018-227/02

Številka: 018-227/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "storitve čiščenja in notranjega transporta" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, št.: 240-1/02-23, z dne 13.09.2002 in sklep, št. 240-1/02-24, z dne 07.10.2002.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrže.

3. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.05.2002 sprejel sklep, štev.: 240-1/02-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo: "storitve čiščenja in notranjega transporta".
Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob- â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za storitve čiščenja in notranjega transporta â?? .

Naročnik je dne 26.08.2002 izvedel javno odpiranje ponudb ter ugotovil, da so pravočasno prispele 4 ponudbe. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da so trije predstavniki ponudnikov podali pripombe na delo komisije naročnika in potek javnega razpisa in odpiranje ponudb. Prvi vlagatelj je navedel, da ugotavlja, da pogodba ponudnika â?? , ni parafirana ter ugotavlja, da ponudbeni predračun drugega vlagatelja ni specificiran.
Drugi vlagatelj pa je navedel, da ugotavlja, da pogodba â?? , ni parafirana.

Naročnik je dne 13.09.2002, z dokumentom št.: 240-1/02-23, izdal sklep o oddaji javnega naročila, v katerem je javno naročilo oddal ponudniku â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi sklepa je navedel, da so prispele štiri pravočasne ponudbe ponudnikov. Zapisal je, da je v postopku pregledovanja ponudb ugotovil, da so bile ponudbe predložene skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (izbrani ponudnik je v skladu z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) predložil parafiran vzorec pogodbe, drugega vlagatelja pa je naročnik zaradi lažjega vrednotenja in primerjave ponudb pozval k pojasnilu).

Prvi vlagatelj je dne 19.09.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja kršitev 7. in 54. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Prvi vlagatelj navaja kot kršitev 7. člena ZJN-1 kršitev enakopravnosti ponudnikov v povezavi z ravnanjem komisije v postopku javnega odpiranja ponudb ter kršitev prvega odstavka 54. člena ZJN-1 glede dodatnih pojasnil in dopustnih popravkov. Naročnik je po mnenju prvega vlagatelja neupravičeno kvalificiral kot pravilno ponudbo ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo drugega vlagatelja.

Prvi vlagatelj je zapisal, da mora naročnik v skladu s 1. točko 7. člena ZJN-1 zagotoviti enakopravnost med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila. Prvi vlagatelj je navedel, da naročnik kljub evidentiranim pripombam prvega in drugega vlagatelja, ki sta jih podala na javnem odpiranju ponudb zoper izbranega ponudnika, da le-ta, ne izpolnjuje pogojev za usposobljenost in sposobnost ponudnika (VII. in XI. člen navodil ponudnikom), zaradi neparafiranega in nežigosanega vzorca pogodbe, ni želel ugotoviti dejanskega stanja. Prvi vlagatelj je navedel, da je podal pripombe tudi zoper ponudbo drugega vlagatelja, ker tudi ta ni izpolnjevala pogojev za pravilnost ponudbe (nima priloženega ponudbenega predračuna v skladu z II. členom navodil ponudnikom). Po navedbah prvega vlagatelja komisija naročnika ni želela ugotoviti dejanskega stanja po podanih pripombah, ne za prvo, kakor tudi ne za drugo pripombo in da tudi v zapisnik o javnem odpiranju ponudb ni vnesla nobene označbe o vprašljivi ustreznosti izbranega ponudnika pod ustrezno številko XI/15, ter za drugega vlagatelja opombe o manjkajočem dokumentu.

