018-221/02

Številka: 018-221/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo zabojnikov za zbiranje odpadkov in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , objavil javni razpis za nabavo zabojnikov za zbiranje odpadkov. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 08.08.2002, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel 3 ponudbe. Naročnik je s sklepom, št. 60-GS-3269/02, z dne 04.09.2002, na podlagi 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zavrnil vse ponudbe in navedel, da bo začel novi postopek oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je dne 11.09.2002 vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila v katerem navaja, da je njegova ponudba izdelana v skladu z zahtevami iz razpisa in razpisne dokumentacije. Vlagatelj nadalje navaja, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 08.08.2002, izhaja, da je njegova ponudba cenovno nižja za 1.748.250,00 SIT oz. 140.141,00 SIT, od drugih dveh ponudnikov. Vlagatelj meni, da je na podlagi uporabe meril za izbiro najugodnejše ponudbe njegova ponudba najugodnejša, saj je edino merilo za ocenjevanje ponudb najnižja ponudbena cena. Vlagatelj dodaja, da ga je naročnik z dopisom, št. 33-Sš-3044/02, z dne 19.08.2002, pozval k oddaji vzorcev zabojnikov, katere je le-ta naročniku dostavil dne 21.08.2002. Vlagatelj nadalje navaja, da ga je naročnik dne 27.08.2002 po telefaxu zaprosil, da v zaprti kuverti dostavi popust za posamezne sklope zabojnikov, čeprav je obrazec ponudbe vseboval tudi rubriko "komercialni popust". Pri odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da noben ponudnik popusta ni dal oziroma odobril. V dopisu, z dne 27.08.2002, je vlagatelj naročnika seznanil z določili 54. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le -to naredile ustrezno. Na podlagi omenjenega določila vlagatelj dodatnega popusta ni posredoval, kar pa je storil drugi ponudnik, katerega cene so bile pri odpiranju ponudb višje od vlagateljevih. Vlagatelj meni, da je naročnik svoje delo opravil na strokovno vprašljiv in poslovno nekorekten način, saj njegovi zabojniki ustrezajo razpisanim, naročnik pa je imel v času priprave razpisne dokumentacije možnost oceniti, kakšne zabojnike lahko uporablja. O poslovno nekorektnem delu naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila priča tudi dejstvo, da je naročnik v dopisih, št. 60-GS-3286/02, 60-GS-3279/02 in 60-GS-3278, z dne 05.09.2002, povabil vlagatelja k oddaji ponudbe istovrstnega blaga, vendar drugačnih količin, kot so opredeljene v razpisni dokumentaciji in javno naročilo prekvalificiral v naročilo male vrednosti. Vlagatelj dodaja, da njegovo blago ustreza zahtevanim razpisnim pogojem ter da je njegova ponudba cenovno najugodnejša, kar je tudi edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj še dodaja, da pričakuje, da bo naročnik svoj sklep o razveljavitvi javnega razpisa odpravil ter javno naročilo oddal v skladu z merili, ki jih je opredelil v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je z dopisom, št. 60-GS-3406/00, z dne 16.09.2002, v skladu z 12. členom ZRPJN vlagatelja pozval, da dopolni zahtevek za revizijo s potrdilom o vplačilu takse, kar je vlagatelj storil dne 20.09.2002.

