018-219/02-1

Številka: 018-219/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oddajo naročila za blago po omejenem postopku in sicer za dobavo ca. 140.000 m3 neosvinčenega motornega bencina super 95 (NMB 95), ca. 135.000 m3 kurilnega olja - ekstra lahko in ca. 50.000 m3 dieselskega goriva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.06.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po omejenem postopku. Predmetni javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o odpiranju prijav, z dne 21.08.2002, je razvidno, da je prijave oddalo 8 ponudnikov. Naročnik je dne 30.08.2002 sprejel sklep, št. JN15/02-REZ-1, s katerim je petim ponudnikom priznal sposobnost na podlagi vnaprej določenih pogojev za dobo treh let. Istega dne je naročnik sprejel sklep št. JN15/02-REZ-4, s katerim je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. Oba prej navedena sklepa je naročnik poslal vlagatelju z dopisom št. JN15/02-REZ-1270/02, z dne 30.08.2002.

Vlagatelj je z vlogo z oznako Pravna pisarna- M/A-09/02, z dne 09.09.2002, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da mu naročnik ni priznal usposobljenosti in sposobnosti za dobavo naftnih derivatov, ker vlagatelj ni predložil ustreznega potrdila Ministrstva za pravosodje, da proti ponudniku ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, kot je bilo zahtevano v 10. točki navodil ponudnikom za pripravo prijave. Vlagatelj je predložil potrdilo Okrožnega sodišča v â?? , z dne 15.07.2002, ki pa glede na citirano določilo navodil ponudnikom po naročnikovem mnenju ni ustrezno. Naročnik se pri tem sklicuje na določbe 41. in 42. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju ZJN-1), pri čemer pa ne upošteva določila 42. člena, ki v četrtem odstavku določa, da "v Republiki Sloveniji izdajajo potrdila iz 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena redna sodišča, davčna uprava ali zbornica, potrdila iz 2. točke drugega odstavka tega člena pa davčna uprava območja, na katerem ima ponudnik svoj sedež." Okrožno sodišče v â?? je za vlagatelja vsekakor "redno" sodišče v skladu s citirano določbo zakona.
Nesporno gre za obvezne pogoje za udeležbo, kar je nenazadnje razvidno iz naslova 41. člena ZJN-1, ki se dokazujejo z dokazili, ki jih predpisuje zakon. Četrti odstavek tega člena omogoča ponudniku postavljanje dodatnih pogojev, za dokazovanje katerih sam določa dokazila, dokazi za dokazovanje pogojev iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1 pa so zakonsko predpisani in jih naročnik ne more spreminjati.
Iz prej navedenih dejstev je potrebno ugotoviti, da 10. točka navodil ponudnikom za pripravo ponudbe v predmetni zadevi ni v skladu s četrtim odstavkom 42. člena ZJN-1, saj zahteva, da dokaz o izpolnitvi obveznega pogoja izda nekdo, ki za to v skladu z zakonom ni pooblaščen.
Ker je vlagatelj ravnal v skladu z zakonom, je bila njegova ponudba kot nepravilna zavrnjena. Pri tem se naročnik sklicuje na določilo zakona, ki ga sam ne upošteva, zato je potrebno po vlagateljevemu mnenju izpodbijani sklep razveljaviti.
Vlagatelj predlaga naročniku, da sklep z dne 30.08.2002, št. JN 15/02-REZ-4 razveljavi in ob pravilni rabi materialnega prava ugotovi, da je ponudba vlagatelja pravilna ter se mu na tej osnovi prizna usposobljenost in sposobnost za dobavo naftnih derivatov - 1. faza.
Podrejeno vlagatelj v smislu ekonomičnosti postopka predlaga, da naročnik njegovo zahtevo upošteva in mu prizna sposobnost v predmetnem javnem razpisu na osnovi dejstva, da sta obe potrdili, tako tisto, ki ga je zahteval naročnik, kot tisto, ki ga je v skladu z zakonom zagotovil vlagatelj, po vsebini popolnoma identični in izvirata iz iste baze podatkov, kar je splošno znano. Vlagatelj je naknadno zagotovil tudi potrdilo, ki ga je zahteval naročnik ter potrdilo, ki ga zahteva zakon.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (dokument št. JN15/02-REZ-7, z dne 27.09.2002) in poudarja, da ni sporno, da je naročnik v navodilih ponudniku za pripravo prijave pod točko 10. priloge, v sedmi alinei določil, da je potrebno priložiti potrdilo Ministrstva za pravosodje, da proti ponudniku v zadnjih petih letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Tudi ni sporno, da vlagatelj ni predložil takšnega potrdila, kot ga je zahteval naročnik, pač pa je namesto tega predložil potrdilo Okrožnega sodišča v â?? , z dne 15.07.2002. Glede na navedena dejstva je skladno z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 jasno, da ponudbena dokumentacija ni v celoti skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije in zato ponudbe ni mogoče šteti kot pravilne.
Naročnik še pripominja, da je bil vlagatelj s sporno naročnikovo zahtevo seznanjen že ob prejemu razpisne dokumentacije, kar pomeni, da je zahtevek za revizijo skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vložen prepozno.

Naročnik je vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN, pozval, naj najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno obvesti ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevka za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 04.10.2002 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je še navedel, da mu ni znano, zakaj je naročnik obšel zakonske določbe in zahteval potrdilo Ministrstva za pravosodje in ne pristojnega sodišča, kot to določa četrti odstavek 42. člena ZJN-1. Vlagatelj je s predložitvijo potrdil obeh organov dokazal, da gre za popolnoma enaki potrdili, ki izvirata iz iste baze podatkov. Nesporno gre za dokazila, ki se v množici javnih naročil zbirajo avtomatično, vlagatelj pa do obravnavanega postopka ni sodeloval v razpisu, s katerim bi naročnik samovoljno spremenil zahteve iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-1. S tako spremembo zakonske določbe je naročnik ustvaril okoliščine iz drugega odstavka 7. člena ZJN-1 in s tem ustvaril pogoj, da iz banalnega razloga izključi ponudbo vlagatelja in privilegira ponudnike, ki so vede ali nevede sledili določilom navodil in ne zakonskim določbam. Dejstvo, da priloženo potrdilo temelji na zakonski določbi in je po vsebini enako zahtevanemu, je gotovo dovolj velik razlog, da se vlagatelja uvrsti v krog ponudnikov, v kolikor je interes naročnika, da racionalno in pošteno upravlja z zaupanimi sredstvi. V nasprotnem primeru pa bo potrebno ugotoviti, da je bila administrativna napaka, brez vsakih posledic na vsebino in kvaliteto ponudbe, zgolj dobrodošel razlog za izločitev vlagatelja, pri čemer je bila ta napaka povzročena s strani naročnika s tem, ko je brez razloga spremenil sicer z zakonom določenega izdajatelja potrdila.

Naročnik je dne 04.10.2002 (dokument št. REZ-1474/02, z dne 04.10.2002) in dne 07.10.2002 (dokument št REZ-1479/02, z dne 07.10.2002) Državni revizijski komisiji odstopil del dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila in po pozivu s strani Državne revizijske komisije, dne 11.10.2002 (dokument REZ/502/02, z dne 10.10.2002) še zahtevek za revizijo, sklep s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega, potrdilo o plačilu takse in sklep o začetku postopka (21. člen ZJN-1).

Naročnik je v mnenje (drugi odstavek 17. člena ZRPJN), št REZ-1479/02, z dne 07.10.2002 še zapisal, da je zmotno stališče vlagatelja, da je naročnik ravnal protizakonito, ker je zahteval kot dokaz za nekaznovanost vlagatelja potrdilo Ministrstva za pravosodja in ne sodišča, katerega potrdilo je predložil vlagatelj. Po eni strani namreč ZJN-1 v drugem odstavku 42. člena določa, da je potrebno za dokaz o nekaznovanosti predložiti dokaz iz sodne ali druge evidence, torej ne samo iz sodne evidence, po drugi strani pa je samo potrdilo Ministrstva za pravosodje tisto, ki podaja pregled o nekaznovanosti za celo državo, za razliko od sodišča, ki lahko da takšne podatke le za svoje območje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni sporno. Tako naročnik kot tudi vlagatelj sta si edina v tem, da vlagatelj v prijavo na predmetni javni razpis ni predložil potrdila Ministrstva za pravosodje, da proti ponudniku v zadnjih 5 letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji), pač pa je predložil potrdilo Okrožnega sodišča v â?? , iz katerega izhaja, da zoper vlagatelja ni uveden postopek zaradi kaznivega dejanja, niti njegovo poslovanje s sodno odločbo ni ustavljeno.
Državna revizijska komisija je glede na opisano dejansko stanje v tem revizijskem postopku presojala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova prijava neupravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen.
Tako naročnik kot tudi ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1, na podlagi le-tega sprejetih podzakonskih predpisov ter v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb (in prijav), ki jih morajo v celoti upoštevati, kot tudi naročnika, ki lahko kot pravilno obravnava le tisto ponudbo (prijavo), ki v celoti izpolnjuje vse zahteve, ki jih je vnaprej postavil v razpisni dokumentaciji. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno strogi in formalni. Vztrajanje pri strogih pravilih postopka ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj, preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Skladno z 41. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev iz 41. člena ZJN-1 je naročnik dolžan ugotavljati v vsakem postopku oddaje javnega naročila, torej tudi v 1. fazi omejenega postopka (tretji odstavek 48. člena ZJN-1 - izbira kandidatov). ZJN-1 v 1. točki drugega odstavka 42. člena določa, da se za izpolnjevanje pogojev, iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, (med njimi torej tudi pogoja, čigar (ne)izpolnjevanje se ugotavlja v tem revizijskem postopku) šteje (predložen) izpisek iz sodne ali druge evidence.
Pregled razpisne dokumentacije v predmetni zadevi pokaže, da je naročnik v 9. točki navodil ponudnikom za pripravo prijave (pogoji, ki jih mora izpolniti ponudnik, da lahko sodeluje v postopku) naštel pogoje, ki so jih morali izpolniti ponudniki in med njimi v tretji alinei, "da ponudniku v zadnjih petih letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila."
Za izpolnitev prej citiranega pogoja je naročnik v 10. točki navodil ponudnikom za pripravo prijave (sedma alinea) zahteval potrdilo Ministrstva za pravosodje (katerega evidenca, kot pravilno ugotavlja naročnik, temelji na širši bazi podatkov, kot evidence posameznih okrožnih sodišč), da proti ponudniku v zadnjih petih letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, ki so jo morali ponudniki priložiti v prijavo kot prilogo 8.
Ker je vlagatelj (za razliko od vseh ostalih ponudnikov), namesto izrecno zahtevanega potrdila s strani Ministrstva za pravosodje predložil potrdilo Okrožnega sodišča v â?? , iz katerega izhaja, da zoper vlagatelja ni uveden postopek zaradi kaznivega dejanja, niti njegovo poslovanje s sodno odločbo ni ustavljeno (torej predloženo potrdilo ni ustrezalo naročnikovim zahtevam niti po obliki, niti po vsebini), je potrebno šteti, da njegova prijava ni bila v celoti predložena tako, kot je zahtevala naročnikova razpisna dokumentacija. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do pomanjkljivosti v vlagateljevi prijavi prišlo zaradi (kot pravi vlagatelj) avtomatičnega zbiranja dokazil in/ali zaradi nedorečenih zahtev v 42. členu ZJN-1, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Na takšno možnost je bil v razpisni dokumentaciji izrecno opozorjen (točka 7 - dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji), a je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa (vsaj glede obravnavane revizijske navedbe), ni izkoristil. S tem v zvezi je potrebno opozoriti vlagatelja, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za vsebino oddane ponudbe. Naročnik na podlagi prvega odstavka 54. člena ZJN-1 sicer res lahko zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Glede na navedeno naročnik vsekakor ne bi smel sprejeti (in opisanega tudi ni storil) od vlagatelja naknadno predloženega spornega potrdila (tokrat izdanega s strani Ministrstva za pravosodje). Sprejeti stališče, po katerem lahko naročnik naknadno (torej po roku za oddajo ponudb) sprejme potrdila, ki so bila prvotno predložena v nasprotju z razpisno dokumentacijo, pa bi pomenilo ne le kršitev 54. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti vseh ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1. Načelo enakopravnosti namreč zagotavlja, da bodo enako spoštovane pravice in obveznosti vseh udeleženih strank, kar pomeni, da bodo vsi usposobljeni ponudniki ob enakih pogojih imeli enake možnosti, da konkurirajo za izvedbo javnega naročila.
Ob opisanem dejanskem stanju, je naročnik na podlagi razpisnih pogojev ravnal povsem pravilno, ko je vlagateljevo prijavo zavrnil kot nepravilno. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost, ki izhaja iz zakona in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si to (morda) predstavlja vlagatelj.

Nenazadnje pa je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da bi moral vlagatelj v primeru kakršnihkoli pomislekov v zvezi z določitvijo spornega pogoja, v skladu z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN svoj očitek uveljaviti čimprej oziroma najkasneje do sprejema izpodbijane odločitve naročnika.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??