018-210/02

Številka: 018-210/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 17. in 18. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje in popravila - servisno vzdrževanje službenih vozil â?? in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â?? , ki ga zastopa odvetnica â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Pritožba zoper sklep, št. 025-65/2002-4, z dne 19.09.2002, se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep naročnika, št. 025-67/2002-4, z dne 19.09.2002, s katerim je naročnik ob molku vlagatelja ugotovil, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Obrazložitev

Naročnik je na podlagi povabila k oddaji ponudb za vzdrževanje in popravila - servisno vzdrževanje službenih vozil â?? , z dne 07.06.2002, pridobil dve ponudbi, vlagateljevo in ponudbo podjetja â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Naročnik je s prvim obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 19.06.2002, obvestil vlagatelja, da je kot najugodnejši ponudnik izbran vlagatelj, po ugotovitvi napake pa z drugim obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 06.08.2002, da je kot najugodnejšega izbral izbranega ponudnika.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dokument, z dne 06.09.2002).
Naročnik je s sklepom, št. 025-67/2002-3, z dne 12.09.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo kot prepoznega zavrgel, obenem pa je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu najkasneje v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Omenjeni sklep je vlagatelj prejel dne 13.09.2002.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.09.2002, posredoval Državni revizijski komisiji pisno sporočilo o nadaljevanju postopka, ki ga je le-ta prejela dne 17.09.2002. Državna revizijska komisija je istega dne obvestila vlagatelja (pooblaščeno odvetnico), da je potrebno omenjeno sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo posredovati naročniku (Uradni zaznamek, z dne 17.09.2002), hkrati pa je omenjen dokument z dopisom, št. NVD-899/02-1726, z dne 18.09.2002, posredovala naročniku.

Dne 19.09.2002 je naročnik sprejel sklep, št. 025-67/2002-4, s katerim je ugotovil, da ga vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN ni obvestil o tem, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika, zaradi česar je naročnik ob molku vlagatelja štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 24.09.2002, vložil tako pri naročniku kot tudi pri Državni revizijski komisiji pritožbo zoper sklep naročnika, št. 025-67/2002-4, z dne 19.09.2002. V pritožbi vlagatelj ponavlja svoje revizijske navedbe ter navaja, da je zaradi zavajujočega pravnega pouka podal sporočilo o nadaljevanju revizijskega postopka na Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja tudi, da vložitev omenjenega dokumenta v zahtevanem roku na Državno revizijsko komisijo in izven odprtega roka še pri naročniku, ob zavajujočem pravnem pouku, ne more iti na škodo vlagatelja, ki je pravilno postopal po napačnem pravnem pouku.

Naročnik je dne 25.09.2002 pritožbo vlagatelja, skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, odstopil Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma gre ugotoviti, da je v zvezi z obravnavo pritožbe zoper naročnikov sklep, št. 025-68/2002-4, z dne 19.09.2002, da je zahtevek za revizijo umaknjen, med strankama spor o tem, ali so pogoji za takšen naročnikov (procesni) sklep izpolnjeni.

Naročnik se v sklepu, št. 025-67/2002-4, z dne 19.09.2002, sklicuje na izpolnitev predpostavk iz drugega stavka prvega odstavka 17. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da se v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen. V naročnikovem pojasnilu k sklepu, št. 025-67/2002-4 (dokument, št. 025-67/2002-5, z dne 23.09.2002) pa le-ta ugotavlja, da je dne 19.9.2002 prejel dopis Državne revizijske komisije, št. NVD-899/02-1726, z dne 18.09.2002, s katerim mu le-ta odstopa v pristojno reševanje dopis vlagatelja. Dne 19.09.2002 je naročnik prejel tudi vlagateljev dopis o nadaljevanju postopka, ki je bil oddan s priporočeno poštno pošiljko dne 18.09.2002. Naročnik se v pojasnilu sklicuje na mnenje revizijskega sodišča (Vrhovno sodišče RS, dokument, št. VS 30430), da ni možna uporaba šestega odstavka 112. člena Zakona o pravnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljnjem besedilu: ZPP (1999)), v primeru, da vlogo vloži odvetnik. Vlagatelja po pooblastilu zastopa odvetnica, zato po mnenju naročnika, vložitve pisnega sporočila pri nepristojnem organu ni mogoče pripisati nevednosti. Naročnik je tudi v sklepu, št. 025-67/2002-3, pozval vlagatelja naj naročniku v roku treh dni pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek ali zahtevek umika. Ker je pisno sporočilo (z dne 13.09.2002, posredovano 16.09.2002) na Državno revizijsko komisijo naslovljeno in nanjo tudi poslano, tudi očitne pomote v tem primeru ni mogoče ugotoviti.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe o napačnem in zavajajočem pravnem pouku naročnika neutemeljene. Naročnik je v sklepu, št. 025-67/2002-3, z dne 12.09.2002, zapisal to, kar od njega zahteva ZRPJN v prvem odstavku 17. člena. Pri tem pa ZRPJN ne določa, kje mora bi zapisan takšen naročnikov poziv, temveč zgolj določa, da mora naročnik o svoji odločitvi v treh dneh obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Predmetno zakonsko zahtevo je naročnik v sklepu, št. 025-67/2002-3, z dne 12.09.2002, izpolnil.

Glede na navedeno je morala Državna revizijska komisija ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji, ki bi preprečili obstoj zakonske domneve (â?? se štejeâ?? ), da je zahtevek za revizijo umaknjen. Vlagatelj je namreč znotraj roka (torej pravočasno) zahtevek za nadaljevanje postopka naslovil in posredoval Državni revizijski komisiji. V zvezi s tem gre, na podlagi gornjih dejstev odločiti ali so (glede na to, da je sporočilu o nadaljevanju naročniku prispelo izven zakonskega roka) izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka 112. člena ZPP (1999) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. šesti odstavek 112. člena ZPP (1999) določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika."

Gre za inštitut, ki velja, kot to navaja literatura (dr. Lojze Ude, Civilni pravdni postopek, Uradni list, 1992, str. 162), za prava nevešče stranke. To je veljalo že po prejšnjem ZPP (1977), kot velja toliko bolj, kot je to razvidno v nadaljevanju, po sedaj veljavnem ZPP (1999).

Naročnik se v pojasnilu sklicuje na mnenje Vrhovnega sodišča (s številko dokumenta VS30430), za katerega Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za sklep št. VIII Ips 34/97, iz katerega pa med drugim izhaja (gre za oštevilčenje členov po ZPP iz leta 1977):
"Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, tudi revizijsko sodišče, enako kot obe nižji sodišči, ugotavlja, da je bila revizija vložena prepozno. Glede na to, da jo je vložil odvetnik, po mnenju revizijskega sodišča ni možna uporaba sedmega odstavka 113. člena ZPP, ki določa, da se v primerih, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, glede na to, da je bila vložena po odvetniku, ni mogoče pripisati nevednosti, ker pa je naslovljena in poslana na isti naslov niti očitni pomoti tožnika. Očitna pomota tudi pri odvetnikih ni izključena, kot to skuša prikazovati revizija, in je tudi za njih možno ugotavljati očitno pomoto, vendar mora biti res ugotovljena očitna pomota in ne kaj drugega. Uporaba takega določila, kot je določba sedmega odstavka 113. člena ZPP, mora biti restriktivna in z njo ne sme biti dovoljena poprava drugih napak, do katerih pride iz raznih razlogov v postopku. Ker so jasne zakonske določbe, kje je treba vložiti revizijo, sporna revizija pa je bila na Vrhovno sodišče naslovljena in nanj tudi poslana, očitne pomote v tem primeru, kot je že bilo pojasnjeno, ni mogoče ugotoviti. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. â??"

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Vrhovno sodišče enako stališče sprejelo tudi v zadevah Ips 105/95 in Ips 165/95.

Glede na zapisano Državna revizijska komisija prevzema stališča naročnika, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o nevednosti vlagatelja. Takšno procesno dejansko stanje pa je celo, za razliko od ZPP (1977), ki je na splošno določal "če je vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika" (in na katerega se nanašajo citirane odločitve Vrhovnega sodišča), v ZPP (1999) tudi izrecno urejeno. šesti odstavek 112. člena ZPP namreč določa, da, "če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca â??." (poudarila Državna revizijska komisija).

Prav tako pa po mnenju Državne revizijske komisije tudi ni mogoče govoriti o očitni pomoti, saj je bila vlagateljeva vloga za nadaljevanje postopka, z dne 13.09.2002 (posredovana s priporočeno pošiljko dne 16.09.2002 in ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 17.09.2002), nanjo tudi izrecno naslovljena.

Glede na zgoraj ugotovljeno, da je vlagatelj pri naročniku podal sporočilo o nadaljevanju postopka nepravočasno in da je tudi sporočilo o nadaljevanju postopka, ki ga je vlagatelj napačno naslovil na Državno revizijsko komisijo, le-ta pa odstopila naročniku, temu prispelo nepravočasno, s čimer pa so bili izpolnjeni pogoji zakonske domneve (â?? se štejeâ?? ), da je zahtevek za revizijo umaknjen (drugi stavek prvega odstavka 17. člena ZRPJN) je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Glede na vse navedeno je mogoče nedvomno zaključiti, da je naročnik postopal v skladu z zahtevami ZRPJN in vlagatelja pravilno obvestil o odločitvi v zvezi z revizijskim zahtevkom. Ker se vlagatelj na njegov poziv, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, v zakonitem tridnevnem roku ni odzval, je bilo potrebno sprejeti odločitev kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

Ljubljani, dne â??