018-230/02

Številka: 018-230/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pripravo in dostavo kuhane hrane po lokacijah naročnika â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za lokacijo â??, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila, štev. 404-08-2002-5, z dne 6.9.2002.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za pripravo in dostavo kuhane hrane po lokacijah naročnika.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, štev. 404-08-2002-5, z dne 6.9.2002, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila za lokacijo â?? oddal podjetju â?? , (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), z obrazložitvijo, da je imela ponudba, katero je predložil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, najnižjo vrednost predračuna. Za lokacije â?? , â?? in â?? naročnik ni pridobil dveh pravilnih ponudb, zato je odločil, da se javni razpis ponovi pod enakimi pogoji. Iz istega razloga naročnik ni izbral ponudnika za lokaciji â?? in â?? , pri čemer pa je odločil, da se javni razpis za navedene lokacije ponovi pod drugačnimi pogoji.

Vlagatelj je dne 10.9.2002 od naročnika pisno zahteval, naj mu posreduje obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom ZJN-l.

Dne 16.9.2002 je vlagatelj zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (stran 5, 6. točka) zapisal, da bo v primeru odstopanja cen med ponudniki do 2% izbran ponudnik, ki bo lokaciji izvajanja storitev (â??) najbližje. Vlagatelj opozarja, da je vrednost njegove ponudbe le 1,23% višja od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika ter da je lokacija gostišča â?? po meritvi razdalje med naselji â?? , katero je opravilo Cestno podjetje â?? z merilnim kolesom Rollfix (priložen certifikat o kalibraciji), bližja kot lokacija izbranega ponudnika, in sicer:
Gostišče â?? (â??) do vhoda v â?? : 6.028 m
Prehrambeni obrat â?? (â??): 6453 m
Vlagatelj pričakuje, da bo naročnik po opravljeni reviziji ugotovil, da je zanj najugodnejša ponudba vlagatelja, ki za naročnika opravlja to dejavnost že od leta 1999, in sicer brez napak. Vlagatelj tudi meni, da v tem primeru velja meritev cest, ne pa geodetskih kart Geodetskega zavoda, katere se merijo v pisarni v Ljubljani, kajti hrana se vozi po cesti.

Naročnik je dne 18.9.2002 z dopisom, štev. 404-08-304/2002-7, vlagatelja pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s predložitvijo potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je takso pravočasno vplačal ter dne 24.9.2002 o tem naročniku predložil pisno potrdilo.

Vlagatelj je dne 27.9.2002 od naročnika prejel obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, štev. 404-08-89/2002-7, z dne 25.9.2002, v katerem je naročnik navedel, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša in najbližja lokaciji dostave hrane. V obrazloženem obvestilu je naročnik tudi navedel, da je podatke o ponujenih cenah in razdaljah ponudnikov do lokacije dostave hrane še enkrat preveril ter da je od Geodetskega zavoda dne 12.9.2002 prejel izmero najkrajše razdalje - po cesti (v naročilu izmere je naročnik opredelil izmero najkrajše razdalje /po dostopni poti/ med lokacijo dostave hrane in obema ponudnikoma), iz katere je razvidno, da je lokaciji â?? najbližji izbrani ponudnik.

Dne 4.10.2002 je naročnik sprejel sklep, štev. 404-08-304/2002-10, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik navedel, da je pri analizi ponudb ugotovil, da je odstopanje v ceni med ponudnikoma v okviru 2%, zato je Geodetski zavod Slovenije zaprosil za odmero razdalj po cesti od â?? do ponudnikov. Razdalja med vlagateljem zahtevka za revizijo in â?? znaša 5770 m, razdalja med izbranim ponudnikom in â?? pa 5450 m. Zato je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zavrniti.

Vlagatelj je dne 8.10.2002 naročnika pisno obvestil, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila, dne 17.10.2002 pa je o vloženem zahtevku za revizijo ter o tem, da je zahteval nadaljevanje revizijskega postopka, obvestil tudi Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je istega dne od naročnika zahtevala, naj ji odstopi dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 18.10.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v reševanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 25.10.2002 organizirala sestanek z vlagateljem in predstavniki naročnika, na katerem so ji stranke skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredovale dodatna pojasnila.