V nadaljevanju prvi vlagatelj navaja, da je strokovno komisijo naročnika pri odpiranju ponudb takoj vprašal ali lahko poda pripombe o opaženih pomanjkljivostih, na kar pa mu je naročnik odgovoril, da lahko poda pripombe le ob koncu odpiranja vseh ponudb.
Prvi vlagatelj navaja, da je prisotnost pooblaščenih ponudnikov v postopkih javnega odpiranja ponudb namenjena spremljanju postopka odpiranja, ugotavljanju splošne pravilnosti prispelih ponudb in za podajanje morebitnih pripomb in pojasnil v zvezi z nejasnostmi. Pravi tudi, da bi komisija naročnika morala na podlagi pripomb, katerih vsebina je bila pomembna oz. celo odločilna za takojšnjo opredelitev ponudbe kot popolne ali nepopolne, ugotoviti dejansko stanje ponudnikove dokumentacije in da bi morala pozvati k pojasnilu na odpiranju prisotne tri pooblaščene predstavnike izbranega ponudnika v zvezi s podano pripombo kar dveh od treh preostalih v postopku oddaje ponudb prisotnih ponudnikov.
Prvi vlagatelj še zapiše, da komisija naročnika kljub jasno izraženi želji pooblaščenih predstavnikov obeh vlagateljev, da komisija naročnika še enkrat preveri stanje dokumentacije izbranega ponudnika na podlagi zelo jasnih in za izbiro ponudnika odločujočih pripomb, le -tega ni storila. Prvi vlagatelj dodaja, da se ne more strinjati z utemeljitvijo komisije naročnika, da se na javnem odpiranju prispelih ponudb ponudbe zgolj pregledajo, saj pravi, da je prav postopek javnega odpiranja ponudb tisti, ki skozi v razpisni dokumentaciji opredeljene izločitvene kriterije že v tej fazi pregledovanja loči prispele ponudbe na popolne in nepopolne, od še zaprtih in nepravilno označenih dospelih ponudb do tistih ponudb, ki ob odpiranju ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ki jih naročnik v razpisni dokumentaciji navaja kot izločitvene. Prvi vlagatelj pravi, da je sicer res, da naročnik v nadaljevanju postopka s pregledovanjem prispelih ponudb po javnem odpiranju še natančneje pregleda sleherni dokument in oceni ponudbe, vendar pa je naloga komisije naročnika ob samem postopku javnega odpiranja tudi, da izloči jasno vidne in nedvoumno nepopolne ponudbe. Ker naročnik ni izločil takšne ponudbe, je po mnenju prvega vlagatelja s tem kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, ki ga opredeljuje 7. člen ZJN-1.

Prvi vlagatelj navaja tudi, da je bila podana kršitev 54. člena ZJN-1, saj je naročnik v navodilih ponudnikom v II. členu navedel kriterije za pravilnost ponudbe. Med temi dokumenti je navedel tudi "Ponudbeni predračun" skladno z določilom VI. člena navodil, ki ga drugi vlagatelj v svoji ponudbi ni imel. Na to pomanjkljivost je prvi vlagatelj opozoril že na samem odpiranju ponudb, vendar pa je komisija naročnika ravnala tako, kot je navedel že prej.
Naročnik je v sklepu o oddaji javnega naročila med drugim navedel, da je drugega vlagatelja pozval k pojasnilu zaradi lažjega vrednotenja in primerjave ponudb. Prvi vlagatelj meni, da je naročnik s tem kršil 54. člen ZJN-1, saj je s pozivanjem k pojasnilu ponudnikovo ponudbo iz neustrezne naredil ustrezno. Prvi vlagatelj navaja definicijo pravilne ponudbe, kot jo določa 18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in navaja, da ponudba drugega vlagatelja ni bila pravilna, saj ni vsebovala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, po dodatnem pozivu naročnika pa jo je dopolnjeval oz. pojasnjeval v delu, ki je ključen za pravilnost in popolnost ponudbe v fazi preverjanja sposobnosti in usposobljenosti ponudnika glede na zahtevane kriterije naročnika.
Prvi vlagatelj navaja, da bi bilo ponudbo drugega vlagatelja mogoče opredeliti kot pravilno le v primeru, ko ta dosledno izpolnjuje II. člen naročnikovih navodil ponudnikom, v kolikor pa ne, se mora takšna ponudba izločiti iz nadaljnje obravnave kot nepravilna, brez kakršnihkoli pojasnil, saj gre za ključni kriterij. Prvi vlagatelj trdi, da je prepričan, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom in neupravičeno kvalificiral ponudnika, ki ni imel pravilne ponudbe.

Zaradi vsega navedenega prvi vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, izloči iz nadaljnjega postopka nepopolni ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja, ter sprejme nov sklep o oddaji javnega naročila, v katerem izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika.

Drugi vlagatelj je vložil revizijski zahtevek dne 20.09.2002, v katerem navaja, da je na odpiranju ponudb opozoril, da izbrani ponudnik ni parafiral priloženega vzorca pogodbe in da je podal pripombo na zapisnik o odpiranju ponudb.
Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, VII. členu navodil ponudnikom zapisal: "Naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudniku na osnovi naslednjih pogojev:" in v 15. točki tega člena navedel: "da parafira vzorec pogodb".
Naročnik je prav tako v XI. členu navodil ponudnikom navedel: "Kot dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz VII. člena teh navodil, mora priložiti:" in v 15. točki navedel: "parafiran vzorec pogodbe".
Naročnik je v zadnjem odstavku XI. člena navodil ponudnikom določil: "Ponudba, ki ne bo vsebovala vseh dokazil ali bodo ta predložena v nasprotju z navodili, bo kot neveljavna izločena iz postopka.".

