018-212/02-3

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za postavitev sistema za elektronsko davčno poslovanje za potrebe â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je delno utemeljen.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 80.000,00 SIT, v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.06.2002 sprejel sklep, št. 060-18-2002-01-070, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za postavitev sistema za elektronsko davčno poslovanje za potrebe â?? . Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 060-18-2002-01-070, z dne 24.07.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 5 ponudb.

Iz obvestila o oddaji naročila, št. 060-18-2002-01-070, z dne 13.08.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.08.2002, zahteval od naročnika obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 05.09.2002 vlagatelju posredoval zahtevano obrazloženo obvestilo s podrobno navedbo razlogov nepravilnosti njegove ponudbe.

Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj, dne 13.09.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo zahtevo za vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov sklicujoč se na 8. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj dodaja, da so postopki oddaje javnih naročil javni in da ima vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila. Izjeme od načela javnosti postopka določa 8. člen ZJN-1 in jih ni mogoče širiti čez meje določb tega člena. Vlagatelj dodaja, da je zaradi utemeljenega suma, da je naročnik pri svoji odločitvi o dodelitvi javnega naročila napačno upošteval dejstva, ki so bila odločilna za odločitev o oddaji javnega naročila z dopisom, z dne 09.09.2002, zahteval vpogled v konkurenčne ponudbe, pri čemer je navedel, da ne želi vpogleda v podatke o ponudnikih, ki jih mora v skladu z 8. členom ZJN-1 naročnik varovati kot zaupne, ampak zgolj vpogled v podatke, ki so bili pomembni za naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj nadaljuje, da zapisnik o javnem odpiranju ponudb, št. 060-18-2002-01-070, z dne 24.07.2002, ne vsebuje podpisov prisotnih predstavnikov ponudnikov s pooblastili, kot to zahteva 6. člen Navodil o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) v povezavi s 74. členom ZJN-1. V zapisniku o javnem odpiranju ponudb tudi niso navedeni podatki o podizvajalcih ter ponudnikih, ki nastopajo skupaj. Navedeni podatki tudi niso vsebovani v obvestilu o oddaji naročila, št. 060-1/2002-01-070, z dne 13.08.2002, niti v obrazloženem obvestilu, št. 060-1/2002-01-070, z dne 04.09.2002, kar pomeni kršitev 78. in 79. člena ZJN-1. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi prvi odstavek 7. člena ZJN-1 ter 3. točko prvega odstavka 237. člena v zvezi z drugim odstavkom 3. člena (oziroma 4. člena) Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/01; v nadaljevanju: ZUP), saj je iz navedenih dejstev očitno, da so se podatki pred ponudniki prikrivali in neupravičeno izločale ponudbe konkurenčnih ponudnikov z namenom, da se izbere ponudba ponudnika, ki ni bila ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo kot nepravilno, zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev razpisne dokumentacije in sicer v naslednjih elementih:
- Časovno žigosanje,
- razpoložljivost rešitve,
- povečanje zmogljivosti produkcijskega (EDP) sistema s strojno opremo testnega (EDPT) sistema in
- povečanje zmogljivosti sistema z nadgradnjo.

Vlagatelj dodaja, da je naročnik s svojo odločitvijo kršil 213. in 214. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 3. člena ali 4. četrtim členom ZUP, saj je naročnikova obrazložitev odločitve v nasprotju sama s seboj, kajti v njej je kot razlog za tehnično neustreznost vlagateljeve ponudbe navedeno, da slednji ne izdaja "časovnih žigov", kar pa sicer po naročnikovi navedbi v istem dokumentu povsem ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Vlagatelj dodaja, da je v svoji ponudbi predvidel uporabo storitve "časovnega žigosanja" v elektronskem poslovanju pri pooblaščeni agenciji, kar tudi dopušča razpisna dokumentacija. Vlagatelj dodaja, da trenutno ni med ponudniki na javnem razpisu nobenega overitelja, ki bi razpolagal z ustrezno tehnologijo in organizacijo za izdajanje "časovnih žigov". Vlagatelj dodaja, da je v svoji ponudbi opredelil trenutno edino možno in optimalno rešitev "časovnega žigosanja" elektronskih dokumentov. V ponudbi so definirani takšni postopki, da storitve oddajanja elektronskih davčnih obrazcev uporabnikov storitev EDP sistema potekajo nemoteno tudi v primeru, če je storitev časovnega žigosanja začasno nerazpoložljiva (v tem primeru se zahtevani dokumenti kopičijo za obdelavo na strežniku). Poleg tega temelji ponujena rešitev na sodelovanju z obstoječo agencijo, ki ponuja storitev "časovnega žigosanja" in ima vzpostavljene zakonsko zahtevane mehanizme.

