018-213/02

Številka: 018-213/02-25-1796

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Tomažu Veselu, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »dimnikarstvo« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Energetski servis E.S. d.o.o., Ljubljana, Roška cesta 2 a, ki ga zastopa odvetnica mag. Pavla Sladič Zemljak, Kersnikova ul. 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje koncedenta Občina Trzin, Mengeška cesta 9, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Borut Bernik Bogataj, Kidričeva cesta 1, Škofja Loka (v nadaljevanju: koncedent), dne 08.10.2002

ODLOČILA

1. Razveljavi se javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »dimnikarstvo« objavljen v Uradnem listu RS, št. 59/2002, z dne 05.07.2002, pod številko objave Ob-73251.

2. Koncedent je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 140.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Koncedent je v Uradnem listu RS, št. 59/2002, z dne 05.07.2002, pod številko objave Ob-73251, objavil javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »dimnikarstvo«. Dne 14.08.2002 je vlagatelj osebno vročil koncedentu zahtevek za revizijo (potrdilo o oddaji, oziroma prejetju dokumentov, podpisano s strani župana), v katerem navaja vsebinska neskladja javnega razpisa in razpisne dokumentacije z občinskimi odloki, zaradi katerih ni možno natančno in enoznačno določiti cene dimnikarskih storitev v ponudbi. Vlagateljeve navedbe se nanašajo tudi na merila za izbor koncesionarja, na uporabo Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), na razpisno dokumentacijo in na tekst koncesijske pogodbe. Z dopisom, št. 37100-3/2002, z dne 19.08.2002, je koncedent vlagatelju vrnil njegov zahtevek za revizijo in ga obvestil, da zahtevka za revizijo ni vložil v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN.

Odpiranje ponudb je bilo dne 20.08.2002. Istega dne je koncedent z odločbo, št. 37100-3/2002, dodelil koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe »dimnikarstvo« ponudniku Dimnikarstvo Iztok Polak s.p., Tunjiška 11, Kamnik.

Dne 20.08.2002 je vlagatelj koncedentu po hitri pošti vrnil zahtevek za revizijo z navedbo, da je bila vročitev zahtevka za revizijo pravilno vročena in da je osebna vročitev prvenstvena vročitev, vse ostale vročitve pa so drugotnega pomena.

Koncedent je dne 06.09.2002 sprejel sklep, št. 37100-3/2002-39, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi sklepa koncedent navaja, da ZRPJN v drugem odstavku 12. člena določa, da je potrebno zahtevek za revizijo poslati naročniku po pošti, po telefaksu ali v elektronski obliki. Osebne vročitve neposredno pri naročniku zakon izrecno ne predvideva. Osebno vročitev sicer res predvideva Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP), ki pa se v revizijskem postopku uporablja le v primerih, če ZRPJN ne določa drugače. Glede na to, da ZRPJN jasno in taksativno določa načine vročanja, se v tem primeru določila ZPP ne uporabljajo. Vlagateljeva vročitev je bila nepravilna in v nasprotju z ZRPJN.
Koncedent se nadalje sklicuje na peti odstavek 12. člena ZRPJN, saj mu vlagatelj očita napake v razpisni dokumentaciji in navaja razloge in ugovore proti posameznim pogojem razpisa. Take ugovore bi vlagatelj lahko uveljavljal najpozneje do koncedentove odločitve. Glede na to, da je bila odločba o podelitvi koncesije že izdana, vlagatelj ne more uveljavljati pravnega varstva po ZRPJN, ampak je mogoče zgolj izpodbijati odločbo pred upravnim sodiščem.