Drugi vlagatelj meni, da je naročnik kršil drugi odstavek 76. člena ZJN-1, ki pravi: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti", ker ni iz postopka izločil ponudbe, ki je imela priložen neparafiran vzorec pogodbe.
V sklepu o oddaji javnega naročila najugodnejšemu ponudniku št. 240-1/02-23, z dne 13.09.2002, je naročnik navedel: "V postopku pregledovanja ponudb je naročnik ugotovil, da so bile ponudbe predložene skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (ponudnik ... je v skladu z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe preložil parafiran vzorec pogodbe)." in izbral ... , kot najugodnejšega ponudnika.
Drugi vlagatelj meni, da je naročnik naknadno pozval izbranega ponudnika, da parafira vzorec pogodbe in tako njegovo ponudbo priznal kot popolno. Naročnik je s tem, po mnenju drugega vlagatelja, kršil prvi odstavek 54. člena ZJN-1, ki pravi: "Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno."
Drugi vlagatelj na podlagi navedenih kršitev predlaga, da naročnik ponovno preuči pravilnost ponudb in razveljavi sklep o oddaji javnega naročila in ponovno izbere ponudbo najugodnejšega ponudnika skladno z določili ZJN-1.

Drugi vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka skladno z 22. členom ZRPJN.

Naročnik je dne 07.10.2002, z dokumentom št.: 240-1/02-24, ponovno izdal sklep o oddaji javnega naročila. V sklepu je zapisal, da so prispele štiri pravočasne ponudbe ponudnikov, da je strokovna komisija naročnika po zaključenem postopku ugotovila, da so bile ponudbe predložene skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, da je bil ponudbi izbranega ponudnika priložen tudi parafiran vzorec pogodbe, in da je drugega vlagatelja naročnik pozval k dodatnim pojasnilom glede ponudbene cene.
Naročnik je zapisal, da je nato ocenil ponudbe skladno z X. členom navodil ponudnikom in izbral â?? .