Dne 25.10.2002 je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN za dodatna pojasnila zaprosila Glavni urad Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS). GURS je zaprošena pojasnila posredoval v svojem dopisu, štev. 90411-323/2002-2, z dne 4.11.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 6.11.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih pojasnil naročnika in vlagatelja ter presoji pridobljenih pojasnil GURS, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali se je naročnik ob upoštevanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe iz razpisne dokumentacije pravilno odločil o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je v Razpisni dokumentaciji za javni razpis po odprtem postopku Priprava in dostava kuhane hrane po lokacijah naročnika â?? (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), v II. Poglavju, pod točko 6 (Način ocenjevanja ponudb in postopki, ki se nanašajo na ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov) določil, da bo " ... izbral ponudnika z najnižjo vrednostjo predračuna" (3. odstavek 6. točke) ter da bo "... v kolikor je razlika v ceni med ponudniki do 2%, imel prednost pri izbiri dobavitelj, ki je najbližje lokaciji dostave hrane" (4. odstavek 6. točke).

Navedeno pravilo, ki zadeva vprašanje ocenjevanja ponudb, med strankama ni sporno, prav tako med strankama ni sporno, da je v obravnavanem primeru glede na razliko med ponudbeno ceno vlagatelja in izbranega ponudnika za izbiro najugodnejše ponudbe odločujoča razdalja med lokacijami obeh ponudnikov in lokacijo dostave hrane. Pač pa se stranki ne moreta sporazumeti o tem, kateri od obeh konkurenčnih ponudnikov je v konkretnem primeru dejansko bližji lokaciji dostave hrane ter bi mu zato v skladu s prej opisanim pravilom iz razpisne dokumentacije naročnik moral dodeliti izvedbo predmetnega javnega naročila.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji javnega naročila, sta stranki v tistem delu revizijskega postopka, ki ga je v skladu s 16. členom ZRPJN izvedel naročnik, (vsaka zase) naročili meritev spornih razdalj. Obe meritvi sta bili opravljeni pri različnih zunanjih izvajalcih - vlagateljeva pri Cestnem podjetju ... in naročnikova pri Geodetskem zavodu Slovenije d.d.. Iz dokumentov o obeh opravljenih meritvah, ki se nahajajo v spisu, je mogoče razbrati, da sta bili meritvi izvedeni po različnih metodah (prva kot terenska meritev z merilnim kolesom in druga kot meritev na podlagi državne topografske karte v merilu 1 : 25 000).

Ker so rezultati obeh opravljenih meritev različni, predvsem pa si nasprotujejo v tem, kateri od konkurenčnih ponudnikov je bližji lokaciji dostave, je Državna revizijska komisija želela spor med strankama razrešiti s pomočjo (tretje) neodvisne meritve. V ta namen je Državna revizijska komisija na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN povabila obe stranki v postopku, naj na skupnem sestanku podata dodatna pojasnila.

Na sestanku, dne 25.10.2002, je vlagatelj soglašal s tem, da se opravi neodvisna meritev spornih razdalj, med tem ko so predstavniki naročnika na zapisnik izjavili, da vztrajajo pri meritvi, ki jo je opravil Geodetski zavod Slovenije d.d., saj je bila podpisana s strani odgovorne osebe, storitev pa je bila tudi uradno naročena in plačana. Predstavniki naročnika so zaradi navedenega predlagali, naj Državna revizijska komisija pred dokončno odločitvijo pridobi dodatna pojasnila v zvezi z meritvijo, ki jo je izvedel Geodetski zavod Slovenije d.d..

Državna revizijska komisija je sledila predlogu naročnika ter je na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila GURS, naj v okviru svojih pristojnosti poda mnenje o obeh opravljenih meritvah. Iz odgovora (dopis GURS, štev. 90411-323/2002-2, z dne 4.11.2002), ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 6.11.2002, je mogoče povzeti, da so merske metode obeh izvajalcev (Cestnega podjetja ... in Geodetskega zavoda Slovenije d.d.) korektne, vendar pa so vse tri uporabljene metode med seboj različne in njihovih rezultatov v konkretnem primeru ni mogoče medsebojno primerjati. Cestno podjetje ... je namreč izmerilo razdaljo z merskim kolesom na terenu po domnevni transportni poti, medtem ko je Geodetski zavod Slovenije d.d. izračunal zračne razdalje med â?? in gostiščema z uporabo koordinat centroidov hišnih številk, poleg tega pa je razdalje izmeril tudi na podlagi državne topografske karte 1 : 25 000. V zvezi s slednjo meritvijo je GURS opozorila, da je pri rezultatih te meritve treba upoštevati izbor trase (kar iz dokumentacije ni razvidno) in dejstvo, da so na karti ceste generalizirane. Mnenje GURS je, da zato na razgibanem terenu in na manjših razdaljah takšna meritev ne more dati deklarirane natančnosti. GURS je tudi pojasnila, da je najbolj natančen sicer izračun zračne razdalje s pomočjo koordinat centridov hišnih številk, vendar pa to ni pot, pač pa horizontalna razdalja. Manj natančna, vendar dovolj dobra je po mnenju GURS meritev z merskim kolesom, če je bilo to ustrezno vodeno po transportni poti po vozišču, kajti ta metoda upošteva tudi relief oziroma potek trase po terenu. Meritev razdalje na karti 1 : 25 000 na razgibanem terenu, vijugastih cestah in na tako kratki razdalji, pa po mnenju GURS ne more biti odločujoča.
GURS je zaradi boljše presoje razdalje preverila na najnovejših ortofoto kartah in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1 : 5 000, pri čemer je dobila naslednje horizontalne razdalje:
â?? naročnika - gostišče vlagatelja: 6340 m,
â?? naročnika - gostišče izbranega ponudnika: 6385 m.
Vendar pa je GURS obenem poudarila, da ji ni znana trasa, po kateri naj bi se transport izvajal, kot tudi ne izbor izhodiščnih točk, upoštevali pa tudi niso poteka terena (vzponov in spustov).

ZJN-1 v 4. odstavku 50. člena zahteva, da naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabi le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Pravilo, ki ga je v obravnavanem primeru v okviru meril za ocenjevanje ponudb določil naročnik v razpisni dokumentaciji (3. in 4. odstavek 3. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) je jasno: o izbiri najugodnejše ponudbe odloča ponudbena cena, razen primeru, ko je razlika med ponujenimi cenami manjša kot 2%. V slednjem primeru je za izbiro najugodnejše ponudbe odločilna razdalja med lokacijami.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (poročilo naročnika o oddaji naročila, štev. 404-08-2002-4, z dne 6.9.2002 in obvestilo o oddaji naročila, štev. 404-08-2002-5, z dne 6.9.2002), naročnik pravilo iz razpisne dokumentacije sprva ni dosledno upošteval, ampak je svojo odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (vkljub relevantni razliki v ponujenih cenah) oprl izključno na (najnižjo) vrednost ponudbenega predračuna. S tem je naročnik prekršil določilo 4. odstavka 50. člena ZJN-1, vendar je opisano kršitev v teku revizijskega postopka delno odpravil s tem, ko je sprejel očitek vlagatelja ter je v nadaljevanju pri odločitvi o izbiri najugodnejše ponudbe upošteval tudi pravilo iz 4. odstavka 6. točke razpisne dokumentacije.

Naročnik pa v (ponovljenem) postopku ocenjevanja ponudb ni sprejel tudi rezultatov meritve, ki jo je predložil vlagatelj, temveč je naročil lastno meritev (katero je zanj izvedel Geodetski zavod Slovenije d.d.). Razlogi za takšno odločitev naročnika iz dokumentacije o oddaji javnega naročila niso razvidni, kot tudi ni razvidno, zakaj naročnik ob naročanju lastne meritve ni zahteval enakih izhodišč predvsem pa enako (ali natančnejšo) metodo meritve kot vlagatelj. Naročnik v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo ni soglašal s predlagano tretjo (neodvisno) meritvijo spornih razdalj, temveč je predlagal, da Državna revizijska komisija pridobi še dodatna pojasnila v zvezi z meritvijo, ki jo je opravil Geodetski zavod Slovenije d.d..

Ob upoštevanju vsega navedenega, predvsem pa pojasnil, ki jih je prejela od GURS, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je meritev, ki jo je po naročilu vlagatelja opravilo Cestno podjetje ... natančnejša od meritve Geodetskega zavoda Slovenije d.d., ki jo je naročil naročnik. Državna revizijska komisija soglaša s stališčem vlagatelja (katerega potrjuje tudi pojasnilo GURS), da je terenska meritev, ki upošteva tudi relief prevozne poti med lokacijami, bolj primerna naravi obravnavanega javnega naročila (prevoz hrane) kot kartografska meritev horizontalnih (zračnih) razdalj. Da kartografska meritev že po naravi stvari ni najbolj zanesljiva, potrjuje tudi primerjalna meritev, ki jo je GU RS opravila po isti metodi, vendar na podlagi (novejše) karte in je pokazala drugačen rezultat kot meritev Geodetskega zavoda Slovenije d.d.. Rezultati meritve, ki jo je predložil vlagatelj, temeljijo na terenski meritvi, ki je bila izvedena po prevozni poti, z merilnim kolesom, za katerega je priložen tudi veljaven certifikat o kalibraciji, zato Državna revizijska komisija ne vidi razloga za dvom v rezultate meritev spornih razdalj, ki jih je v revizijskem postopku predložil vlagatelj.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo skladno z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??