Dne 13.09.2002 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil izjavo o nadaljevanju postopka za revizijo, v kateri povzema dejansko stanje in še navaja, da je koncedent z izpodbijanim sklepom nezakonito postopal, saj je vlagatelju hotel onemogočiti pravno sredstvo. Vlagatelj navaja, da je bil zahtevek vložen pravočasno in sicer 14.08.2002. Z navedbo koncedenta iz obrazložitve, da je bil zahtevek vložen ponovno, se vlagatelj ne strinja, saj zahtevka za revizijo ni vložil ponovno, ampak ga je vrnil koncedentu. Vlagatelj nadalje navaja, da je koncedent kršil določila ZPP v zvezi z vročitvijo in bi zato moral postopek razveljaviti. Prav tako je bil nepravilno vročen sklep, saj se po ZPP vse vloge vročajo zastopnikom strank ne pa sami stranki. Vlagatelj še predlaga, da se sklep koncedenta, z dne 06.09.2002, odpravi.

Z dopisom, št. NVD 892/02-1737, z dne 20.09.2002, je Državna revizijska komisija pozvala koncedenta, da skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopi celotno dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom.

Dne 23.08.2002 je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela novo izjavo o nadaljevanju postopka za revizijo, v kateri vlagatelj navaja, da je koncedent s tem, ko ni hotel sprejeti zahtevka za revizijo kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, in sicer pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Vlagatelj nadalje navaja, da je koncedent kršil 11. člen ZJN-1, saj je kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvedel postopek odpiranja ponudb.
Nadalje se vlagatelj glede osebne vročitve sklicuje na 132. in 133. člen ZPP in na 17. člen razpisne dokumentacije. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi predmetni postopek, prav tako pa razveljavi vsa opravljena dejanja koncedenta v tem postopku in vlagatelju povrne stroške postopka, in sicer takso v višini 80.000,00 SIT ter stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 500 odvetniških točk z 20% DDV.

Koncedent je z dopisom, z dne 24.09.2002, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o postopku in svojim mnenjem Državni revizijski komisiji in prijavil stroške postopka, in sicer stroške sestanka s stranko v višini 100 odvetniških točk, stroške sestave odgovora v višini 1375 odvetniških točk, stroške obvestila stranki v višini 20 odvetniških točk, administrativne stroške v višini 2% in 20% DDV.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja in koncedenta je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Drugi odstavek 12. člena ZRPJN določa: »Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku v dveh izvodih. S kopijo zahtevka za revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo, pristojno za finance. Zahtevek za revizijo se pošlje naročniku priporočeno po pošti, po telefaksu ali v elektronski obliki.« Naročnik pa je v 17. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil:
»Zahtevek za revizijo se pošlje naročniku po pošti, telefaksu ali v elektronski obliki, lahko pa se neposredno odda naročniku v njegovih poslovnih prostorih.«