Glede razpoložljivosti EDP sistema vlagatelj navaja, da naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila podaja definicijo pojmov "visoka razpoložljivost", "nepretrgano delovanje" in "nepretrgano razpoložljiva storitev", ki pa v razpisni dokumentaciji niso definirani. Uporabljena definicija dovoljuje različne interpretacije pojmov in s tem dovoljuje subjektivno presojanje izpolnjevanja podanih kriterijev. Vlagatelj v nadaljevanju oporeka naročnikovi razlagi navedenih pojmov in podaja argumente za drugačno razlago le-teh. Vlagatelj še dodaja, da tudi ob upoštevanju naročnikove razlage ponujena rešitev presega zahtevano 99% razpoložljivost EDP sistema. Vlagatelj dodaja, da naročnik pri oceni časov nerazpoložljivosti EDP sistema ni upošteval jasno opisanih postopkov nadgradenj sistemske programske opreme, aplikacijske opreme ali varnostnih popravkov, ampak je za čas nerazpoložljivosti upošteval kar maksimalni čas, ki je dovoljen za enkratno nerazpoložljivost EDP sistema. Poleg tega je naročnik pri oceni letne nerazpoložljivosti sistema število "dogodkov", glede na statistične podatke močno precenil. Poleg tega ni upošteval dejstva, da se lahko pri tako velikem številu potrebnih akcij na sistemu veliko število postopkov združi in se s tem zmanjša število "dogodkov" pri katerih EDP sistem ni razpoložljiv.

Vlagatelj nadaljuje, da njegova rešitev omogoča vključitev strojne opreme iz testnega EDPT okolja v produkcijski EDP sistem. Zahteva iz razpisne dokumentacije (EDP-Z-26), da mora pri vključevanju strojne opreme iz EDPT okolja v produkcijski sistem slednji delovati normalno je nasprotju z zahtevo iz razpisne dokuemntacije (EDP-Z-41), ki dovoljuje maksimalno nerazpoložljivost EDP sistema v času dveh ur. V razpisni dokumentaciji (EDP-Z-26) je jasno podana zahteva, da mora EDPT sistem delovati po vključitvi v produkcijski sistem.

Glede očitanega neizpolnjevanja zahtev za nadgradnjo in širitev EDP sistema vlagatelj navaja, da je v svoji ponudbi jasno opisal način, kako je mogoče na enostaven način povečati zmogljivosti EDP sistema. Vlagatelj dodaja, da kljub temu, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal specifičnih in jasnih zahtev po razširljivosti, se s predlagano rešitvijo poveča zmogljivost EDP sistema. Poleg tega je eksplicitno podana možnost za dodatno nadgradnjo zmogljivosti EDP sistema. Vlagatelj nadaljuje, da je poleg tega eksplicitno podana tudi možnost za dodatno nadgradnjo zmogljivosti EDP sistema s podvojitvijo celotnih strežnikov in vzpostavitvijo porazdeljevanja prometa med njimi. Na podlagi zahtev razpisne dokumentacije je jasno, da mora ponujena rešitev servisirati v definiranih odzivnih časih največ 500 uporabnikov. Iz zahteve po podvojitvi zmogljivosti rešitve torej izhaja, da mora ponujena rešitev omogočati servisiranje 1000 uporabnikov. Vlagatelj meni, da je naročnik na podlagi pomanjkljive analize in napačnih izhodišč nepravilno ocenil pristop za podvojitev zmogljivosti, ki je vsebovan v ponujeni rešitvi.

Vlagatelj zaključuje, da je bila njegova ponudba neupravičeno zavrnjena kot neustrezna, saj iz navedenega izhaja, da ponujena rešitev v vseh elementih ustreza zahtevam razpisne dokumentacije.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter ponovno opravi pregled pravilnosti ponudb, oziroma podrejeno, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti.

