, zato je vlagateljeva navedba, da je navedeno obvestilo o oddaji naročila še vedno v veljavi, neutemeljena.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.10.2002, skladno s 17. členom ZRPJN naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj ponovno povzema svoje navedbe iz zahtevka za revizijo in dodaja, da je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-199/02-25-1749, z dne 23.09.2002, tudi navedla, da v primeru, če bi naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ne more oceniti prispelih ponudb, ponovi javni razpis. Nesporno je, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ni mogoče oceniti prispelih ponudb drugače, kot jih je naročnik ocenil ob prvem ocenjevanju (Obvestilo o oddaji naročila, z dne 24.07.2002), zato bi moral naročnik, če je želel upoštevati napotke Državne revizijske komisije, javni razpis ponoviti. Naročnik je namreč merila z njihovim širšim tolmačenjem nedopustno razširil in spremenil. V kolikor je naročnik želel merila tolmačiti drugače, bi to moral zapisati v razpisni dokumentaciji z odstavkom "â?? in podobne zdravstvene ustanove" ali kako drugače. Vlagatelj še dodaja, da "â??" bolnišnične dejavnosti ne opravlja kot svoje primarne dejavnosti. Gospodarske družbe imajo lahko teoretično registrirane vse dejavnosti, ki se nahajajo v Standardni klasifikaciji dejavnosti, vendar pa vselej opravljajo eno dejavnost, ki je registrirana kot primarna. V primeru takšne razlage, bi lahko pri merilu "reference" upoštevali vse gospodarske družbe, ki imajo registrirano bolnišnično dejavnost ne glede na to ali jo opravljajo ali ne. Vlagatelj še dodaja, da je predložil referenco za "â??" zato, ker jo je predložil tudi že v predhodnem neuspešno zaključenem postopku oddaje javnega naročila in ker praktično v vsakem postopku oddaje javnega naročila raje predloži kakšno potrdilo, referenco ali izjavo preveč kakor premalo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 21.10.2002 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.10.2002), skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljeve navedbe, da je obvestilo o oddaji naročila, z dne 24.07.2002, še vedno v veljavi, ker ga naročnik naj ne bi odpravil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedeno obvestilo o oddaji naročila bilo razveljavljeno z njenim sklepom, št. 018-199/02, z dne â?? . Iz izreka navedenega sklepa namreč izhaja: "Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, ki je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 24.07.2002." Pravne posledice, ki izhajajo iz sklepa Državne revizijske komisije s katerim odloči v revizijskem postopku, so zakonsko opredeljene v 23. členu ZRPJN. V prvem odstavku navedenega člena ZRPJN je namreč določeno: "Če je zahtevek za revizijo vložen pravočasno in ga je vložila oseba iz 9. člena tega zakona, Državna revizijska komisija lahko s sklepom:
- zavrne zahtevek za revizijo kot neutemeljen,
- delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila."

Iz navedene zakonske podlage pravne narave odločitve Državne revizijske komisije torej izhaja, da le-ta, kadar vsebinsko odloča o zahtevku za revizijo, lahko zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen ali pa mu ugodi in postopek oddaje javnega naročila delno ali v celoti razveljavi. Pri ugotovljenih kršitvah ima Državna revizijska komisija le kasatorična pooblastila, s svojim sklepom pa ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. S tem je tudi v reviziji postopka oddaje javnega naročila ohranjena avtonomija volje naročnika pri izbiri pogodbene stranke. Avtonomija naročnika pa je omejena, saj lahko ta izbere le tistega ponudnika čigar ponudba izpolnjuje vse pogoje in zahteve razpisne dokumentacije (pravilna ponudba) in je glede na merila najugodnejša. Revizija postopka oddaje javnega naročila torej preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke. S sklepom Državne revizijske komisije se sankcionirajo kršitve pravil postopka oddaje javnega naročila, na način, da se razveljavijo odločitve naročnika in s tem tudi učinki teh odločitev. Pri razveljavitvi postopka (delno ali v celoti) sklep Državne revizijske komisije učinkuje sam po sebi, zato po razveljavitvi postopka ali dela postopka pravnih učinkov naročnikovih ravnanj več ni.

Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju osredotočila na vprašanje pravilnosti upoštevanja reference "â??", kot ustrezne reference, glede na opredelitev merila "reference" v razpisni dokumentaciji. Naročnik je merilo "reference" opisal in ovrednotil v III. poglavju tekstualnega dela razpisne dokumentacije (način ocenjevanja ponudb ter merila in postopki, ki se nanašajo na priznanje izpolnitve vseh zahtevanih pogojev), kjer je v točki 1 b) zapisal:

REFERENCE
število točk, ki jih ponudnik prejme, je odvisno od števila objektov (pri ocenjevanju se upoštevajo samo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, splošne bolnišnice, specialistične bolnišnice in klinike), ki jih je ponudnik opremil v obdobju zadnjih 5 let v cenovni vrednosti opremljanja:

vrednost opremljanja manj kot 5 objektov več kot 5 objektov
- 30 mio SIT in več
- 20 do 29 mio SIT
- 10 do 19 mio SIT 5 točk
3 točke
0 točk 9 točk
5 točk
1 točka

Državna revizijska komisija je že v sklepu, št. 018-199/02-25-1749, z dne 23.09.2002, s katerim je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila razveljavila naročnikovo obvestilo o oddaji naročila, z dne 24.07.2002, ugotovila, da je iz navedenega merila "reference" mogoče razbrati, da je naročnik določil tri kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za uvrstitev določene reference v ocenjevanje: 1) referenčna dobava se mora nanašati na zdravstvene domove, zdravstvene postaje, splošne bolnišnice, specialistične bolnišnice in klinike; 2) dobava mora biti iz obdobja zadnjih petih let in 3) vrednost opremljanja mora biti vsaj 10 milijonov SIT. Med strankama je spor glede razlage prvega kriterija, saj je naročnik v ocenjevanje vključil referenco, ki se nanaša na dobavo opreme za objekt "â??".

Državna revizijska komisija je v navedenem sklepu nadalje ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančneje definiral pojmov "zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, splošne bolnišnice, specialistične bolnišnice in klinike". Ob navedenem je Državna revizijska komisija dodala, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb primarno upoštevati definicije meril iz razpisne dokumentacije, pri presoji mejnih dejanskih stanov in ob odsotnosti natančnih definicij ali pravnih klasifikacij (vnaprej postavljena abstraktna pravna norma ne more nikoli v celoti zajeti vseh možnih konkretnih dejanskih stanov) pa tudi interpretativno pravilo, po katerem je potrebno enake dejanske stanove vrednotiti enako, različne pa temu primerno in sorazmerno različno. Državna revizijska komisija je v napotkih naročniku za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila navedla, da ob upoštevanju dejstva, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni jasno definiral pojmov "zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, splošne bolnišnice, specialistične bolnišnice in klinike", mora referenčne objekte presojati ne samo glede na naziv, temveč tudi glede na namen, ki ga objekt ima. To izhaja tudi iz drugega odstavka 50. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da morajo biti merila smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Vsebina predmetnega javnega naročila pa je dobava, montaža in priklop opreme prostorov za novogradnjo â?? . Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je predloženo referenco za "â??" upošteval kot ustrezno tako pri izbranemu ponudniku kot vlagatelju, saj je le-ta nedvomno zdravstveni zavod, ki poleg bolnišnične dejavnosti izvaja tudi raziskovalno in znanstveno dejavnost in se prav zato tudi imenuje inštitut, ne pa morda klinika ali bolnišnica. Naročnik je torej imel objektivno utemeljene razloge, ki opravičujejo upoštevanje predložene reference za "â??" kot ustrezne. Ob navedenem je nenazadnje potrebno tudi dodati, da je poleg izbranega ponudnika tudi vlagatelj v svoji ponudbi kot referenčni objekt navedel "â??", iz česar sledi, da je očitno tudi sam v času priprave in oddaje ponudbe menil, da navedeni objekt izpolnjuje pogoje, ki jih je naročnik določil za priznanje referenc.

Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik s tem ko ni razveljavil postopka oddaje predmetnega naročila, ni sledil napotku Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, št. 018-199/02, z dne â?? , Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v navedenem sklepu, na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN navedla, da mora naročnik v nadaljevanju postopka ponovno ovrednotiti in oceniti ponudbe, pri tem pa mora upoštevati določila razpisne dokumentacije in ZJN-1 ter napotke Državne revizijske komisije iz navedenega sklepa ter nadalje, da če pa bo ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ne more oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis. Iz navedenega ter glede na argumentacijo Državne revizijske komisije iz obrazložitve tega sklepa torej izhaja, da naročnik pri ponovnem vrednotenju in ocenjevanju ponudb, ki je imel za posledico izbor najugodnejšega ponudnika in ne ustavitev postopka oddaje javnega naročila in ponovitev javnega razpisa, ni ravnal v nasprotju z napotkom Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, št. 018-199/02-25-1749, z dne 23.09.2002, saj je ponovitev javnega razpisa navedena podrejeno napotku kako izvesti ocenjevanje ponudb na objektiven in transparenten način.


Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??