Naročnik je s sklepom, št. 60-GS-3583/02, z dne 27.09.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi citiranega sklepa naročnik navaja, da je po dobavi in testiranju vzorčnih modelov zabojnikov ugotovil, da zabojniki volumna 1100 litrov niso prilagojeni starejšim tipom vozil. Uporaba teh zabojnikov bi bila možna samo ob predhodni predelavi dvižnih mehanizmov na starejših tipih vozil, kar pa bi povzročilo dodatne stroške naročnika in s tem bistveno dražjo izvedbo celotnega javnega naročila. Z namenom zmanjšanja dodatnih stroškov, ki bi nastali zaradi predhodno navedenih razlogov, je naročnik dne 26.08.2002 pozval vse ponudnike k oddaji ponudbe za dodatni popust na ponudbeno ceno in prejel eno ponudbo, ki jo je neodprto vrnil pošiljatelju ter o tem obvestil (priporočeno s povratnico) tudi vlagatelja. Ravno tako, z namenom zmanjšanja dodatnih stroškov, se je naročnik odločil postopno zamenjavo zabojnikov z novimi zabojniki volumna 1100 litrov v letošnjem letu uveljavljati samo na mestnih relacijah (strjena naselja, blokovska pozidava), kjer bo odvoz odpadkov zagotavljal z novimi vozili, ki ne potrebujejo predelave dvižnih mehanizmov. V primestnih naseljih pa bo odvoz odpadkov zagotavljal z zabojniki volumna 770 litrov in starejšimi vozili. Naročnik dodaja, da zaradi tega potrebuje manjše število zabojnikov volumna 1100 litrov in večje število zabojnikov volumna 770 litrov, od prvotno določenega števila v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 03.10.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 09.10.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem v katerem povzema navedbe iz sklepa, št. 60-GS-3583/02, z dne 27.09.2002, o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo in dodaja, da ni imel možnosti realizirati javnega naročila v spremenjenem oziroma zmanjšanem obsegu, kajti to bi dejansko pomenilo spreminjanje količin, ki so bile prvotno določene v razpisni dokumentaciji. Naročnik še dodaja, da kljub temu, da je bil vlagatelj že z razpisnimi pogoji opozorjen na možnost razveljavitve razpisa kadarkoli pred sklenitvijo pogodbe brez finančnih posledic za naročnika (točka II. 17, stran 7 v razpisni dokumentaciji), je vložil zahtevek šele po odločitvi naročnika in s tem postopal v nasprotju s petim odstavkom 12. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 21.10.2002, vlagatelja pozvala, da se v roku treh dni opredeli do naročnikovih navedb (predloži dokaze, ki izpodbijajo naročnikove trditve) v sklepu, št. 60-GS 3583/02, z dne 27.09.2002, da je po dobavi in testiranju vzorčnih modelov zabojnikov ugotovil, da zabojniki volumna 1100 litrov niso prilagojeni starejšim tipom vozil ter da bi uporaba teh zabojnikov bila možna samo ob predhodni predelavi dvižnih mehanizmov na starejših tipih vozil, kar pa bi povzročilo dodatne stroške naročnika in s tem bistveno dražjo izvedbo celotnega javnega naročila. Vlagatelj se je z dopisom, z dne 23.10.2002, opredelil do naročnikovih navedb.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 14.11.2002, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala dodatna pojasnila o kompatibilnosti zabojnikov z njegovimi vozili. Naročnik je z dopisom, z dne 21.11.2002 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila.

Državna revizijska komisija je nadalje zaradi razjasnitve nekaterih vprašanj, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki določa možnost uporabe postopkovnih določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.26/99; v nadaljevanju: ZPP), na podlagi 245. člena ZPP, dne 11.11.2002, pridobila strokovno mnenje neodvisnega strokovnjaka o predmetni zadevi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil in strokovnega mnenja, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede naročnikove navedbe v dopisu, z dne 09.10.2002, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo, da so bili ponudniki že z razpisnimi pogoji opozorjeni na možnost razveljavitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila kadarkoli pred sklenitvijo pogodbe brez finančnih posledic za naročnika (točka II. 17, stran 7 v razpisni dokumentaciji), zaradi česar je vlagateljev zahtevek formalno prepozen (peti odstavek 12. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, ne da bi se ob tem opredeljevala do dopustnosti takšne navedbe v razpisni dokumentaciji, da takšna navedba ne more imeti vpliva na dopustnost vložitve zahtevka za revizijo. V prvem odstavku 12. člena ZRPJN je namreč določeno: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače." Prav tako pa vlagateljev zahtevek za revizijo glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni prepozen, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo ne oporeka prej navedenem naročnikovem določilu v razpisni dokumentaciji, ampak zatrjuje pravilnost svoje ponudbe in izpodbija naročnikove razloge za razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v primeru, če naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila iz razlogov, ki so na njegovi strani, obravnavana navedba iz razpisne dokumentacije tudi ne more odvezati naročnika od dolžnosti povrnitve morebitne škode ponudnikom, ki bi jim nastala v postopku oddaje javnega naročila, zaradi takšnega ravnanja naročnika. V drugem odstavku 25. člena ZJN-1 je namreč določeno: "â?? Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila."