V predmetnem postopku je vlagatelj dne 14.08.2002 (pred odpiranjem ponudb), kot je razvidno iz potrdila o oddaji, oziroma prejetju dokumentov, skladno s 17. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pri koncedentu (županu) osebno vložil zahtevek za revizijo, ki ga je le-ta tudi sprejel, o čemer med strankama ni spora. Z dopisom, št. 37100-3/2002, z dne 19.08.2002, je koncedent vlagatelju vrnil njegov zahtevek za revizijo z navedbo, da se skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo pošlje naročniku priporočeno po pošti, po telefaksu ali v elektronski obliki in da vlagateljev zahtevek za revizijo ni bil vložen na noben od treh možnih načinov. Vlagatelj je citiran dopis prejel po odpiranju ponudb dne 20.08.2002 (kar je razvidno iz povratnice), na odpiranju ponudb (kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 20.08.2002) pa je opozoril koncedenta, da koncedent glede na vložen zahtevek za revizijo ne more nadaljevati postopka, saj bi s tem kršil 11. člen ZRPJN. Vlagatelj je zahtevek za revizijo še isti dan vrnil koncedentu s hitro pošto City Express. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo prešel iz interesne sfere vlagatelja v interesno sfero koncedenta dne 14.08.2002 v trenutku, ko ga je koncedent osebno prevzel. Koncedent je s tem, ko je vlagatelju vrnil pravilno (skladno s 17. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v katerem je predvidel tudi možnost neposredne oddaje zahtevka za revizijo v poslovnih prostorih koncedenta) vložen zahtevek za revizijo, kršil določila lastne razpisne dokumentacije in s tem vlagatelju omejil možnost vložitve zahtevka za revizijo na način, kot ga je sam predvidel v 17. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Glede na navedeno gre prav tako ugotoviti, da je koncedent dne 20.08.2002 izvedel javno odpiranje ponudb, čeprav je zahtevek za revizijo že prešel v njegovo interesno sfero dne 14.08.2002. Koncedent je s tem, ko je kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvedel javno odpiranje ponudb, kršil prvi odstavek 11. člena ZRPJN, ki določa: »Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.« Vloženi zahtevek za revizijo ima ex lege suspenzivni učinek - zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. ZRPJN razlikovanja med vloženimi zahtevki zoper meritorne odločitve in »dejanja v postopku«, drugače kot pred njim Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 27/97) ne pozna (enotno obravnava učinke zahtevka za revizijo), zato lahko upravičena oseba, a) ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in b) ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda, c) vloži revizijo zoper kar koli, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (9. člen ZRPJN). Navedeno izenačenje vseh vloženih revizij, torej a) zoper procesna dejanja in b) zoper meritorne odločitve (o izbiri) ima poseben pomen, posebej glede na ureditev pravnih posledic vloženega zahtevka za revizijo (11. člen ZRPJN). Določeno je namreč, da ima vsak vložen zahtevek za revizijo suspenziven učinek – zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, razen če Državna revizijska komisija na predlog naročnika ali vlagatelja zahtevka sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Z navedeno pravno posledico vloženega zahtevka za revizijo se zagotavlja možnost ukrepanja med samim postopkom. S svojim ravnanjem koncendent ni omogočil vlagatelju, da sodeluje v postopku oddaje koncesije na način, da bi bilo odločeno o njegovih ugovorih zoper postopek podelitve koncesije pred sprejemom odločitve o dodelitvi koncesije, kar je po mnenju Državne revizijske komisije tudi razlog za razveljavitev javnega razpisa za podelitev predmetne koncesije. Državna revizijska komisija se iz tega razloga ni opredeljevala do preostalih navedb vlagatelja v revizijskem postopku tudi glede na dejstvo, da je koncedent že na dan odpiranja ponudb z odločbo, št. 37100-3/2002, dodelil koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe »dimnikarstvo«. Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da o sami odločitvi koncedenta o podelitvi koncesije ni pristojna odločati, saj je glede na pravno naravo takšne odločitve (odločba, izdana v upravnem postopku) morebitne kršitve mogoče uveljavljati v upravnem postopku pritožbe oziroma v upravnem sporu zoper odločbo o podelitve koncesije.

Državna revizijska komisija je sledila tudi vlagateljevi navedbi, da se po ZPP vse vloge vročajo zastopnikom strank ne pa sami stranki. Ker ZRPJN ne vsebuje določb glede vročanja pisanj odvetniku, Državna revizijska komisija opozarja koncedenta na ZPP, katerega postopkovne določbe se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil le v primerih, če ZRPJN ne določa drugače. ZPP v 137. členu določa: »Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.« Koncedent bi torej moral skladno z zgoraj citirano določbo ZPP sklep, z dne 06.09.2002, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, vročiti vlagateljevemu odvetniku in ne vlagatelju.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi s postopkom za revizijo in sicer: takso v višini 80.000,00 SIT ter stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 500 odvetniških točk z 20% DDV. ZPP v prvem odstavku 156. člena določa: »Stranka mora glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.« Glede na zgoraj ugotovljene kršitve koncedenta v predmetnem postopku, je Državna revizijska komisija sklenila, da se vlagatelju priznajo priglašeni stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški takse, ki je bila plačana v skladu z zakonom v višini 80.000,00 SIT ter stroški sestave zahtevka za revizijo v višini 60.000,00 SIT, zavrne pa se zahteva koncedenta za povračilo stroškov revizijskega postopka.



S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od koncedenta (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 08.10.2002



Tomaž Vesel, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije