018-218/02-1

Številka: 018-218/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevek se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo naročila po omejenem postopku za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov za sedem sklopov. Iz 3a točke predmetne objave je razvidno, da: "Ponudniki lahko predložijo prijave na vsako posamezno skupino ali na več skupin predmeta javnega razpisa. Naročnik bo podelil usposobljenost izvajalcem po posameznih skupinah.". še pred rokom za oddajo ponudb je bil vložen zahtevek za revizijo vlagatelja â?? , v katerem je bilo navedeno, da je pri predmetnem javnem razpisu prišlo do odstopanj glede na Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) in sicer glede javnosti odpiranja ponudb v prvi fazi omejenega postopka in glede ogleda ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti, vsled dokazovanja izpolnjevanja pogojev, kot to določa točka e) 42. člena ZJN-1. Naročnik je dne 11.06.2002 sprejel sklep, št. 404-08-145/2002-5, s katerim je zavrnil vložen zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 404-08-145/2002-6, z dne 20.06.2002, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-131/02-23-1327, z dne 03.07.2002, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

Naročnik je nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila in dne 01.08.2002 izvedel odpiranje prijav, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 404-08-20/2002-16, z dne 01.08.2002. Naročnik je z obvestilom o priznanju sposobnosti kandidatom v postopku oddaje javnega naročila, št. â?? za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov, št. 404-08-20/2002-18, z dne 12.08.2002, priznal sposobnost za izvajanje razpisanih storitev za obdobje treh let po posameznih sklopih posameznim kandidatom.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 26.08.2002, v katerem navaja, da je naročnik kršil 75. člen ZJN-1, ker mu do dne vložitve zahtevka za revizijo ni posredoval zapisnika o odpiranju ponudb, kar bi mu moral v skladu z navedeno zakonsko določbo v roku treh dni po končanju odpiranja ponudb. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik posredoval obvestilo o priznanju sposobnosti, v katerem navaja, da je priloga tudi analiza ponudb po ocenjevalnih kriterijih, ki pa ni bila priložena. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 21. člen ZJN-1, saj ni zagotovil strokovne ocene ponudb, navaja tudi, da izbor po posameznih skupinah ni pravilen, ker nekateri ponudniki nimajo tehnologije niti pogojev za izvajanje storitev, za katere so se prijavili. Vlagatelj je namreč dolgoletni dobavitelj (brez reklamacij), tudi za naročnika, naročnik pa ga je kljub temu brez podane ocene in obrazložitve izločil v sklopih 1, 2 in 4, brez podane ocene in obrazložitve. Pri tem je vlagatelj je v svoji prijavi predložil tudi "Izjavo o referencah", potrjeno od naročnika, iz katere izhaja, da so bile grafične storitve opravljene vestno, ekonomično in po pravilih stroke oziroma v skladu s pogodbenimi določili.
Vlagatelj navaja tudi, da je naročnik v objavi javnega razpisa določil, da bo sposobnost za izvajanje razpisanih del po posameznih sklopih priznal ponudnikom, katerih ponudbe bodo dosegle največji % ponderja in sicer za sklope, za katero so oddali ponudbe. V razpisni dokumentaciji pa je naročnik določil, da bo izbor izvedel za vsako skupino neodvisno od drugih. Izbrani ponudniki, katerih ponudbe bodo dosegle ali presegle povprečno skupno oceno, ki bo izračunana po matematični metodi aritmetične sredine vseh skupnih ocen ponudnikov. Vlagatelj meni, da sta to dva razločna tolmačenja izbora ponudb ter da naročnik ni opravil ocenjevanja v skladu z napisanim. Vlagatelj v zahtevku še navaja, da je bil v obvestilu o priznanju sposobnosti podan zavajujoč pravi pouk. Vlagatelj meni, da je bil nepravilno izločen iz skupin 1, 2 in 4.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-243/2002-2, z dne 29.08.2002, pozval vlagatelja, da zahtevek za revizijo dopolni z dokazilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. Lš-112/, z dne 30.08.2002, obvestil, da je dopolnil zahtevek za revizijo ter priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 404-08-293/2002-4, z dne 13.09.2002, o zavrnitvi zahtevka za revizijo javnega razpisa, št. 404-8-20/2002-2, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je odpiranje ponudb v prvi fazi omejenega postopka, v skladu s 73. členom ZJN-1, izvedel komisijsko (o čemer je bilo odločeno tudi s strani Državne revizijske komisije v sklepu, št. 018-131/02-23-1327, z dne 03.07.2002). Naročnik na podlagi tega navaja, da je naročnik dolžan poslati zapisnik ponudnikom po javnem odpiranju ponudb. Glede druge navedbe vlagatelja, da ni zagotovil ustrezne ocene ponudb pa naročnik navaja, da je po natančnem strokovnem pregledu ponudb izvedel ocenjevanje po posameznih skupinah, skladno s kriteriji in metodologijo ocenjevanja, ki je bila opredeljena in predložena v razpisni dokumentaciji. Na podlagi izračunanih skupnih ocen ponudnikov za vsako skupino, za katero so predložili ponudbe, se je z aritmetično sredino skupnih ocen v skupini izračunala povprečna skupna ocena skupine. Ponudnikom, ki so dosegli ali presegli povprečno skupno oceno v določeni skupini, se prizna sposobnost za to skupino. Po izvedenem ocenjevanju je naročnik pripravil poročilo in obvestilo o priznani sposobnosti po skupinah, skladno z 78. členom ZJN-l. Ponudnik, ki ni izbran, lahko v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-l, zahteva od naročnika obrazloženo obvestilo, v katerem zahteva obrazložitev nejasnosti iz obvestila. Ker vlagatelj ni izrabil zakonske pravice po zahtevi za obrazloženo obvestilo, naročnik smatra zahtevek za revizijo kot zahtevo po obrazložitvi in predložitvi ocenjevalnih preglednic, ki izkazujejo skupne ocene ponudnikov v skupinah za katere se je vlagatelj prijavil in sicer 1., 2., 4. in 7. skupino. V 7. skupini je bila vlagatelju priznana sposobnost, ker je presegel izračunano povprečje za to skupino. V skupinah 1, 2 in 4 pa so vlagateljeve skupne ocene za skupine pod izračunanim povprečjem v teh skupinah, kar je razvidno iz priloženih ocenjevalnih preglednic za skupine 1, 2, 4 in 7. Iz ocenjevalnih preglednic je tudi razvidno, da je vlagatelj v vseh skupinah za katere se je prijavil, prejel za kategorijo referenc 5 točk in s tem ponder v celoti ter dosegel maksimalno oceno za reference, ki so mu bile predhodno potrjene.
Glede vlagatelje navedbe, da sta v razpisu dve različni tolmačenji izbora in da naročnik ni opravil ocenjevanja v skladu z napisanim, naročnik navaja, da je bila metodologija ocenjevanja za vsako skupino natančno določena v priloženih ocenjevalnih preglednicah, ki so bile sestavni del razpisne dokumentacije in je jasno opredelila ponderje za posamezne kategorije ter način izračuna ocene po kategorijah, kot tudi doseženo skupno oceno ponudnika za posamezno skupino. Kriteriji in način ocenjevanja so bili v razpisu natančno opredeljeni in vlagatelj je moral v ponudbi za skupine 1, 2, 4 in 7, kjer se je prijavil, sam izpolniti ocenjevalno preglednico v vseh kategorijah. Navedbe v predloženih preglednicah izkazujejo stanje, na podlagi katerega so se po vnaprej točno določeni metodi izračunale ocene. Naročnik je pri tem upošteval tretji in četrti odstavek 50. člena ZJN-1 in ni spreminjal meril in je uporabil le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način kot so bila opisana in ovrednotena.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema sklepa pisno sporoči, ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, v nasprotnem primeru bo štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 19.09.2002, obvestil o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, v katerem vztraja pri svojih revizijskih navedbah in prereka naročnikovo odločitev iz sklepa o zavrnitvi zahtevka. Glede naročnikovega mnenja v zvezi z zapisnikom o odpiranju ponudb, vlagatelj meni, da ni sporno, da naročnik zapisnika o odpiranju ponudb ni poslal, saj to naročnik v celoti priznava. Dalje vlagatelj navaja, da je v Uradnem listu, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , naročnik določil, da bo izvedel javno odpiranje in ni omenjal (izbral) komisijskega odpiranja ponudb. Po vlagateljevem mnenju ga zakon tudi ne predvideva (dopušča), saj je zakonska dikcija 73. člena ZJN-1, prvega stavka: "Odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka je javno." Iz nje pa ne izhaja, da je tako prva faza omejenega postopka nejavna, temveč ravno obratno, v vsakem odprtem postopku je odpiranje ponudb javno. Kateri postopki so odprti določa 6. točka prvega odstavka 3. člena ZJN -1, ki pravi naslednje: "Odprti postopek je tisti postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes, predložijo svoje ponudbe", torej absolutno tudi prva faza omejenega postopka. Namen zgoraj citiranega določila prvega stavka 73. člena ZJN-1 je, da je javno odpiranje ponudb obvezno v vseh "odprtih postopkih" tudi v prvi fazi omejenega postopka, k temu pa je zakonodajalec z vezajem "in" izrecno dodal še drugo fazo omejenega postopka, ki ni odprt postopek. Omejen postopek je torej tisti, v katerem lahko ponudbe predložijo le tisti, ki jih naročnik povabi k oddaji ponudbe po predhodno priznani sposobnosti (kandidati). Slednji le-to lahko postanejo šele po predhodno izvedenem odprtem postopku in v njem priznani sposobnosti. In tudi njim v tem drugem zaprtem delu (za vse druge) zakon zagotavlja enake pravice, kot jih določa za odprt postopek. Zgoraj navedeno določilo zakona je bilo po vlagateljevem mnenju ustrezno zaobideno z dopisom, št. 404-08-20/2002 -3, z dne 07.05.2002, v katerem je naročnik navedel naslednje: "Skladno s 73. členom ZJN-l navajamo popravek in sicer, da odpiranje ponudb ni javno, pač pa komisijsko". Zakon izrecno določa, da je javnost lahko izključena samo zaradi varovanja uradne, vojaške ali državne skrivnosti (za kar v konkretnem primeru nikakor ne gre). V takšnih primerih pa mora naročnik to tudi navesti že v objavi javnega razpisa, torej da odpiranje ponudb zaradi navedenih razlogov ne bo javno. Načelo publicitete je namreč temeljno načelo javnega naročanja. Namen javnega odpiranja ponudb je, da se ugotovi ponudbe, katerih ponudnikov so prispele in kakšna je njihova vsebina; obenem se z javnim odpiranjem preprečuje, da bi kateri od ponudnikov spreminjal svojo ponudbo. Zakon določa, da mora biti javno odpiranje ponudb zagotovljeno v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka - torej v tistih primerih, ko se predložijo ponudbe. Naročnikovo ravnanje ima v konkretnem primeru za posledico, da je â?? , čeprav je predložila svojo ponudbo, pravica iz tega temeljnega načela do publicitete odvzeta v celoti. Kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejemanju navedenega določila, ampak ravno nasprotno, publiciteto je hotel zagotoviti tudi v drugem delu omejenega postopka, ko gre samo za izbor med ponudbami kandidatov, ki jim je bila že pred tem v odprtem postopku priznana sposobnost. Vse zgoraj navedeno pa utemeljeno vzbuja dvom v korektnost celotnega postopka, torej predvsem v tistem delu, v katerega vlagatelj ni imel vpogleda oziroma ne razpolaga z dokazi in dokumentacijo. Tako na primer dvom, ki smo ga je vlagatelj izrazil glede pravilnosti izbora po posameznih skupinah, saj po vlagateljevih informacijah nekateri ponudniki nimajo niti tehnologije niti drugih, v javnem razpisu zahtevanih, pogojev. Vlagatelj ponavlja, da k obvestilu o priznanju sposobnosti kandidatom v postopku oddaje javnega naročila, štev. 404-08-20/20/2002-18, z dne 12. 8. 2002, ni bila priložena v njem navedena priloga: analiza ponudb po ocenjevalnih kriterijih. Zato vlagatelj dvomi, da so preglednice, ki so mu bile poslane kot priloga k sklepu o zavrnitvi zahtevka, verodostojne, oziroma so bile izdelane pravočasno, to je ob odločanju komisije in sprejetju njene odločitve o izboru posameznih ponudnikov po skupinah.
Vlagatelj zaključuje, da lahko njegove dvome pojasni samo kakšen izmed postopkov predvidenih v ZRPJN (revizijski izvedenec, če bi bil vključen v preizkus zahtevka za revizijo -14. in 15. člen ZJN-1 (pravilno: ZRPJN) ali Državna revizijska komisija, ki v primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi (drugi odstavek 19. člena ZJN-l (pravilno: ZRPJN)).

