018-219/02-2

Številka: 018-219/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za blago po omejenem postopku in sicer za dobavo ca. 140.000 m3 neosvinčenega motornega bencina super 95 (NMB 95), ca. 135.000 m3 kurilnega olja - ekstra lahko in ca. 50.000 m3 dieselskega goriva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavita sklep o priznanju usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov za dobavo naftnih derivatov št. JN15/02-REZ-1, z dne 30.08.2002 in sklep št. JN15/02-REZ-3, z dne 30.08.2002, s katerim je naročnik zavrnil vlagateljevo prijavo kot nepravilno.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.06.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po omejenem postopku. Predmetni javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o odpiranju prijav, z dne 21.08.2002, je razvidno, da je prijave oddalo 8 ponudnikov. Naročnik je dne 30.08.2002, sprejel sklep, št. JN15/02-REZ-1, s katerim je petim ponudnikom priznal sposobnost na podlagi vnaprej določenih pogojev, za dobo treh let. Istega dne je naročnik sprejel sklep št. JN15/02-REZ-3, s katerim je vlagateljevo prijavo zavrnil kot nepravilno. Oba prej navedena sklepa je naročnik poslal vlagatelju z dopisom, št. JN15/02-REZ-1270/02, z dne 30.08.2002.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne 10.09.2002 (dokument z dne 05.09.2002) uvodoma ugotavlja, da je naročnik zavrnil njegovo prijavo, ker naj bi predložil neveljavno pooblastilo za podpis ponudbene dokumentacije. Vlagatelj navaja, da nikjer ni izrecno določena obličnost tovrstnih listin. V navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe je naročnik v 10. točki priloge na strani 5 zapisal, da morajo biti uradne listine predložene v originalu ali notarsko overjenem prepisu, listine, ki jih izda ponudnik, pa morajo biti pravilno izpolnjene, podpisane in opremljene z žigom. Iz navedenega je jasno razvidno, da za listine, ki jih izda ponudnik, ni postavljena zahteva po njihovi predložitvi v originalu, ker za presojo veljavnosti obstojijo druge predpostavke. Poleg tega je šlo pri prenosu pooblastila za zastopanje za listino, ki ni bila sestavni del ponudbene dokumentacije oziroma prilog ponudbi, katerih verodostojnost ocenjuje naročnik. Pooblastilo je predstavljalo le obvestilo naročniku o osebi, ki je upravičena za zastopanje v postopku. Ker je bilo pooblastilo overjeno pri notarju, je bil poleg teksta iz le-tega razviden tudi notarski žig. To še dodatno potrjuje dejstvo, da je vlagatelj razpolagal z veljavnim pooblastilom. Vlagatelju niso poznani razlogi za naročnikov dvom glede verodostojnosti danega pooblastila, meni pa, da bi bilo v primeru tovrstnega dvoma edino pravilno, da bi ga pozval k predložitvi listine v originalu in se tako lahko dodatno prepričal o njeni verodostojnosti. To narekujejo tudi pravila upravnega postopka glede sprejemanja in obravnavanja vlog strank. Dejstvo je, da je vlagatelj ob vložitvi predmetne prijave razpolagal z veljavnim pooblastilom za zastopanje. Ker pa zaradi narave svoje dejavnosti nastopa na zelo velikem številu javnih razpisov, je pooblastilo za zastopanje vsakič predložil v fotokopiji in tako vsaj malo racionaliziral svoje ravnanje pri prijavah na javne razpise, kjer ravno zbiranje ponudbene dokumentacije oziroma prilog zahteva ogromno truda in časa. Potrditev, da pooblastilo v fotokopiji za naročnike ni sporno in je torej veljavno, si je vlagatelj lahko ustvaril tudi s tem, da ni niti v enem primeru v preteklih treh letih dobil njihove zahteve po predložitvi v originalu, kaj šele, da bi kakšen naročnik iz tega razloga njegovo ponudbo zavrnil. Pri tem je potrebno poudariti, da bi morala za vse naročnike veljati enaka merila pri presojanju tovrstnih vprašanj in da ne more biti v enem primeru sporno in tako ostro sankcionirano tisto, kar je bilo ustrezno v prejšnjih (približno 300) primerih. Če bi sprejeli stališče naročnika, bi potemtakem vsi ostali naročniki ravnali nezakonito, kar pa je seveda absurd.
Glede na vse navedeno, vlagatelj predlaga naročniku, da sankcijo zavrnitve ponudbe v izpodbijanem sklepu razveljavi. Sporno pooblastilo pa k zahtevku za revizijo prilaga tudi v originalu, oziroma v overjenem prepisu.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (dokument št. JN15/02-REZ-6, z dne 27.09.2002) in navaja, da je v prilogi 2 razpisne dokumentacije (podatki o ponudniku) pod rubriko "odgovorna oseba" izrecno zapisal: "če podpisnik ponudbe ni ista oseba kot zakoniti zastopnik ponudnika, mora predložiti veljavno pooblastilo." Veljavno pooblastilo pa seveda ni in ne more biti fotokopija pooblastila. V luči navedenega naročnik meni, da so vlagateljeva izvajanja, s katerimi skuša dokazati veljavnost takšnega pooblastila popolnoma neutemeljena, vsa ostala navajanja pa nerelevantna za odločanje v tej zadevi. Glede na to, da vlagatelj ni predložil veljavnega pooblastila za podpis ponudbene dokumentacije, te dokumentacije ni mogoče šteti kot veljavne, ponudba sama pa je glede na določbo 18. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju ZJN-1) nepravilna.

Skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja pozval naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 01.10.2002, z dopisom z dne 30.09.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 04.10.2002 (dokument št. REZ-1474/02, z dne 04.10.2002) Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem se v celoti sklicuje na sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Po pozivu s strani Državne revizijske komisije, je naročnik dne 11.10.2002, odstopil še manjkajočo dokumentacijo, in sicer potrdilo o plačilu takse in sklep o začetku predmetnega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska najprej ugotavlja, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni sporno. Tako naročnik kot tudi vlagatelj sta si edina v tem, da je vlagatelj v prijavo na predmetni javni razpis priložil fotokopijo pooblastila, iz katerega izhaja, da zakoniti zastopnik vlagatelja pooblašča ... , pomočnika glavnega direktorja za marketing, da zastopa in predstavlja vlagatelja v postopkih prijave na javne razpise, kjer navedena družba nastopa kot ponudnik oziroma dobavitelj naftnih derivatov za naročnika. Fotokopija predmetnega pooblastilo je žigosana, podpisana, in notarsko overjena. Ravno tako med strankama v tem postopku ni sporno, da je naročnik izločil vlagateljevo prijavo iz postopka, ker ni predložil zadevnega pooblastila v originalu, pač pa v fotokopiji.
Državna revizijska komisija je glede na opisano dejansko stanje v tem revizijskem postopku presojala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova prijava neupravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen.
Tako naročnik kot tudi ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1, na podlagi le-tega sprejetih podzakonskih predpisov ter v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Situacije, ki je nastala v obravnavanem primeru, ZJN-1 izrecno ne ureja, zato jo je bilo potrebno presojati skozi razpisne pogoje, ki jih je v razpisni dokumentacijo zapisal naročnik. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnik v prilogi 2 (podatki o ponudniku) med drugim zapisal, da v primeru, "če podpisnik ponudbe ni ista oseba kot zakoniti zastopnik ponudnika, mora predložiti veljavno pooblastilo." Kaj pomeni veljavno pooblastilo naročnik (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) sicer ni zapisal, vendar je potrebno hkrati ugotoviti, da je naročnik na 5. strani navodil ponudnikom za pripravo prijave (točka 10), podal zahteve (le-te se nanašajo tudi na prilogo 2), ki jih gre uvrstiti med takšne, ki se nanašajo na obličnost in/ali način oddaje dokumentov, ki jih je naročnik zahteval od ponudnikov v obravnavanem postopku. Naročnik je v prej navedeni točki namreč ponudnike izrecno opozoril, da morajo biti uradne listine predložene v originalu ali notarsko overjenem prepisu, listine, ki jih izda ponudnik pa morajo biti pravilno izpolnjene, podpisane in opremljene z žigom. Ker gre v obravnavanem primeru za listino, ki jo je pripravil (izdal) ponudnik, gre, glede na prej citirane naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije ugotoviti, da vlagatelj s predloženo fotokopijo pooblastila ni ravnal v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije.

Ker je naročnik kljub navedenemu prijavo izbranega ponudnika kot nepravilno izločil iz postopka oddaje javnega naročila, je s tem ravnal ne le v nasprotju z lastnimi navodili iz razpisne dokumentacije, temveč je hkrati posegel tudi v načelo enakopravnosti, ki med drugim od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. člena ZJN-1). Naročnik je namreč s takšnim ravnanjem povzročil situacijo, v kateri so imeli ponudniki, ki so zgolj na podlagi lastne iniciative in presoje, predložili pooblastila za zastopanje v originalu, prednost pred vlagateljem, ki tega ni storil, ker naročnik v zvezi s tem ni postavil takšne zahteve.

Ker od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena naročnikova razpisna dokumentacija, je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno ugotavljati sposobnost ponudnikov na podlagi vnaprej določenih pogojev, pri tem pa mora upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz te odločitve.

Državna revizijska komisija o stroških revizijskega postopka ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??