018-218/02-2

Številka: 018-218/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo naročila po omejenem postopku za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov za sedem sklopov. Iz 3a točke predmetne objave je razvidno: "Ponudniki lahko predložijo prijave na vsako posamezno skupino ali na več skupin predmeta javnega razpisa. Naročnik bo podelil usposobljenost izvajalcem po posameznih skupinah.". še pred rokom za oddajo ponudb je bil vložen zahtevek za revizijo vlagatelja â?? , v katerem je bilo navedeno, da je pri predmetnem javnem razpisu prišlo do odstopanj glede na Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) in sicer glede javnosti odpiranja ponudb v prvi fazi omejenega postopka in glede ogleda ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti, vsled dokazovanja izpolnjevanja pogojev, kot to določa točka e) 42. člena ZJN-1. Naročnik je dne 11.06.2002 sprejel sklep, št. 404-08-145/2002-5, s katerim je zavrnil vložen zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 404-08-145/2002-6, z dne 20.06.2002, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-131, z dne â?? , zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

Naročnik je nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila in dne 01.08.2002 izvedel odpiranje prijav, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 404-08-20/2002, z dne 01.08.2002. Naročnik je z obvestilom o priznanju sposobnosti kandidatom v postopku oddaje javnega naročila, št. â?? za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov, št. 404-08-20/2002-18, z dne 12.08.2002, priznal sposobnost za izvajanje razpisanih storitev za obdobje treh let po posameznih sklopih posameznim kandidatom.

Vlagatelj je z dopisom, št. DPI 02/0198, z dne 21.08.2002, zaprosil naročnika, da izda obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, v skladu z 79. členom ZJN-1 oziroma, da mu pojasni zakaj mu v sklopu 3 ni bila priznana sposobnost. Naročnik je z dopisom, št. 404-08-20/2002-22, z dne 03.09.2002, izdal obrazloženo obvestilo o priznanju sposobnosti kandidatom v postopku oddaje javnega naročila, št. â?? , za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov.

Vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 12.09.2002, v katerem navaja, da je na podlagi izdanega obvestila o oddaji predmetnega naročila ugotovili naslednje kršitve:
- Ponudniku â?? , je bilo pod točko 3 - dodelava (tehnični elementi) priznano 9 točk, čeprav je maksimalno število 3 točke.
- Ponudniku â?? , je bila priznana sposobnost za izvajanje grafičnih storitev za področje neskončnih obrazcev, čeprav je vlagatelju znano, da ta ponudnik nima tovrstnih strojev.
- Pod točko 1 - skeniranje 2400-9600 dpi (tehnični elementi) je naročnik zahteval tehnične karakteristike, ki nimajo veze s tiskom neskončnih obrazcev, saj se pri tisku v gray scale in kolorju uporablja maksimalno 300 dpi, v tisku enovitih površin (logotipi, rastri, teksti) pa od 1200-2400 dpi pri 60 linijskem rastru. Najboljši grafični studii po vlagateljevem mnenju osvetljujejo z maksimalno 3600 dpi.
- V prilogi I/3 je naročnik zahteval podatke o osnovnem kapitalu firme, v obrazložitvi rezultatov ocenjevanja pa govori o kapitalu firme, kar pa ni enako. Ponudnik z večjim kapitalom dobi maksimalno 5 točk. Ta zahteva predstavlja kršenje temeljnih pravic pravnih oseb, da so enakopravne pri pridobivanju naročil, če izpolnjujejo tehnične in komercialne pogoje.
Vlagatelj na tej osnovi sklepa, da naročnik prilagaja postopke oddaje javnih naročil določenim podjetjem. Vlagatelj navaja, da kot podjetje uspešno nastopajo na trgu že od leta 1989, da so priložili tudi ustrezno finančno zavarovanje, ter da ne pristaja na izločevanje v predhodnem postopku ugotavljanja sposobnosti na osnovi elementov, ki niso povezani s kvaliteto in ceno proizvodov. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da razveljavi postopek priznanja sposobnosti kandidatov.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-312/2002-2, z dne 17.09.2002, pozval vlagatelja, da zahtevek za revizijo dopolni z dokazilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. DPI 02/0233, z dne 25.09.2002, obvestil, da je dopolnil zahtevek za revizijo ter priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 404-08-20/2002-23, z dne 11.10.2002, o zavrnitvi zahtevka za revizijo javnega razpisa, št. 404-8-20/2002-2, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je vlagatelj v svojem zahtevku navedel, da je naročnik ponudniku â?? , priznal 9 točk, čeprav je bilo maksimalno število 3 točke. Naročnik navaja, da je v skupni preglednici za tretjo skupino pri â?? , za vrste dodelav izpisana številka 9, vendar da gre za tipkarsko napako, saj je bila upoštevana in izpisana pravilna navedba 3 točke, kar je bilo upoštevano tudi v izračunu ocene ponudnika â?? . Pri vseh izračunih so bili upoštevani maksimumi, ki jih je zahteval naročnik, četudi je bila v ponudbi navedena višja vrednost, saj je le tako zagotovljen pravilen način izračuna ocene, ki je bil z objavo razpisa določen. Glede druge navedbe vlagatelja, naročnik navaja, da je ponudnik â?? , predložil pravilno ponudbo in se med drugim prijavil tudi za tretji sklop ter podal v ponudbi vse zahtevane elemente, ki izkazujejo sprejemljivost in primernost ponudbe. Glede tretje navedbe vlagatelja naročnik navaja, da je iz ponudb razvidno, da je vlagatelj zahtevka ponudil 3600 dpi, ostali ponudniki pa manj ali več v zahtevanem razponu in temu primerno so se izvedla tudi ocenjevanja ponudnikov v tretji skupini. Glede zadnje navedbe vlagatelja, naročnik odgovarja, da je v razpisu natančno navedel, da ponudnik sam opredeli v ponudbeni preglednici grupo, glede na velikost osnovnega kapitala firme, v katero se razvršča in temu primerno označi točke, ki jih v kategoriji kapital firme prejme. Osnovni kapital firme je v ponudbeni dokumentaciji razviden v rednem izpisku iz sodnega registra, ki je obvezen sestavni del ponudbene dokumentacije. Naročnik navaja, da je na podlagi drugega odstavka 48. člena ZJN-l izvedel izbor kandidatov po v razpisu natančno določenih kriterijih in metodi ocenjevanja za vsako skupino. Ponudnikova finančna sposobnost je ena od kategorij v metodi ocenjevanja, ki le deloma, v kombinaciji z ostalimi kategorijami tvori skupno oceno ponudnika. Naročnik v prvi fazi omejenega postopka izvaja le izbor kandidatov, ki jih bo v drugi fazi pozval, da predložijo ponudbe. Iz tega razloga je cena za proizvod oziroma storitev, ki bo predmet naročila, kot merilo prisotna šele v drugi fazi omejenega postopka.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema sklepa pisno sporoči, ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, v nasprotnem primeru bo štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. DPI 02/0251, z dne 18.10.2002, obvestil o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, v katerem vztraja pri svojih revizijskih navedbah.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. 404-08-145/2002-11, z dne 21.10.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je podal svojo prijavo v sklopu 3, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila v sklopu 3 in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka za sklop 3.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija glede navedb v zvezi s tehničnimi elementi pod točko I. 1 - skeniranje (2400-9600 dpi) in glede finančnih elementov pod točko II. 1 - osnovni kapital firme ter glede navedbe vlagatelja, da ne pristaja na izločevanje v predhodnem postopku ugotavljanja sposobnosti na osnovi elementov, ki niso povezani s kvaliteto in ceno proizvodov, ugotavlja, da so le-te v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN pravno formalno prepozne. ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila (smiselno enako tudi po odločitvi o priznanju sposobnosti) ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (priznanju sposobnosti). Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev, hkrati pa ga sili, da zoper morebitno naročnikovo kršitev reagira takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v nadaljnjem postopku korist. V kolikor je vlagatelj menil, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval tehnične in finančne elemente, ki niso ustrezni, oziroma je z njimi kršil načelo enakopravnosti ponudnikov in da je izbor opravljen na osnovi elementov, ki niso ustrezni, bi moral na to opozoriti še pred odločitvijo naročnika o priznanju sposobnosti. Glede na to, da je vlagatelj omenjene navedbe v zvezi z ravnanjem naročnika izrazil šele po odločitvi o priznanju sposobnosti, Državna revizijska komisija teh navedb ni vsebinsko obravnavala.

Glede navedbe vlagatelja, da ponudnik â?? , nima ustreznih strojev za izvajanje razpisanih del v skupini 3 (neskončni obrazci), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot enega izmed pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, v točki 7 Navodil o načinu dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnika določil: "da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi (Priloga št. 3)".
V prilogi št. 3 "Izjava o zadostnih tehničnih zmogljivostih" je naročnik določil:
"1. Izjavljamo, da je naše podjetje zanesljivo in ima zaposlene, ki so sposobni izvesti pogodbo, ter da razpolaga z zadostnimi tehničnimi kapacitetami.
2. Opis ponudnikove tehnične opremljenosti!
3. Seznam najvažnejših pogodb na področju predmeta javnega naročila v obdobju 1998-2001
(* opomba Državne revizijske komisije: priložena ustrezna tabela).
Obvezno priložite potrdila na obrazcu: Izjava o referencah, ki je priložen."

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 7. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". ZJN-1 pogoj iz 7. točke 41. člena ne konkretizira, temveč določa zgolj njegov okvir, katerega mora opredeliti oziroma ga lahko opredeli naročnik sam. V domeni naročnika je, da v razpisni dokumentaciji določi, kakšne tehnične zmogljivosti mora za konkretno javno naročilo imeti ponudnik, da bo sposoben izvesti javno naročilo. ZJN-1 poleg konkretnih dokazil, ki jih navaja v 42. členu, dopušča naročniku, da v razpisni dokumentaciji v omejenem obsegu določi način dokazovanja drugih pogojev, glede na naravo javnega naročila.

Naročnik je torej v skladu z zgoraj navedenimi določili ZJN-1 za izpolnjevanje pogoja, da ponudnik razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik izpolniti Prilogo 3 in priložiti izjave o referencah, potrjene s strani naročnikov. Drugačnega preverjanja izpolnjevanja tega pogoja naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, zato ga v fazi ocenjevanja in pregleda ponudb tudi ne more izvajati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudnik â?? , v svoji ponudbi predložil zahtevane dokumente ter da je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo štel za pravilno.

V kolikor pa je vlagatelj menil, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil pogoje, ki niso ustrezni predmetu razpisanih storitev, bi moral na to, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, naročnika opozoriti še pred odločitvijo naročnika o priznanju sposobnosti.

Glede navedbe vlagatelja, da je naročnik ponudniku â?? , podelil 9 točk pod točko I .3 - dodelava, čeprav je bilo predvideno maksimalno število točk 3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel za skupino 3 Prilogo I/3, ki so jo morali ponudniki v skladu s svojimi zmogljivostmi oziroma zmožnostmi ustrezno izpolniti. Pod sporno točko I. Tehnični elementi je navedel štiri elemente in sicer:
1. skeniranje
2. tiskanje
3. dodelava
4. priprava za tisk.
Za vse elemente je določil podskupine oziroma zahteve. Za podskupino 3. dodelava je določil vrste dodelav in sicer 1 do 3. Ponudnik je moral vnesti vrednost (od 1 do 3), naročnik pa je s ponderjem 0,1 določil število točk. Državna revizijska komisija je preverila v ponudbi ponudnika â?? , in ugotovila, da je pod navedeno točko vnesel vrednost 1-9, da pa je naročnik v tabeli za vse ponudnike v skupini iz analize ponudb po ocenjevalnih kriterijih, ki je priloga Poročila o priznanju sposobnosti kandidatom, št. 404-08-20/2002-17, z dne 05.08.2002 (priložena tudi izdanemu obrazloženemu obvestilu), sicer povzel število 9, iz analize ponudbe ponudnika â?? , po ocenjevalnih kriterijih, ki je tudi priloga navedenega poročila, pa izhaja, da ga je upošteval vrednost 3 ter ga ocenil z 0,5000 (oziroma z maksimalnim številom točk 5). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je potrebno pritrditi naročniku, ki navaja, da je bil pri ocenjevanju upoštevan maksimum, ki ga je naročnik zahteval (3), četudi je bila v ponudbi ponudnika â?? , navedena višja vrednost (9). Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je vlagateljeva navedba v zvezi s točkovanjem ponudnika â?? , neutemeljena in da mu dejansko ni bila priznana vrednost 9, pač pa vrednost 3.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagatelje navedbe v zahtevku za revizijo neutemeljene oziroma, da so glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN vsebinsko prepozne, saj so bili razlogi za vložitev zahtevka vlagatelju znani ali bi mu morali biti znani že pred odločitvijo o priznanju sposobnosti, zato je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??