Naročnik je dne 07.10.2002 sprejel sklep, št. 060-18/2002-01-844, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi sklepa glede zatrjevane kršitve 8. člena ZJN-1 navaja, da načelo transparentnosti v postopkih oddaje javnih naročil predvsem poudarja zahtevo, da se javna sredstva porabi le takrat, ko je bil izvajalec izbran po predpisanem postopku in le v okviru sklenjene pogodbe, javnost pa se zagotavlja skozi objave v Uradnem listu Republike Slovenije. ZJN-1 daje pravico vsakemu, ki je imel interes za dodelitev naročila, da pridobi podatke o izvedenem javnem naročilu, vendar le v skladu z navedenim zakonom. Načelo javnosti se v postopku oddaje javnih naročil ne zagotavlja brez omejitev. Omejitve določajo predvsem interesi posameznih ponudnikov pa tudi interesi naročnika, omejitve načela transparentnosti pa v posameznih primerih določa tudi ZJN-1. V 8. členu ZJN-1 je namreč določeno, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in tudi podatke, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah in drugi predpisi. V 74. členu ZJN-1 pa je nadalje določeno, da se na javnem odpiranju ponudb prebere zaporedna številka ponudbe, naziv in šifra ponudnika, ponudbena cena in morebitni popusti. V nadaljevanju isti člen določa, da mora naročnik ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti. Naročnik dodaja, da sta glede na navedeno edina podatka iz ponudbe, ki sta dostopna javnosti ponudbena cena in morebitni popusti na ponudbeno ceno. Naročnik še dodaja, da je veljavnost načela transparentnosti v konkretnem primeru omejena z načelom zaupnosti podatkov, ki od naročnika zahteva, da kot zaupne podatke varuje podatke iz ponudbe. Načelo transparentnosti se veže predvsem na preglednost postopka, ki ga zagotavljajo javna objava v Uradnem listu Republike Slovenije, javno odpiranje ponudb in objava izida postopka v Uradnem listu Republike Slovenije. Naročnik dodaja, da v konkretnem primeru, zaradi zaupnosti podatkov iz ponudb, ni dolžan in ne sme omogočiti vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov.

Glede navedb, ki se nanašajo na pomanjkljivosti zapisnika o odpiranju ponudb, naročnik navaja, da je sestavil zapisnik o javnem odpiranju ponudb v skladu s 74. členom ZJN-1 in Navodilom o postopku odpiranja ponudb. Zapisnik so podpisali pristojni predstavniki naročnika, prisotni predstavniki ponudnikov s pooblastili in predstavnik ponudnika brez pooblastila. V skladu z 9. alineo prvega odstavka 6. člena Navodil o odpiranju ponudb zapisnik o odpiranju ponudb vsebuje cene posameznih ponudb, kar je prisotnim pooblaščenim predstavnikom ponudnikov zadoščalo, glede na to, da na samem javnem odpiranju ponudb ni bilo pripomb. Naročnik tudi glede vsebine obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila ugotavlja, da le-to vsebuje vse podatke, ki jih določa 79. člen ZJN-1.

Glede neizpolnjevanja tehničnih zahtev s strani vlagatelja pa naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval izdajanje "časovnih žigov" od nepooblaščenih organizacij temveč, da mora biti v ponudbi nazorno predstavljen način, kako bo predložena rešitev zagotavljala zanesljiv način žigosanja za verodostojnost mehanizmov avtentifikacije in za označevanje prejetih dokumentov (zahteva razpisne dokumentacije: EDP-Z-021) ter nadalje, da se oddani obrazci označijo s "časovnim žigom" pri čemer ponujena rešitev lahko izvaja žigosanje sama ali pa tako žigosanje prepusti pooblaščeni "TSA agenciji" (zahteva razpisne dokumentacije: EDP-Z-101). Naročnik še dodaja, da vlagateljeva rešitev ne omogoča žigosanja tudi v primeru, ko dostop do pooblaščene agencije za izvajanje "časovnega žigosanja" ni mogoč.