Naročnik je skladno s 16. členom ZRPJN dne 09.10.2002 sprejel sklep, št.: 240-1/02-25, s katerim je zahtevka za revizijo delno zavrgel, delno pa zavrnil.
Naročnik je v obrazložitvi zapisal, da se prvi vlagatelj sklicuje na kršitve, ki naj bi jih naročnik storil v fazi javnega odpiranja ponudb. S tem prvi vlagatelj po mnenju naročnika uveljavlja izpodbojne razloge v nasprotju z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik pravi, da vlagatelj po odločitvi o dodelitvi naročila ponudniku namreč ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil predmetnega zahtevka že v času pred odločitvijo o dodelitvi naročila. Prav zaradi tega ZRPJN omogoča, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ZRPJN ne določata drugače. Naročnik zapiše, da v kolikor je prvi vlagatelj zahtevka menil, da je bila v fazi javnega odpiranja ponudb storjena nepravilnost, je imel možnost izpodbijanja le-te že v fazi samega odpiranja ponudb s podajo pripomb na sam potek postopka javnega odpiranja ponudb, nenazadnje pa po prevzemu kopije zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Tega prvi vlagatelj zahtevka ni storil, predstavnik ponudnika je zapisnik podpisal brez pripomb na delo komisije naročnika, potek javnega razpisa in odpiranje ponudb ter njegovo kopijo prevzel na dan javnega odpiranja ponudb. šele na podlagi prejetega sklepa o oddaji javnega naročila je prvi vlagatelj uveljavljal izpodbojne razloge iz te faze postopka oddaje javnega naročila. Po mnenju naročnika bi moral vlagatelj, v kolikor je menil, da je podan razlog za to, sprožiti postopek revizije že takrat, saj mu je razlog mogel ali bi mu moral biti znan.
Naročnik poudarja, da je bil pri javnem odpiranju ponudb po pooblastilu prisoten predstavnik prvega vlagatelja. Po zaključenem odpiranju ponudb je vodja javnih naročil pozval prisotne predstavnike ponudnikov, da podajo morebitne pripombe na delo komisije naročnika, potek javnega razpisa in odpiranje ponudb. Predstavnik prvega vlagatelja na to ni imel nikakršnih pripomb, povedal je le, da ugotavlja, da pogodba kasneje izbranega ponudnika ni parafirana ter da ponudbeni predračun drugega vlagatelja ni specificiran ter tak zapisnik podpisal. Naročnik je tako mnenja, da je imel prvi vlagatelj možnost izpodbijati naročnikovo ravnanje pred izbiro ponudnika za izvedbo javnega naročila in izdajo sklepa o izbiri, skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZRPJN. Ker pa tega ni storil, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN predmetnega razloga ne more več uveljavljati, zato je zahtevek po mnenju naročnika nedopusten.
Naročnik poudarja, da faza javnega odpiranja ponudb kot del postopka oddaje javnega naročila pomeni odpiranje pravočasnih in pravilno opremljenih ponudb ter ugotovitev fizične prisotnosti z razpisno dokumentacijo naročnika zahtevane dokumentacije. Vsebinsko presojo ponudbi priložene dokumentacije z vidika ustreznosti pa opravi naročnik po zaključenem postopku odpiranja ponudb, to je v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Tako lahko naročnik tudi v primeru, ko je na javnem odpiranju ponudb sicer ugotovljena prisotnost listine, ponudbo ponudnika v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudbe izloči kot nepravilno, ker je predložena listina neustrezna (npr. listine ni izdal pristojni organ, listini je potekel rok veljavnosti, ...). Naročnik na javnem odpiranju ponudb tako ne sprejema nikakršnih zaključkov, kot to navaja vlagatelj in jih tudi v obravnavanem primeru ni. Naročnik navede, da je komisija naročnika v postopku javnega odpiranja storila prav to, kar navaja vlagatelj, to je, da ni izločila jasno vidnih in nedvoumno nepopolnih ponudb, saj takih ponudb v tej fazi postopka ni bilo, v postopku pregledovanja in ocenjevanja pa je bila pozorna na ugotovitve, ki so jih na zapisnik o javnem odpiranju ponudb podali prisotni predstavniki ponudnikov.
Naročnik je navedel, da je v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb pregledal celotno ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov in ugotovil, da so bile vse ponudbe pravilne. Enak zaključek je naročnik sprejel tudi glede "sporne" ponudbe izbranega ponudnika, v pravilnost katere ni dvomil ne ob samem odpiranju ponudb kot tudi ne v kasnejšem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Naročnik je namreč ugotovil, da je bil ponudbeni dokumentaciji priložen vzorec pogodbe parafiran, žigosan ter opremljen s tipkanimi začetnimi črkami imen in priimkov podpisnikov pogodbe. Glede na to, da je ponudba ponudnika vezana in zapečatena, je naročnik zapisal, da si zelo težko predstavlja možnost naknadnega popravljanja ali dodajanja ponudbene dokumentacije.
Glede ponudbe drugega vlagatelja pa se je naročnik pri dopustitvi pojasnila ponudbe skladno z določili 54. člena ZJN-1 postavil na stališče, da je v ponudbi sicer opredeljena cena, glede na sprejete razpisne pogoje ponudnika, opredeljena skladno z zahtevami naročnika. V okviru pojasnila je naročnik želel samo pisno potrditev tega dejstva, čeprav je prav glede na izjavo ponudnika o sprejemanju razpisnih pogojev moč sklepati, da je ponujena cena opredeljena skladno z zahtevami naročnika. To je pozvani drugi vlagatelj s pisnim pojasnilom potrdil. Naročnik je mnenja, da zaradi sprejete odločitve o dodatnem pojasnilu ponudbe drugega vlagatelja ni naredil nič bolj pravilne, kot je ta že bila ob samem odpiranju ponudb ter v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, poleg tega pa z naročnikovim ravnanjem, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev v postopku oddaje javnega naročila, prvemu vlagatelju zahtevka ne bi bila povzročena škoda.

Glede navedb drugega vlagatelja naročnik vztraja pri enakih utemeljitvah kot pri zahtevku prvega vlagatelja, da vlagatelj uveljavlja izpodbojne razloge v nasprotju z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj po odločitvi o dodelitvi naročila ponudniku namreč ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil predmetnega zahtevka že v času pred odločitvijo o dodelitvi naročila. Naročnik vztraja tudi v tistem delu navedb, kjer utemeljuje pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in zavrača kakršnekoli očitke v smeri kasnejše dopustitve popravka ponudbe. Poudarja pa tudi, da so zaključki, do katerih prihaja drugi vlagatelj, le odraz njegove presoje oziroma mnenja in edini način poskusa razvrednotenja dela naročnika, ki ne temelji na nobenemu dejanskemu dokazu.

Glede na navedeno je naročnik sprejel odločitev, da se zahtevka obeh vlagateljev v delu, kjer uveljavljata izpodbojne razloge v nasprotju z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, zavržeta, v preostalem delu pa kot neutemeljena zavrneta.

Prvi vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN dne 10.10.2002 vložil zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN dne 11.10.2002 vložil zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V njem je navedel, da sta na odpiranju ponudb dva predstavnika ponudnikov dala pripombo komisiji naročnika, da ugotavljata, da v ponudbi izbranega ponudnika vzorec pogodbe ni parafiran. Komisija naročnika je pred predstavniki ponudnikov na pripombo vzorec pogodbe ponovno pregledala in se s predstavniki ponudnikov strinjala, da vzorec pogodbe ni bil parafiran in pripombe predstavnikov ponudnikov zapisala v zapisnik. Na navedbe naročnika, da je ponudbena dokumentacija vezana in zapečatena ter tako ni omogočeno naknadno dodajanje ponudbene dokumentacije, drugi vlagatelj trdi, da dopolnitev vzorca pogodbe s podpisom in žigom listine ni mogoča le z dodajanjem ponudbene dokumentacije, ampak je dopolnitev možna že samo s popravljanjem že vezane in zapečatene dokumentacije v obliki žigosanja listin. Drugi vlagatelj je zato mnenja, da je izbrani ponudnik vzorec pogodbe naknadno parafiral.

Naročnik je dne 15.10.2002, z dokumentom št. 252-2/02, z dne 11.10.2002, odstopil v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN zahtevka obeh vlagateljev, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje. Naročnik je dne 14.10.2002, v dokumentu št.: 240-1/02-26, zapisal, da je dne 14.10.2002 poslal Državni revizijski komisiji dopis, ki je bil pomotoma označen z napačno številko in datumom, ki se pravilno glasita: 240-1/02-25 in 14.10.2002. V prilogi je poslal tudi naslednjo dodatno dokumentacijo:
1. sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 240-1/02-1 z dne 10.05.2002;
2. odločbo o imenovanju strokovne komisije št. 240-1/02-1 z dne 10.05.2002;
3. objavo javnega naročila v Uradnem listu RS št. â?? z dne â?? s faks sporočilom;

Naročnik je dne 16.10.2002, z dokumentom št. 240-1/02, Državni revizijski komisiji po predhodnem pozivu podal dodatna pojasnila, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, o ocenjeni vrednosti javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zaradi pridobitve dodatnih pojasnil v zvezi z vodenjem postopka oddaje javnega naročila, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, pozvala predstavnike prvega in drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika na sestanek, ki je potekal dne 24.10.2002 v prostorih Državne revizijske komisije. Na predlog obeh vlagateljev je v skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN na omenjenem sestanku zaslišala tudi predstavnika ponudnika Čistoča d.o.o., Trzin.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja dopusten in ali je prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Prvi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."


Državna revizijska komisija je preverila navedbe prvega vlagatelja, ki trdi, da izbrani ponudnik ni predložil parafiranega in žigosanega vzorca pogodbe.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navodilih ponudnikom v VII. členu zapisal: "naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudniku na osnovi naslednji pogojev:". V 15. točki tega člena je navedel: "da parafira vzorec pogodbe."
Naročnik je v XI. členu navodil ponudnikom navedel: "Kot dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz VII. člena teh navodil mora priložiti:" in v 15. točki navedel: "parafiran vzorec pogodbe (vzorec priložen)".

V predzadnjem odstavku XI. člena navodil ponudnikom je določeno: "Dokazila iz 01., 02. in 04. - 06. točke tega člena ponudniki predložijo v originalu ali kopiji, ki je ni potrebno notarsko overiti. Dokazila iz ostalih točk tega člena mora ponudnik predložiti na priloženih obrazcih, tako da jih izpolni, parafira in žigosa, dokazilu iz 11. točke tega člena pa priloži tudi potrdila naročnikov, v originalu ali kopiji.

V zadnjem odstavku XI. člena navodil ponudnikom je določeno: "Ponudba, ki ne bo vsebovala vseh dokazil ali bodo ta predložena v nasprotju z navodili, bo kot neveljavna izločena iz postopka."