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. 404-08-145/2002-8, z dne 25.09.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-218/02-23-1792, z dne 07.10.2002, pozvala naročnika skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, v povezavi z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, da posreduje še ponudbe ostalih ponudnikov, ki so podali svoje prijave v sklopih, za katere je podal svojo prijavo vlagatelj (sklop 1, 2, 4 in 7).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11.10.2002 posredoval zahtevano dokumentacijo in sicer v prilogi dopisa, št. 404-08-145/2002-10, z dne 10.10.2002.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je podal svojo prijavo v sklopih 1, 2, 4 in 7, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila v sklopih 1, 2, 4 in 7 in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka v sklopih 1, 2, 4 in 7 oziroma konkretno za 1, 2 in 4 sklop, na katere se nanaša zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija sprva ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje kršitev naročnika v zvezi z (javnim) odpiranjem ponudb. Državna revizijska komisija je o spornem vprašanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že odločila v sklepu, št. 018-131/02-23-1327, z dne 03.07.2002, kjer je v obrazložitvi navedla: "Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da je naročnik s tem, ko je v objavi navedel, da bo odpiranje ponudb javno, v razpisni dokumentaciji pa je navedel, da ni javno, kršil 73. člen ZJN-1. Naročnik je namreč objavil predmetni javni razpis v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , in pod točko 11. navedel: "Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: javno odpiranje ponudb bo 6.6.2002 ob 9. uri, na naslovu: â??, soba št. â?? v I. nadstropju." V dopisu k razpisni dokumentaciji, z dne 07.05.2002, je naročnik navedel, da skladno s 73. členom ZJN-1 navaja popravek in sicer, da odpiranje ponudb ni javno, pač pa komisijsko. ZJN-1 v 73. členu določa: "Odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka je javno. Naročnik sme zaradi zavarovanja uradne, vojaške ali državne skrivnosti določiti, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo odločitev mora sporočiti v objavi javnega naročila.". Zakon torej določa, da mora biti javno odpiranje ponudb zagotovljeno v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka. Naročniku je v prvi fazi omejenega postopka prepuščeno, ali bo zagotovil javnost v postopku ali pa bo javnost izključil, kot je ravnal naročnik v konkretnem primeru. Glede na navedeno ravnanje naročnika in citirano zakonsko določbo ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je naročnik kršil 73. člen ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen."