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je utemeljena vlagateljeva navedba, da je naročnik s tem, ko je z dopisom dne 27.08.2002, po telefaxu ponudnike zaprosil, da v zaprti kuverti dostavijo popust za posamezne sklope zabojnikov, kršil 54. člen ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena ZJN-1 je namreč določeno: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila za ustrezno. â??" Ob tem pa je potrebno dodati, da je naročnik po vlagateljevem opozorilu ponudniku, ki je edini na naročnikov poziv le-temu z dopisom posredoval popust na ponudbeno ceno, navedeni dopis z vsebovanim popustom na ponudbeno ceno tudi vrnil, ne da bi ga odprl in sprejel.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik s tem, ko je z dopisom, z dne 05.09.2002, povabil vlagatelja in druge ponudnike, ki so sodelovali v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila k oddaji ponudbe za istovrstno blago, vendar za drugačne količine, predmetno javno naročilo prekvalificiral v naročilo male vrednosti, je potrebno ugotoviti, da je naročnik z navedenim dopisom pričel nov postopek oddaje javnega naročila (naročilo male vrednosti). Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da vsak posamezen postopek oddaje javnega naročila prestavlja samostojen postopek, v katerem je tudi mogoče (pravočasno!) uveljavljati pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo, zoper morebitne naročnikove kršitve pri izvedbi konkretnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da je glede na določbe ZRPJN pristojna za odločanje v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega je (pravočasno!) vložen zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost naročnikovih razlogov za zavrnitev vseh ponudb na podlagi 77. člena ZJN-1. V prvem odstavku 77. člena ZJN-1 je namreč določeno: " Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. â??" Vlagatelj se je z dopisom, z dne 23.10.2002, opredelil do naročnikovih trditev, da ponujeni zabojniki volumna 1100 litrov niso prilagojeni starejšim tipom vozil, ki jih uporablja naročnik. Vlagatelj v dodatnih pojasnilih med drugim navaja: "Komisijo za revizijo javnih naročil želimo seznaniti, da so ponujeni zabojniki volumna 770 l in 1100 l proizvajalca â?? in so v skladu s standardom DIN 30700 in EN 840-5, za kar imamo od proizvajalca vsa potrebna dokazila. Navedeni standardi se nanašajo na kontrolo kvalitete materiala in normiranja dimenzij posameznih volumnov zabojnikov, čemu so zavezani vsi proizvajalci v državah članicah CEN (Evropski komite za normiranje s sedežem v Bruslju). Na podlagi navedenih standardov so določene oblike in dimenzije posameznih zabojnikov, kar se izraža tudi v pogojih dvižnih mehanizmov za njihovo dviganje in praznjenje. Za praznjenje zabojnikov volumnov 770 l in 1100 l se uporabljajo popolnoma isti dvižni mehanizmi. Osnova teh dvižnih mehanizmov sta dve roki z utori, v katere se vstavi zabojnik s pomočjo nastavkov na straneh. Roki se dvigata in spuščata s pomočjo hidravlike. Prav iz navedenega razloga, se nam zdi odločitev naročnika nelogična in neutemeljena."