Naročnik nadaljuje, da je razpoložljivost sistema (visoka razpoložljivost) nedvoumno definiral v razpisni dokumentaciji (EDP-Z-41), kot maksimalno dovoljeno skupno število ur, ko sistem ni razpoložljiv - 1% na mesec oziroma največ 8 ur/mesec (99% razpoložljivost). Naročnik dodaja, da je ravno v izogib morebitnim različnim interpretacijam ali definicijam istih pojmov svojo zahtevo definiral na naveden način. Naročnik v nadaljevanju podaja tudi metodologijo izračuna za število potrebnih nadgradenj in čas trajanja posameznih nadgradenj na leto, kar posledično vpliva na razpoložljivost sistema, ki ga ponuja vlagatelj. Naročnik podaja izračun razpoložljivosti sistema iz katerega izhaja, da ima vlagateljeva rešitev tudi do 65 predvidljivih in 90 nepredvidljivih "dogodkov" na leto, od tega lahko tudi do 40 takih "dogodkov", ki bodo zahtevali urgentno nameščanje popravkov brez možnosti obveščanja uporabnikov, da bo sistem začasno ustavljen.

Naročnik nadaljuje, da vlagateljeva rešitev ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije (EDP-Z-26), da je mogoče strojno opremo iz EDPT okolja v največ 16 urah vključiti v EDP sistem ob normalnem delovanju EDP sistema, torej brez izključitve slednjega. Ob urgentni intervenciji zaradi okvare produkcijskega strežnika se virtualne strežnike testnega okolja prenese z enega fizičnega testnega strežnika na drugi in na ta način sprosti en ali več testnih strežnikov. Da bi se to uspešno izvedlo vlagatelj predvideva ugasnitev ustreznih fizičnih testnih strežnikov in s tem nerazpoložljivost in nedostopnost ustreznega testnega sistema za čas izvedbe postopka. To posledično pomeni, da ni izpolnjena zahteva razpisne dokumentacije, da morajo uporabniki biti vnaprej obveščeni o nedostopnosti sistema EDPT (zahteva razpisne dokumentacije: EDP-Z-43).

Naročnik še dodaja, da nadgradnja sistema, ki jo ponuja vlagatelj ne omogoča zadostnega povečanja zmogljivosti. Namreč, "â??" metoda, ki jo ponuja vlagatelj za svojo rešitev z možnostjo nadgradnje le z po en procesorjem in dodatnim delovnim spominom v velikosti 1 GB v vsakega izmed strežnikov, ne more zagotoviti potrebnega povečanja zmogljivosti EDP sistema, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji (EDP-Z-25). Navedena metoda tudi zahteva zamenjavo v rešitvi ponujenega operacijskega sistema "Windows 2000 Server" z na primer operacijskim sistemom "Windows 2000 Advanced Server", kar pomeni dodaten strošek naročniku za doseganje funkcionalnosti, ki bi morala biti v smislu splošno uveljavljene prakse ponujena že v predmetnem javnem naročilu.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.10.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 060-18/2002-01-843, z dne 11.10.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z vso dokumentacijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.10.2002, Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila k zahtevku za revizijo, z dne 13.09.2002, v katerem ponovno utemeljuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 28.10.2002, naročniku omogočila, da se pisno opredeli do navedb, ki jih je navedel vlagatelj v dodatnih pojasnilih, z dne 25.10.2002. Naročnik se je z dopisom, z dne 30.10.2002, opredelil do vlagateljevih navedb iz njegovih dodatnih pojasnil.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil s strani vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so s strani vlagatelja zatrjevane kršitve posameznih (konkretnih) členov ZUP brezpredmetne in niso bile predmet presoje v tem revizijskem postopku, saj postopek oddaje javnega naročila določa ZJN-1, revizijo postopka oddaje javnega naročila pa ZRPJN. V postopku oddaje javnega naročila sicer ni mogoče na načelni ravni zavrniti uporabe ZUP, kar pa ne velja za uporabo 213. člena, 214. člena in 237. člena ZUP v zvezi s 3. členom in 4. členom ZUP, saj gre za materijo, ki jo izrecno (drugače) ureja ZJN-1 (argument 4. člena ZUP: 76. člen, 78. člen in 79. člen ZJN-1). V postopku revizije pa se kot subsidiarni predpis uporablja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99).

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik le-temu neupravičeno onemogočil vpogled v ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik moral vlagatelju dopustiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov, v tiste dele, ki so javni. To predstavljajo podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb in podatki na podlagi katerih naročnik ocenjuje in med seboj primerja ponudbe in skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Nedvomno pa je vpogled vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju v nadaljevanju zapisanega) takrat, ko le-ta potrebuje podatke iz drugih ponudb zaradi vložitve zahtevka za revizijo.

Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije, v kolikor jih kot take označi ponudnik. Ne glede na to, pa mora naročnik upoštevati določilo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD) kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno označi kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da se ne glede na to, ali so kot taki določeni s sklepi podjetja, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba ter da so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorne za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39.člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba." K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja, kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov." Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo, vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati interese ponudnika. V drugem odstavku 6. člena ZJN-1 je določeno: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom." Tako opredeljeno načelo transparentnosti je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, ki je še zlasti pomembno pri ugotavljanju pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika.

Glede na zgoraj zapisano pa ni mogoče obiti stališča, ki ga je tudi Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevi št. 018-129/02), in sicer, da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko neusklajenost zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 060-18-2002-01-070, z dne 24.07.2002, z določbami 74. člena ZJN-1 in 6. člena Navodil o postopku odpiranja ponudb, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da navedeni zapisnik o javnem odpiranju ponudb med drugim vsebuje tudi naslednje podatke:
- podatke o naročniku,
- naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
- navedbo pristojnih oseb za odpiranje,
- imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
- imena drugih navzočih,
- navedbo vrstnega reda odpiranja predloženih ponudb, glede na čas dospelosti,
- zaporedno številko posamezne ponudbe,
- naziv posameznega ponudnika,
- ceno iz posamezne ponudbe ter predložitev nekaterih dokumentov (obrazec "Ponudba", obrazec "Ponudbeni predračun", obrazec "Bančna garancija za resnost ponudbe", obrazec "Izjava ponudnika o sprejemanju pogojev razpisa"),
- pripombo predstavnika ponudnika s pooblastilom ali so vsi ponudniki predložili tudi "CD",
- podpise pristojnih za odpiranje ponudb,
- podpise prisotnih predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- čas zaključka postopka odpiranja ponudb.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da zapisnik o javnem odpiranju ponudb vsebuje vse podatke, ki jih določa 74. člen ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je namreč določeno: "Naročnik mora o postopku javnega odpiranja voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik."

Navedeni zapisnik o javnem odpiranju ponudb nadalje vsebuje tudi vse podatke, ki jih zahteva 6. člen Navodil o postopku odpiranja ponudb. V prvem odstavku navedenega člena navodil o postopku odpiranja ponudb je namreč določeno: "Zapisnik o odpiranju ponudb vsebuje:
- podatke o naročniku,
- naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
- navedbo pristojnih oseb za odpiranje,
- imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
- imena drugih navzočih,
- navedbo vrstnega reda odpiranja predloženih ponudb, glede na čas dospelosti,
- zaporedno številko ponudbe,
- naziv ali šifro ponudnika, če je bil razpis anonimen,
- cene iz posamezne ponudbe ter morebitne druge prebrane podatke,
- navedbe pristojnih za odpiranje ponudb o pomanjkljivostih ponudb,
- morebitne pripombe predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- podpise pristojnih za odpiranje ponudb,
- podpise prisotnih predstavnikov ponudnikov s pooblastili,
- čas zaključka postopka odpiranja ponudb."
Drugi odstavek 6. člena Navodil o postopku odpiranja ponudb pa nadalje določa: "Zahtevani podatki iz sedme, osme in devete alinee prejšnjega odstavka so obvezni del zapisnika." Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da naročnik pri sestavi zapisnika o javnem odpiranju ponudb ni kršil določil ZJN-1 in Navodil o javnem odpiranju ponudb glede obvezne vsebine le-tega.

Državna revizijska komisija ob navedenem dodaja, da je namen javnega odpiranja ponudb, da se ugotovi katere ponudbe so prispele in bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1 ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov s čemer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost in primernost posameznih ponudb.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko pomanjkljivost obvestila o oddaji naročila, št. 060-1/2002-01-070, z dne 13.08.2002, in obrazloženega obvestila, št. 060-1/2002-01-070, z dne 04.09.2002, kar naj bi pomenilo kršitev 78. člena in 79. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno obvestilo o oddaji naročila, ki je bilo posredovano vlagatelju med drugim vsebuje tudi naslednje podatke:
- število prispelih ponudb do roka, določenega za oddajo ponudb ter nazive ponudnikov,
- navedbo ne/pravilnosti posameznih ponudb,
- naziv najugodnejšega ponudnika in razloge za njegov izbor ter
- razloge nepravilnosti vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da ZJN-1 ne pojasnjuje vsebine obvestila o oddaji naročila iz 78. člena ZJN-1, temveč v drugem odstavku 78. člena ZJN-1 zgolj določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila." Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da naročnik pri sestavi obvestila o oddaji naročila ni kršil določil ZJN-1 glede obvezne vsebine le-tega.

Glede navedb, ki se nanašajo na vsebinsko pomanjkljivost obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da le-to med drugim vsebuje naslednje podatke:
- podrobno navedene razloge za nepravilnost - neprimernost vlagateljeve ponudbe (neizpolnjevanje tehničnih zahtev razpisne dokumentacije),
- navedbo ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje in merila ter
- naziv ponudnika, čigar ponudba je sprejeta in prednosti sprejete ponudbe (najugodnejša ponudba glede na postavljena merila).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila vsebuje vse podatke, ki jih zahteva 79. člen ZJN-1. V drugem odstavku 79. člena ZJN-1 je namreč določeno: "â?? Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana."

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da naročnik tudi pri sestavi obrazloženega obvestila o oddaji naročila ni kršil določil ZJN-1 glede obvezne vsebine le-tega.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na pravilnost njegove ponudbe. Pri tem Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik med tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na "časovno žigosanje" v točki EDP-Z-21 določil: "V ponudbi mora biti nazorno predstavljen način, kako bo predložena rešitev zagotavljala zanesljiv način "žigosanja"/označitve datuma/časa za verodostojnost mehanizmov avtentifikacije in za označevanje prejetih dokumentov." Naročnik je nadalje med tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije v točki EDP-Z-101 določil: "Naročnik zahteva, da se oddani obrazci označijo s "časovnim žigom". Naročnik zahteva, da rešitev lahko izvaja žigosanje sama ali pa tako žigosanje prepusti pooblaščeni TSA agenciji." Iz vlagateljeve ponudbe je nadalje razvidno, da je le-ta za izpolnjevanje naročnikove zahteve glede "časovnega žigosanja" predvidel sodelovanje s pooblaščeno TSA agencijo. V "Tabeli rešitev zahtev", ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe je v točki EDP-Z-21 navedeno: "Časovno žigosanje bo izvajala zaupanja vredna TSA (Time Stamping Authority). V ta namen se bo uporabljala obstoječa pooblaščena agencija (â?? predvideva skorajšnjo uvedbo storitve TSA)." V isti točki vlagateljeve ponudbe je nadalje navedeno: "Zahtevo za časovno žigosanje dokumenta bo izdajal transakcijski stroj, takoj ko bo prejel dokument od spletnih storitev. Časovni žig prejet od TSA se bo poleg originalnega dokumenta shranil v arhiv ter se bo poslal uporabniku kot del potrdila o statusu transakcije." Vlagatelj je opisano rešitev izvajanja "časovnega žigosanja" ponovno navedel v svoji ponudbi v točki EDP-Z-101 ter v poglavju 2.5.1.1.5 "Časovni žig", kjer je še bolj natančno opisal konceptualno rešitev naročnikove zahteve po "časovnem žigosanju" prejetih dokumentov. Med drugim je v vlagateljevi ponudbi v poglavju 2.5.1.1.5 "Časovni žig" v podtočki 2.5.1.1.5.3 "Opis postopka" naveden naslednji postopek izvajanja zahtevane rešitve:
" - Transakcijski stroj prejme dokument.
- Dokument se arhivira.
- Digitalni do-podpis dokumenta (s tem dokument vsebuje dva podpisa: zavezančevega in â??).
- Izdelava prstnega odtisa dvakrat podpisanega dokumenta.
- Pošiljanje prstnega odtisa storitvi časovnega žigosanja.
- Prevzem časovnega žiga.
- Arhiviranje časovnega žiga poleg dokumenta in zabeležba dogodka v dnevniku."

Državna revizijska komisija je pravilnost vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na "časovno žigosanje" presojala z vidika zahtev razpisne dokumentacije ter tudi glede na naročnikovo presojo vsebine predložene rešitve s strani izbranega ponudnika ter pri tem ugotovila, da vlagateljeva ponudba izpolnjuje zahtevi iz razpisne dokumentacije (EDP-Z-21 ter EDP-Z-101), ki se nanašata na "časovno žigosanje" prejetih dokumentov. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi nazorno predstavil način, kako bo predložena rešitev zagotavljala zanesljiv način "časovnega žigosanja" za verodostojnost mehanizmov avtentifikacije in za označevanje prejetih dokumentov (EDP-Z-21 in poglavje 2.5.1.1.5 "Časovni žig"). Ponujena rešitev "časovnega žigosanja" pa je tudi v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije, da rešitev lahko izvaja "časovno žigosanje" sama ali pa se to opravilo prepusti pooblaščeni TSA agenciji (EDP-Z-101), saj je vlagatelj v ponudbi jasno opredelil, da je ponujena rešitev koncipirana tako, da se funkcionalnost "časovnega žigosanja" prepusti pooblaščeni TSA agenciji, sam način izvedbe pa je podrobno opisan v poglavju 2.5.1.1.5 "Časovni žig". Iz postavljene zahteve v razpisni dokumentaciji v točki EDP-Z-101 namreč jasno izhaja, da je naročnik dopustil možnost, da je ponujena rešitev koncipirana tako, da "časovno žigosanje" izvaja pooblaščena TSA agencija ali pa da ponujena rešitev sama vsebuje funkcionalnost "časovnega žigosanja", zato ni mogoče slediti naročnikovim navedbam, da je vlagateljeva ponudba v tem delu nepravilna.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala pravilnost vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na "Nadgrajevanje EDP sistema". Pri tem je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj v opisu svoje projektne rešitve za vzpostavitev EDP sistema v poglavju 2.4.8 "Nadgrajevanje EDP sistema" med drugim opredelil naslednje: "Iz vidika zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, sistem omogoča tudi nadgradnjo sistema z začasno pridružitvijo fizičnega testnega strežnika - gostitelja okolja T_EDP, EDPT ali N_EDP funkciji bodisi portala in spletnih storitev bodisi poslovne logike in transakcijskega stroja, pri čemer sistem T_EDP še vedno deluje vendar z zmanjšano zmogljivostjo. Tovrstna podvojitev je omogočena na način, ki ga predstavlja primer dodajanja dodatnega strežnika portala in testnih storitev". V nadaljevanju pa je vlagatelj podrobno opisal ponujeno rešitev.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem vprašanjem nadalje ugotavlja, da je naročnik med tehničnimi zahtevami razpisne dokumentacije (EDP-Z-26), glede povečevanja zmogljivosti EDP sistema z uporabo strojne opreme EDPT sistema določil: "Predložena rešitev mora biti koncipirana tako, da bo mogoče v sistem EDP, na posebno zahtevo naročnika, vključiti/izključiti uporabo strojne opreme iz sistema EDPT. Po uspešni vključitvi mora sistem EDPT tudi delovati v predvideni funkcionalnosti, seveda z razumljivo slabšo odzivnostjo." V isti točki razpisne dokumentacije je nadalje še določeno: "Sistem EDP pa mora tudi v času izvajanja ene ali druge akcije (vključevanje ali izključevanje) delovati normalno. Naročnik zahteva, da je mogoče vsako od akcij (vključevanje ali izključevanje) uspešno zaključiti v 16 urah."