Državna revizijska komisija pa v zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik izvedel odpiranje brez prisotnosti javnosti, ki pa jo zatrjuje šele po naročnikovi odločitvi o priznanju sposobnosti, ugotavlja, da je v skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN pravno formalno prepozna. ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila (smiselno enako tudi po odločitvi o priznanju sposobnosti) ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (priznanju sposobnosti). Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev, hkrati pa ga sili, da zoper morebitno kršitev reagira takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v nadaljnjem postopku korist.

Vlagatelj v tem revizijskem postopku očita naročniku tudi, da mu ni posredoval zapisnika o odpiranju ponudb, čemur pa naročnik ne nasprotuje. Med strankama torej ni sporno dejstvo, da zapisnik o odpiranju ni bil posredovan ponudnikom, ampak je sporno ali je bil naročnik to dolžan storiti. Glede tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 v 75. členu določa: "Po končanem postopku odpiranja ponudb naročnik najkasneje v treh dneh pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe.". Tudi Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01, v nadaljevanju: Navodilo), ki določa postopek odpiranja ponudb v odprtem in omejenem postopku ter v postopku s pogajanji (1. člen Navodila), v drugem odstavku 2. člena določa: "V primeru postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji in v prvi fazi omejenega postopka je odpiranje lahko javno po odločitvi naročnika." V zadnjem odstavku 6. člena Navodila pa je določeno, da mora naročnik zapisnik o odpiranju ponudb v treh dneh poslati vsem ponudnikom. Citirana zakonska in podzakonska določila torej omogočajo naročniku, da v prvi fazi omejenega postopka izvede odpiranje ponudb brez prisotnosti pooblaščenih predstavnikov ponudnikov (nejavno). Ne glede na to, na kakšen način naročnik izvede odpiranje ponudb (javno ali nejavno), pa tako 75. člen ZJN-1 in 6. člen Navodila jasno določata, da mora naročnik ponudnikom v treh dneh po končanem odpiranju posredovati zapisnik o odpiranju ponudb. Tudi sama gramatikalna razlaga citiranih določb jasno kaže, da naročnik te obveznosti naročnika ni omejil samo za primer javnega odpiranja, ampak je naročnik dolžan posredovati zapisnik vsem ponudnikom po vsakem odpiranju ponudb, ne glede na to ali je le-tega izvedel javno ali brez prisotnosti pooblaščenih predstavnikov ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta vlagateljeva navedba sicer utemeljena, vendar kršitev naročnika sama po sebi ni mogla vplivati na odločitev o (ne)priznanju sposobnosti kandidatom.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik v obvestilu o priznanju sposobnosti navedel, da je priloga tega dopisa tudi analiza ponudb po ocenjevalnih kriterijih, ki pa omenjenemu obvestilu dejansko ni bila priložena, ugotavlja naslednje: Obvestilo o priznanju sposobnosti kandidatom v postopku oddaje javnega naročila, št. â?? za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov, št. 404-08-20/2002-18, z dne 12.08.2002, s katerim je naročnik priznal sposobnost posameznim kandidatom za izvajanje razpisanih storitev za obdobje treh let po posameznih sklopih, vsebuje tudi zapis "Priloga: - analiza ponudb po ocenjevalnih kriterijih", ki pa samemu obvestilu dejansko v dokumentaciji o javnem naročilu ni priložena. Glede na to, da tudi vlagatelj zatrjuje, da ponudnikom ni bila posredovana, je mogoče trditi, da je naročnik sicer sam v obvestilo zapisal, da bo priložil še analizo, vendar tega ni storil. Naročnik je sicer v skladu s prvim odstavkom 78. členom ZJN-1 (Poročilo o oddaji naročila) dolžan sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, drugi odstavek istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1 posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika (oziroma smiselno obvestilo o priznanju sposobnosti kandidatom), ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik takšno poročilo izdelal (Poročilo o priznanju sposobnosti kandidatom v postopku oddaje javnega naročila, št. â?? , za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov, št. 404-08-04/2002-17, z dne 05.08.2002). Ob tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila (smiselno enako za obvestilo o priznanju sposobnosti) zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. V predmetnem postopku je naročnik v obvestilu o priznanju sposobnosti kandidatov sam navedel, da bo predložil analizo ponudb po ocenjevalnih kriterijih, česar pa ni storil. Zakon pa ga k temu sicer ne zavezuje.
Državna revizijska komisija pa pri tem opozarja, da bi lahko s posebno zahtevo vlagatelj od naročnika v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročnika (smiselno enako za obvestilo o priznanju sposobnosti), katerega sestavni del bi pa (vsaj smiselno) morala biti tudi sporna analiza ponudb po ocenjevalnih kriterijih. Na to možnost ga je v pravnem pouku v obvestilu o priznanju sposobnosti kandidatom opozoril tudi naročnik. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik to zadevno sicer ravnal nekonsistentno, saj k obvestilu o priznanju sposobnosti kandidatom ni predložil sporne analize ponudb, čeprav je to sam predvidel. Na pravice vlagatelja pa ta nekonsistentnost naročnika ni vplivala, saj bi še vedno lahko uporabil zakonsko predvideno možnost obrazloženega obvestila (prvi odstavek 79. člena ZJN-1), iz katerega bi lahko dobil informacije smiselno enake kot so v sporni analizi ponudb. Ugotoviti je potrebno, da vlagatelj zaradi tega ravnanja naročnika v tem postopku ni bil prikrajšan za pravno varstvo oziroma to ravnanje naročnika ni vplivalo na njegove pravice, zato je njegov zahtevek tudi v tem delu neutemeljen.

Vlagatelj naročniku očita, da je kršil tretji odstavek 21. člena ZJN-1, saj naj ne bi zagotovil strokovne ocene ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji odstavek 21. člena ZJN-1 določa: "Naročnik je dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb. Naročnik lahko istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za ocenitev ponudb. število in sestavo članov komisije naročnik določi glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka oddaje javnega naročila.". Glede na to je potrebno ugotoviti, da je naročnik dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb, vendar sam zakon ne določa na kakšen način mora to storiti. Citirano zakonsko določilo je torej napotitvene narave. Iz dokumentacije o javnem naročilu pa je razvidno, da je naročnik s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, št. 404-08-20/2002-1, z dne 12.02.2002, imenoval 6 člansko strokovno komisijo za izvedbo postopka oddaje javnega naročila po pravilih stroke in določilih ZJN-1, in sicer:
" - vodi postopek oddaje javnega naročila, skladno z načrtom izvedbe postopka,
- vodi odpiranje ponudb in sestavi zapisnik o odpiranju ponudb,
- pripravi poročilo o oddaji naročila."
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagateljevi navedbi, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tretji odstavek 21. člena ZJN-1.

Vlagatelj oporeka naročniku tudi, da izbor naročnika po posameznih skupinah ni pravilen, ker nekateri ponudniki nimajo tehnologije niti pogojev, za katero so se prijavili. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji odstavek 12. člena ZRPJN od vlagatelja zahteva, da med obveznimi sestavinami zahtevka za revizijo poleg navedb kršitev naročnika, navede tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN). Glede te navedbe pa je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj zgolj pavšalno navedel, da ponudniki nimajo tehnologije niti pogojev za izvedbo storitev, za katere so se prijavili. Svojih navedb vlagatelj ni konkretiziral, zanje ni predložil nobenih dejstev ali dokazov, navedel ni niti za katere ponudnike naj bi to veljalo. Vlagatelj mora namreč navesti dejansko stanje, iz katerega bo razvidna zatrjevana kršitev. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija do te vlagateljeve navedbe ni opredeljevala.

Vlagatelj dalje oporeka naročniku, da ga naročnik kot že dolgoletnega dobavitelja, tudi za naročnika, brez podane ocene ali obrazložitve izločil v sklopih 1, 2 in 4. Pri tem pa navaja, da ga ni ustrezno ocenil po merilu reference oziroma je le-to v nasprotju z v njegovi ponudbi priloženo "Izjavo o referencah", ki jo je potrdil naročnik. Vlagatelj meni, da mu je s tem naročnik odvzel usposobljenost, za katero se je do sedaj neštetokrat dokazal.

Državna revizijska komisija mora glede te navedbe vlagatelja pojasniti naslednje. Naročnik je za oddajo predmetnega javnega naročila izbral omejeni postopek v skladu z 19. členom ZJN-1. Naročnik je torej izbral postopek, kjer v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZJN-1 naročnik izbere kandidate na podlagi podatkov, ki so jih predložili ponudniki, ki dokazujejo:
- ponudnikov pravni status,
- ponudnikovo poslovno sposobnost,
- ponudnikovo finančno sposobnost,
- ponudnikovo tehnično sposobnost,
- ponudnikovo kadrovsko sposobnost.
V skladu s tretjim odstavkom istega člena ponudnik dokaže izpolnjevanje pogojev na način, določen v 41. in 42. členu ZJN-1.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot enega izmed pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, v točki 7 Navodil o načinu dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnika določil: "da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi (Priloga št. 3)".
V prilogi št. 3 "Izjava o zadostnih tehničnih zmogljivostih" je naročnik določil:
"1. Izjavljamo, da je naše podjetje zanesljivo in ima zaposlene, ki so sposobni izvesti pogodbo, ter da razpolaga z zadostnimi tehničnimi kapacitetami.
2. Opis ponudnikove tehnične opremljenosti!
3. Seznam najvažnejših pogodb na področju predmeta javnega naročila v obdobju 1998-2001
(* opomba Državne revizijske komisije: priložena ustrezna tabela).
Obvezno priložite potrdila na obrazcu: Izjava o referencah, ki je priložen."

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 7. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". ZJN-1 pogoj iz 7. točke 41. člena ne konkretizira, temveč določa zgolj njegov okvir, katerega mora opredeliti oziroma ga lahko opredeli naročnik sam. V domeni naročnika je, da v razpisni dokumentaciji določi, kakšne tehnične zmogljivosti mora za konkretno javno naročilo imeti ponudnik, da bo sposoben izvesti javno naročilo. ZJN-1 poleg konkretnih dokazil, ki jih navaja v 42. členu, dopušča naročniku, da v razpisni dokumentaciji v omejenem obsegu določi način dokazovanja drugih pogojev, glede na naravo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svoji prijavi predložil zahtevani obrazec (Prilogo št. 3), ki jo je ustrezno izpolnil ter ji priložil še potrdilo "Izjavo o referencah", potrjeno s strani naročnika (istega kot v tem postopku). Pri tem pa je potrebno ugotoviti, da je omenjena izjava, izdana s strani naročnika, priložena v vlagateljevi prijavi v smislu pisnega dokaza za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1. Vlagatelj pa zmotno sklepa, da ta izjava pomeni že priznano sposobnost tudi v smislu 48. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija tudi glede te vlagateljeve navedbe ugotavlja, da je le-ta neutemeljena.

Državna revizijska komisija glede navedbe, da naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji ni navedel enakega načina za priznanje sposobnosti ponudnikom, ugotavlja, da je tudi ta vlagateljeva navedba v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN pravno formalno prepozna. V kolikor je vlagatelj menil, da obstaja takšna neskladnost med objavljenim načinom priznanja sposobnosti v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji, bi moral na to opozoriti še pred odločitvijo naročnika o priznanju sposobnosti. Državna revizijska komisija pa še pripominja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretnih kršitev naročnika v zvezi z dejanskim ocenjevanjem, ampak njegovo zatrjevanje naročnikove kršitve temelji na dejstvu v zvezi z načinom ocenjevanja, ki je bil določen v objavi javnega razpisa oziroma v razpisni dokumentaciji, kar pa je v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, zamujeno.

Državna revizijska komisija glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik v obvestilu o priznanju sposobnosti kandidatom navedel zavajujoč pravni pouk, ugotavlja, da je pravni pouk kot ga je zapisal naročnik, smiselno ustrezen določilom 12. člena ZRPJN in drugega odstavka 79. člena ZJN-1 in da je tudi ta navedba vlagatelja neutemeljena.

Državna revizijska komisija pa še pripominja, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka, z dne 19.09.2002, navajal nove navedbe v zvezi s ponudnikom â?? , ki naj bi predložil svojo ponudbo, pa naj bi mu bila odvzeta pravica iz tega temeljnega načela do publicitete. Teh navedb vlagatelja pa Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj jih je vlagatelj predložil po preteku 8 dnevnega prekluzivnega roka. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila.". V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba velja tako za vložitev zahtevka za revizijo, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagatelje navedbe v zahtevku za revizijo neutemeljene oziroma, da so glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN vsebinsko prepozne, saj so bili razlogi za vložitev zahtevka vlagatelju znani ali bi mu morali biti znani že pred odločitvijo o priznanju sposobnosti kandidatom, zato je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??