Glede istega vprašanja pa naročnik v svojih dodatnih pojasnilih, z dne 11.11.2002, med drugim navaja: "Komunala â?? ima v svojem voznem parku tri starejša specialna smetarska vozila za pobiranje komunalnih odpadkov z nadgradnjami proizvajalca â?? tip R1 P. Na vozilih je vgrajen stresalni mehanizem tip AN. Stresalni mehanizem omogoča vpenjanje vseh zabojnikov od 80 litrov do 770 litrov. Mehanizem nima vgrajenih rok z utori, ki omogočajo bočno vpenjanje s čepki, temveč se zabojniki vpenjajo samo na zgornji rob zabojnika s pomočjo t.i. grabljic. Za večje tipe zabojnikov, od 770 do 1100 litrov pa je potreben stresalni mehanizem AD, ki pa v praksi ni toliko uveljavljen. Uveljavlja se univerzalni tip stresalnika tip AU, ki pa omogoča vpenjanje vseh vrst zabojnikov od 80 do 1100 litrov. Princip delovanja univerzalnega stresalnika je povsem drugačen od običajnega AN stresalnika. Poleg možnosti vpenjanja na "grabljice" ima vgrajeni dve roki z utori za bočno vpenjanje zabojnikov ob straneh. Bistven dodatek univerzalnemu mehanizmu je tudi vertikalni hod vpenjalnih rok in grabljic. Ravno tako je potrebno v primeru uporabe vseh tipov zabojnikov vgraditi nastavljiv (običajno pnevmatski) zadrževalnik zabojnikov, ki onemogoča izpadanje iz mehanizma, ko je v položaju praznjenja. AN naprave imajo v tem primeru vgrajen samo prečnik, ki je povezan preko vzmeti, vendar omogoča zadrževanje zabojnikov do 770 litrov. Zaključujoč iz navedenih tehničnih podatkov lahko ugotovimo, da je zabojnike velikosti 770 litrov praktično možno vpenjati in prazniti na vseh treh modelih stresalnikov (AN, AD, AU). Znano pa je dejstvo, da je pri univerzalnih stresalnikih za te tipe zabojnikov nekoliko manjša verjetnost izpadanja in s tem poškodovanja zabojnikov. Z vso odgovornostjo pa trdimo, da 1100 l zabojnikov ni mogoče prazniti z navadnimi AN stresalnimi mehanizmi. Stresalna mehanizma AN in AU sta izdelana na povsem različnih osnovah. Prvotno smo sicer ocenili, da bi samo z manjšim posegom lahko zagotovili praznjenje vseh tipov posod (vgraditev bočnih ročic), vendar smo po dobavi vzorcev ugotovili, da sistema AN ni možno samo dograditi, temveč ga je potrebno v celoti zamenjati. Strošek zamenjave sistemov pa je po ocenah proizvajalca približno 2.000.000 sit za posamezno vozilo."

Državna revizijska komisija je za razjasnitev predmetne zadeve pridobila tudi strokovno mnenje neodvisnega strokovnjaka v katerem je med drugim navedeno, da je vlagatelj v svoji ponudbi upošteval vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije ter nadalje, da oprema, ki jo ponuja vlagatelj ustreza Evropskim normam Evropskega komiteja za standardizacijo (v nadaljevanju: EN norme), ki določajo način označitve posod, volumen posod, velikost in obliko posod, skupno maso in nosilnost posod, obliko vpenjalnih mest z načinom vpenjanja posode na vozilo in druge lastnosti. V strokovnem mnenju je nadalje navedeno, da imajo plastične posode volumna od 500 litrov do 1100 litrov, ki so izdelane skladno z EN normami enak način vpenjanja, in sicer se posode na vozilo vpnejo s posebnimi čepi, ki morajo imeti ustrezno nosilnost. Zaradi navedenega je plastične zabojnike v velikosti 770 l izdelane po EN normah možno stresati samo z univerzalnim stresalnim mehanizmom, saj imajo vsi zabojniki vgrajene čepe za vpetje pri praznjenju. Plastične zabojnike v velikosti 770 l, ki niso izdelani po EN normah, pa je možno stresati samo s tipskim stresalnim mehanizmom, saj ti zabojniki nimajo vgrajenih čepov za vpetje pri praznjenju. Stara vozila, ki niso izdelana v skladu s starimi DIN in sedaj EN normami torej niso kompatibilna s plastičnimi posodami volumna 1100 litrov (izdelane v skladu z EN normami), enako pa niso kompatibilna tudi z plastičnimi posodami volumna 770 litrov (izdelane v skladu z EN normami), zaradi česar le-teh ni mogoče prazniti z uporabo starih mehanizmov brez dodatno montiranih ročic za oprijem posode. Iz strokovnega menja še izhaja, da brez predelave vozil ni mogoče praznjenje zabojnikov, ki so predmet javnega naročila, čeprav je vlagatelj upošteval vse tehnične zahteve podane v razpisni dokumentaciji.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba skladna z vsemi tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije, zaradi česar je le-ta pravilna. Med vlagateljem in naročnikom namreč ni spora o tehnični ne/ustreznosti ponudbe ali ne/pravilnosti zaradi neizpolnjevanja katerega izmed ostalih pogojev razpisne dokumentacije. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije." Zaradi navedenega naročnik v postopku oddaje javnega naročila (sklepom, št. 60-GS-3269/02, z dne 04.09.2002) in v samem revizijskem postopku ni navedel utemeljenega razloga za zavrnitev vseh ponudb na podlagi 77. člena ZJN-1. V prvem odstavku 77. člena ZJN-1 je namreč določeno: "Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. â??" Kljub navedenemu pa Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz strokovnega mnenja izhaja, da vzorec plastičnih posod volumna 1100 litrov (posode izdelane v skladu z EN normami), ki ga je vlagatelj predložil in ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, ni kompatibilen s tistimi naročnikovimi vozili (tri starejša vozila), ki niso izdelana v skladu z EN normami. Ob tem pa je potrebno dodati, da za nastalo stanje (nekompatibilnost zabojnikov volumna 1100 litrov in naročnikovih starejših vozil) nikakor ni mogoče iskati razlogov na strani ponudnikov, ki so pri izdelavi ponudb v celoti sledili zahtevam razpisne dokumentacije. Namreč, naročnik mora v postopku oddaje javnega naročila pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bodo ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Naročnik predstavi vse svoje (tudi tehnične) zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora popolno predstaviti predmet javnega naročila. Priprava razpisne dokumentacije je nedvomno zahtevno opravilo, ki terja tehnično, finančno in pravno znanje, povezano s predmetom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da določba 77. člena ZJN-1 sicer omogoča določen pravni položaj - zavrnitev vseh (pravilnih) ponudb, da pa dejansko stanje, ki ga je v tem revizijskem postopku ugotovila Državna revizijska komisija, ne ustreza dejanskemu stanju, ki ga normira pravno pravilo 77. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je razlog za neustreznost ponujenega blaga z dejanskimi potrebami naročnika v razpisni dokumentaciji pomanjkljivo opredeljen predmet javnega naročila, saj v razpisni dokumentaciji naročnik ni podal zahteve po kompatibilnosti, zaradi česar je vlagatelj prišel v položaj, ko je njegova ponudba sicer formalno pravilna, vzorec zabojnikov pa dejansko ne ustreza naročnikovemu tipu vozil (starejša vozila, ki niso izdelana v skladu z EN normami). Takšno pravno situacijo pa normira drugi odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa: "Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila."

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja uporabil napačno materialno pravo (77. člen ZJN-1). V revizijskem postopku ugotovljeno dejansko stanje bi bilo namreč potrebno subsumirati pod citirano določbo drugega odstavka 25. člena ZJN-1, ki pa sicer pomeni enako pravno posledico za konkretni postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ne glede na zapisano pa Državna revizijska komisija še posebej opozarja, da lahko obstoj kontrahirne dolžnosti v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo le od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti naročnika tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika (ki je v postopkih oddaje javnih naročil že itak omejena), in kot tak je to poseg, ki ga ni mogoče zagovarjati. Odločitev o (ne)sklenitvi pogodbe torej sodi v poslovno sfero naročnika, ki pa jo mora izvesti na način, ki ni v nasprotju s kogentnimi predpisi o javnih naročilih.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, â??