Iz navedenih zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji sledi, da je bil ponudnik dolžan v svoji ponudbi predložiti izpolnjen, parafiran in žigosan vzorec pogodbe. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je vzorec pogodbe parafiran in žigosan, ni pa izpolnjen. Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, kljub dodatnim pojasnilom, ni mogla ugotoviti, ali je/ni bil vzorec pogodbe, ki ga je izbrani ponudnik priložil svoji ponudbi, v trenutku oddaje ponudbe oziroma javnega odpiranja ponudb parafiran in žigosan. Glede na to je Državna revizijska komisija na podlagi navedb v zahtevku za revizijo prvega vlagatelja preverila vodenje postopka oddaje javnega naročila s strani naročnika.

Državna revizijska komisija ob ugotovitvi navedenih dejstev ugotavlja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb razvidno, da sta dva izmed ponudnikov, med njima tudi prvi vlagatelj, navedla v pripombah, da izbrani ponudnik ni predložil parafiranega vzorca pogodbe. Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo tudi navedel, da je jasno izrazil željo, da komisija še enkrat preveri stanje dokumentacije izbranega ponudnika, kar pa komisija naročnika ni storila. Ker komisija naročnika tega ni storila, prvi vlagatelj trdi, da je s tem naročnik kršil 7. člen ZJN-1, ki vzpostavlja standard enakopravnosti ponudnikov.
Državna revizijska komisija opozarja, da je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja tudi načelo transparentnosti, ki ga določa 6. člen ZJN-1. Postopki oddaje javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). To načelo je normirano v 73. členu ZJN-1, ki določa, da je odpiranje ponudb javno.
Namen javnega odpiranja ponudb je, da se ugotovi, kateri ponudniki so pravočasno oddali ponudbe ter iz ponudbe ugotovi z ZJN-1 določene podatke. Navodilo o javnem odpiranju ponudb (Uradni list RS, št.: 86/2001) določa, da se lahko na javnem odpiranju ponudb tudi ugotavlja, ali so ponudniki predložili zahtevano dokumentacijo, kar je naročnik tudi storil. Obenem se z javnim odpiranjem ponudb preprečuje, da bi kateri od ponudnikov naknadno spreminjal ali dopolnjeval svojo ponudbo, s čimer bi lahko iz nepravilne ali nekonkurenčne ponudbe napravil pravilno ali konkurenčno ponudbo.

Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da je načelo transparentnosti in javnosti eno izmed temeljnih načel vsakega postopka in da je namen teh načel zagotoviti transparentno porabo javnih sredstev, skozi javne postopke oddaje javnega naročanja, ki naj zagotovijo zakonito dodeljevanje javnih naročil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ni sledil načelu javnosti in transparentnosti, saj kljub opozorilu dveh predstavnikov ponudnikov, da ponudba izbranega ponudnika ni imela vseh zahtevanih elementov, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji za vzorec pogodbe, le-tega ni preveril. Naročnik tega dejstva ni preveril javno, kljub temu, da je bila taka izrecna želja in dejstvu, da sta ponudnika celo zahtevala vpis te pripombe v zapisnik o javnem odpiranju ponudb.

Naročnik bi moral potem, ko je bil opozorjen, da morebiti dokumentacija enega izmed ponudnikov ne izpolnjuje vseh zahtevanih elementov, to preveriti, saj javen postopek ni sam sebi namen, temveč je njegov namen ravno v zagotoviti doseganja zakonitih in pravilnih odločitev. V konkretnem primeru bi torej naročnik moral preveriti pripombe ponudnikov in ugotoviti, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevane elemente, določene v razpisni dokumentaciji in ali je pravilna.
18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
V primeru, da bi naročnik pripombe ponudnikov na javnem odpiranju ponudb preveril ter ugotovil, da so pripombe neutemeljene, bi hkrati ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu pravilna, bi le-to upošteval pri nadaljnjem analiziranju in ocenjevanju ponudb, v primeru utemeljenih pripomb pa bi jo moral kot nepravilno izločiti.

V danem primeru naročnik ni preveril pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika na podlagi izrecnih navedb navzočih ponudnikov in je s tem kršil bistvo celotnega postopka javnega naročanja in sicer njegovo transparentnost, kakor je med drugim zagotovljena skozi javnost konkretnega postopka. S tem ravnanjem je hkrati kršil 7. člen ZJN-1, ki določa načelo enakopravnosti vseh ponudnikov.

Državna revizijska komisija pa hkrati ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker vzorec pogodbe ni izpolnjen, kot je to zahteval naročnik v XI. členu navodil ponudnikom. Naročnik je namreč z določilom v razpisni dokumentaciji (XI. člen navodil ponudnikom), da mora biti vzorec pogodbe izpolnjen, parafiran in žigosan, implementiral določbo četrtega odstavka 9. člena odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št.: 33/97, 63/97, 84/99), ki glasi: "Pogodbo mora ponudnik izpolniti, parafirati vsako stran pogodbe posebej in pogodbo podpisati." Naročnik bi torej moral ugotoviti, da izbrani ponudnik s tem, ko ni izpolnil vzorca pogodbe, ni izpolnil vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato bi moral njegovo ponudbo skladno z določbo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 oceniti kot nepravilno ter jo na podlagi določila drugega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrniti.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbe prvega vlagatelja, da je naročnik zahteval od drugega vlagatelja dodatna pojasnila in popravke, s katerimi je postala ponudba drugega vlagatelja pravilna.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v navodilih ponudnikom, v II. členu navedel, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po naslednjem vrstnem redu:
- ponudbo z izjavo o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije (vzorec priložen);
- ponudbeni predračun skladno z določilom VI. člena Navodil;
- dokumentacijo iz XI. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah;
- dokumentacijo iz XII. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah.

V VI. členu navodil ponudnikom je naročnik določil: "Ponudnik mora ponudbo podati skladno opisu predmeta javnega naročila upoštevaje določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00), Obligacijskega zakonika (Uradni list RS št. 83/01), Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 56/99) ter predpisi, standardi in normativi, veljavnimi za predmet javnega naročila v Republiki Sloveniji in EU.
Ponudnik mora ponuditi celoten razpisani predmet, razviden iz specifikacije predmeta javnega naročila.
Ponudnik mora navesti ceno v slovenskih tolarjih (SIT) za celoten predmet javnega naročila za štirimesečno obdobje po načelu "funkcionalni ključ v roke".
V ceno morajo biti vključeni vsi stroški izvajalca, morebitni popusti in rabati ter davek na dodano vrednost (končna cena). Morebitne popuste ter obračunani davek na dodano vrednost ponudnik prikaže ločeno.
Cene iz ponudbe morajo biti fiksne za obdobje štirih mesecev od dneva sklenitve pogodbe, to je do 10.02.2003.
Naročnik in izvajalec bosta po poteku veljavnosti cen iz ponudbe cene usklajevala vsake štiri mesece in sicer tako, da se cena lahko spremeni v višini 90% spremembe indeksa cen življenjskih potrebščin."

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da so ponudniki morali izpolniti pogoje iz II. In VI. člena navodil ponudnikom glede predložitve ponudbenega predračuna, da se ponudba šteje za pravilno.

Državna revizijska komisija je preverila ponudbeno dokumentacijo drugega vlagatelja in pri tem ugotovila, da drugi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil ponudbenega predračuna. Tudi ob navedbah drugega vlagatelja, da je cena razvidna iz ponudbe in da se le-to šteje tudi kot ponudbeni predračun, Državna revizijska komisija opozarja, da navodila ponudnikom govorijo posebej o ponudbi in posebej o ponudbenem predračunu, kar pomeni, da je ponudbeni predračun dokument, ki ga je treba priložiti ponudbi ločeno, kar je bilo tudi jasno izraženo v citiranih členih navodil ponudnikom.

Naročnik je ob ugotovitvi dejstva, da drugi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil ponudbenega predračuna kot obveznega dokumenta, le-tega v dopisu, št.: 242-2/02-2, z dne 09.09.2002, pozval, da mu dostavi "dodatna pojasnila in popravke ponudbe" v skladu z določilom 54. člena ZJN-1 in sicer "specifikacijo ponudbe - predračuna skladno z določili VI. člena navodil ponudnikom".

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 11.09.2002, skladno s citiranim pozivom posredoval naročniku specifikacijo ponudbe - predračuna, z upoštevanjem določila VI. člena navodil ponudnikom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil poziv naročnika drugemu vlagatelju, da naj dostavi specifikacijo ponudbe - predračuna skladno z določili VI. člena navodil ponudnikom in dostava tega dokumenta s strani drugega vlagatelja v nasprotju s 54. členom ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da sme naročnik zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pa naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno.