Iz zapisanega izhaja, da je naročnik v navedeni točki tehničnih zahtev razpisne dokumentacije (EDP-Z-26) zahteval takšno rešitev, pri kateri bo mogoče v največ 16 urah vključiti ali izključiti strojno opremo iz EDPT sistema v EDP sistem. Ob tem pa je v isti točki razpisne dokumentacije podana dodatna zahteva, da je vključevanje ali izključevanje strojne opreme EDPT sistema v EDP sistem mogoče izvesti ob normalnem delovanju EDP sistema, kar pomeni, da ob izvajanju navedenih operacij (Vključevanje ali izključevanje) ni dovoljena zaustavitev EDP sistema. Ob takšnih zahtevah naročnika tudi ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da je navedena zahteva razpisne dokumentacije v nasprotju z zahtevo iz točke EDP-Z-41 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na razpoložljivost (produkcijskega) sistema in se glasi: "Naročnik pričakuje, da bo EDP sistem razpoložljiv 24 ur/dan vse dni v letu. Skupna nerazpoložljivost sistema v enem mesecu je lahko največ 1% časa oziroma največ 8 ur. Najdaljši dovoljen čas neprekinjene nerazpoložljivosti sistema je 2 uri. Pri tem naročnik pod delovanje sistema razume delujoči sistem, ki se odziva uporabniku v predvidenih odzivnih časih." Iz navedene zahteve razpisne dokumentacije je namreč razvidno, da le-ta določa maksimalen dovoljen čas nerazpoložljivosti produkcijskega sistema (katerikoli predviden ali nepredviden dogodek) medtem, ko se zahteva razpisne dokumentacije EDP-Z-26 nanaša konkretno na razpoložljivost produkcijskega sistema (EDP sistem), ob vključevanju ali izključevanju testnega sistema (EDPT sistem) in tako konkretizira splošno zahtevo iz točke EDP-Z-41 razpisne dokumentacije, glede zahtevane razpoložljivosti EDP sistema za konkreten primer vključevanja ali izključevanja testnega sistema na produkcijski sistem. Ob tem je nesporno potrebno ugotoviti, da naročnik v tej točki razpisne dokumentacije (EDP-Z-26) zahteva, da EDP sistem deluje normalno. Iz vlagateljeve predložene rešitve pa izhaja, da je vlagatelj predvidel povečanje zmogljivosti EDP sistema z začasno pridružitvijo fizičnega testnega strežnika. Ta pridružitev pa nedvomno predpostavlja ugasnitev tako strežnika portala kot spletnih strežnikov, kar samo po sebi pomeni, da vlagatelj v tej točki ni sledil naročnikovi zahtevi po normalnem delovanju EDP sistema. Slednjemu vlagatelj niti ne ugovarja, temveč se pri tem zgolj sklicuje na kolizijo med zahtevami iz EDP - Z - 41 in EDP - Z - 26.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem, ko ni izpolnil v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev, kršil tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-1. V 12. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je določeno, da je "pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave." Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih obveznih pogojev pa je, da je ponudba vlagatelja nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije." Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno, ravnal tudi skladno s 76. členom ZJN-1. Drugi odstavek navedenega člena namreč določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe."

Zaradi ugotovitve, da vlagateljeva ponudba ni pravilna, ker ne izpolnjuje zahteve iz točke EDP-Z-26 razpisne dokumentacije, so ostale vlagateljeve navede, ki se nanašajo na pravilnost njegove ponudbe brezpredmetne (ne morejo vplivati na presojo pravilnosti vlagateljeve ponudbe) in jih Državna revizijska komisija, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enega izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni presojala.

Kljub temu, da vlagateljeva ponudba ni pravilna, pa je bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi iz že navedenih razlogov, ki se nanašajo na možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov. Vlagatelju je bila z ravnanjem naročnika namreč omejena možnost učinkovitega pravnega varstva, saj vlagatelju (tudi v primeru, da se njegova ponudba izkaže za nepravilno) ni mogoče oporekati pravnega interesa, da ob morebitnem zatrjevanju nepravilnosti ponudb drugih ponudnikov doseže situacijo, ko glede na določbe 76. člena ZJN-1 ni mogoče izbrati najugodnejšega ponudnika (prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa: " Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov.").

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija pa ni razveljavila odločitve o oddaji javnega naročila, ki je (bila) vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 060-1/2002-01-070, z dne 13.8.2002, saj je bila ta odločitev razveljavljena že s sklepom št. 018-212, z dne â?? .


Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini plačane takse, to je v višini 80.000,00 SIT.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??

Natisni stran