V obravnavanem primeru je naročnik kršil določilo prvega odstavka 54. člena ZJN-1, saj ponudba drugega vlagatelja ni vsebovala vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov in je bila zaradi tega v smislu določila 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna. S tem, ko je naročnik pozval drugega vlagatelja, da mu dostavi manjkajoči dokument, je iz nepravilne ponudbe napravil pravilno ponudbo. Naročnik je s tem ravnanjem kršil tudi 7. člen ZJN-1, ki določa načelo enakopravnosti in prepoved kakršnekoli diskriminacije med ponudniki, saj je neenakopravno obravnaval (preferiral) ponudbo drugega vlagatelja in mu z dopolnitvijo ponudbe omogočil pravilno ponudbo. Hkrati je tudi drugi vlagatelj kršil pravila ZJN-1, ker je po roku za oddajo ponudb dopolnil svojo ponudbo, kar je v četrtem odstavku 55. člena ZJN-1 izrecno prepovedano.

V zvezi z navedbo naročnika, da je skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo prepozen in zato tudi nedopusten, Državna revizijska komisija opozarja, da sklicevanje na peti odstavek 12. člena ZRPJN ni utemeljeno, saj prvi vlagatelj ni mogel vedeti, da naročnik ne bo izločil nepravilnih ponudb in da ne bo saniral napak oziroma kako bo odločil o podanih pripombah, na katere je bil opozorjen na samem javnem odpiranju ponudb. To dejstvo je bilo razvidno šele iz sklepa o oddaji javnega naročila, takrat pa je vlagatelj tudi pravilno in pravočasno sprožil revizijski postopek in uveljavljal svoje pravice, ki mu pripadajo skladno z ZJN-1 in ZRPJN.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik s sklepom o oddaji javnega naročila št.: 240-1/02-24, z dne 07.10.2002, ki ga je izdal po prejemu zahtevkov za revizijo, kršil določilo prvega odstavka 11. člena ZRPJN. Naročnik bi namreč moral, skladno s citirano določbo, po prejemu zahtevka za revizijo (dne 20.09.2002) prekiniti vse aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta kršitev zakona ni imela škodljivih posledic na ponudnike oziroma vlagatelja zahtevka za revizijo, ker je naročnik dne 14.10.2002 odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevka za revizijo.

Ob vsem zapisanem je bilo potrebno zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugoditi in razveljaviti sklep o oddaji javnega naročila, št. 240-1/02-23, z dne 13.09.2002 in sklep št. 240-1/02-24, z dne 07.10.2002.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Glede zahtevka za revizijo drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika, odločila v skladu z določili 18. in 23. člena ZRPJN tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je pri odločanju o predmetni zadevi najprej osredotočila na vprašanje, ali je drugi vlagatelj aktivno legitimiran ali ne. Aktivno legitimacijo v postopku revizije opredeljuje 9. člen ZRPJN, ki določa: â"śZahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.â"ť Glede na citirano zakonsko določbo je potrebno ugotoviti, da ima upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo ali aktivno legitimacijo le oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki ji je bila ali bi ji lahko bila s kršitvijo naročnika povzročena škoda. To torej pomeni, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima drugi vlagatelj kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila, da pa mu ni bila in mu tudi ne bi bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, saj je vložil nepravilno ponudbo in torej kot taka ne bi mogla biti izbrana. Hkrati drugi vlagatelj ne zatrjuje obstoja pravnega položaja, ki ne bi omogočal oddaje javnega naročila v tem postopku (prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa: " Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov.").

Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugemu vlagatelju ne more biti podeljena aktivna legitimacija, saj nista izpolnjena kumulativno oba pogoja, ki morata biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva skozi postopek revizije postopka oddaje javnega naročila v konkretnem primeru.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zavrgla zahtevek za revizijo, je bilo potrebno zavrniti zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je v dokumentu, prejetem 15.10.2002, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje revizijska zahtevka, zahteval povračilo stroškov kopiranja dokumentacije, ki je bila predložena Državni revizijski komisiji v višini 9.375,00 SIT ter stroške poštnine v višini, kot izhaja iz poštnega potrdila. Ker je Državna revizijska komisija ugodila zahtevku prvega vlagatelja, naročnik v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN daje naročniku napotke za pravilno izvedbo dela postopka, ki je razveljavljen. Skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije mora naročnik ponovno ugotavljati pravilnost ponudb in pri tem upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??