018-205/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo zunanje kontrole kakovosti pri izgradnji avtocest v Republiki Sloveniji za avtocestni odsek â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo â?? , ki jih zastopa â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.05.2002 sprejel sklep, št. 2002/00189, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Predmetni javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 19.06.2002, je razvidno, da so na razpis za predmetno javno naročilo prispele 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 08.08.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-šM/189, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 19.08.2002, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj uvodoma navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, pod točko 15 - merila določil, da ima pri skupni oceni sposobnosti ponudnikov, tehnični del ponudbe 40% težo, finančni del ponudbe pa 60% težo. Navedeno dejansko pomeni, da pri oceni sposobnosti ponudnikov, največ točk prinese ponudbena cena. Ker je ponudil 22% nižjo ceno od izbranega ponudnika, je več kot očitno, da je po finančnem delu meril pridobil za 20% več točk kot izbrani ponudnik. Ob upoštevanju dokazil iz razpisne dokumentacije obeh ponudnikov je razvidno, da izbrani ponudnik tudi v delu tehničnih meril ni boljši od izbranega ponudnika. Vlagatelj je namreč ponudil iste laboratorije, z enakimi laboratorijskimi preiskavami, kot izbrani ponudnik. Poleg tega je vlagatelj v joint-venture ponudbo vključil vrhunske strokovnjake in opremo drugih organizacij v Republiki Sloveniji (na primer â?? tester), kar pomeni, da je s svojo ponudbo v celoti zadostil naročnikovim zahtevam in celo presegel ponudbo izbranega ponudnika v tehničnem delu. Dejstvo napačne izbire oziroma napačne uporabe meril izhaja tudi iz same primerjave meril, ki jih je postavil naročnik ter primerjave ponudbenih cen obeh ponudnikov. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da je finančni del ponudbe 20% višji od tehničnega dela, bi moral imeti vlagatelj skoraj 0 točk v posameznih segmentih tehničnih meril, da bi bili ponudbi (njegova in ponudba izbranega ponudnika) ekonomsko izenačeni. Naročnik bi moral, v prej opisanem primeru, vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja sposobnosti v tehničnem delu, izločiti. Opisano se ni zgodilo, saj je naročnik vlagateljevo ponudbo obravnaval kot pravilno. Glede na navedeno je izbira naročnika, ob upoštevanju meril iz razpisne dokumentacije, za vlagatelja ekonomsko neugodna.
Ravno tako vlagatelj izpodbija naročnikovo izbiro, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izvajanje razpisanih dejavnosti. Po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 59/96, 45/99 in 42/00; v nadaljevanju: ZGO) je zunanja kontrola kakovosti določena v 61. členu ZGO kot strokovno nadzorstvo, ki ga po istem členu naročnik s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju oziroma posamezniku, ki izpolnjuje pogoje po določbah iz tega zakona. Citirani zakon v 25. členu določa, da sme to dejavnost opravljati gospodarska družba ali samostojni podjetnik - posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja. Iz razpisne dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, predvsem pa iz sodnega registra je razvidno, da je izbrani ponudnik javni zavod in da v sodnem registru ni registriran za izvajanje dejavnosti projektiranja in tehničnega svetovanja oziroma da lahko iz tega naslova opravlja samo revizijo načrtov gradbenih konstrukcij po 26.f. členu ZGO. Navedeno pravno dejstvo je potrdila tudi odločba Ustavnega sodišča RS št.137/97-25, z dne 15.03.2001.
Vlagatelj je na navedene pomisleke opozoril že na javnem odpiranju ponudb, pri čemer je komisija tako kot ponavadi spregledala določena pravna dejstva. Istočasno je izbrani ponudnik podal nezakonita navodila za delo komisije, vse z namenom izločiti ostale ponudnike. Tudi prejšnji postopki, ki jih je že obravnavala Državna revizijska komisija, vključno s predmetnim postopkom, dokazujejo utemeljen sum, da naročnik pri izvajanju zunanje kontrole pri izgradnji AC v RS favorizira izbranega ponudnika. Navedeno najbolj potrjuje dejstvo, da je naročnik za presojo geomehanskega laboratorija v seznam opreme vključil dinamični triosni aparat, s katerim edini razpolaga izbrani ponudnik, pri čemer pa v razpisanih delih, preiskave s to opremo niso vključene v program testne kontrole, saj taka kontrola z navedenim aparatom ni predpisana ter tudi ni v strokovni domeni nobenega evropskega ali ustreznega slovenskega standarda. Nikjer na svetu ne uporabljajo navedene aparature za preiskave v programu testne kontrole, temveč gre izključno za raziskovalno opremo.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi dosedanji postopek v delu, ki se nanaša na odločitev o izbiri ter od naročnika zahteva, da odloči na podlagi meril, ki jih je postavil v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je s sklepom uprave, št. 2002/00189 z dne 09.09.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, z navedbo, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila ne bi sprejel drugačne odločitve. O svoji odločitvi je vlagatelja obvestil z dopisom, št. 402-9/02-2002-00013, z dne 12.09.2002, katerega priloga je tudi zapisnik strokovne komisije naročnika, z dne 02.09.2002.
Naročnik uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj svoj zahtevek sicer pravilno naslovil na naročnika, zaključuje pa ga s predlogom Državni revizijski komisiji, da dosedanji postopek razveljavi v delu, ki se nanaša na odločitev o izbiri ponudnika ter da od naročnika zahteva, da odloči v okviru zbranih ponudb in meril, ki jih je sam postavil v razpisni dokumentaciji. Ker je vložitev zahtevka pri naročniku in odločanje naročnika o zahtevku za revizijo procesna predpostavka za nadaljevanje postopka in odločanje pred Državno revizijsko komisijo, je navedeni vlagateljev predlog naročnik obravnaval kot zahtevek za revizijo. Skladno z določilom 16. člena ZRPJN namreč po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo.
Naročnik je ponovno preveril oceno ponudbe izbranega ponudnika ob upoštevanju razpisanih meril za izbiro ponudbe, določenih v 15. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Merila za ocenitev in izbiro ponudbe so določena kot ekonomsko najugodnejša ponudba. Merila so ločena v tehnični del in finančni del. Pri skupni oceni sposobnosti ima tehnični del 40% težo, finančni del pa 60% težo. Ekonomsko najugodnejša ponudba je tista, ki doseže največje število ponderiranih točk v tehničnem in finančnem delu skupaj. Podčlen 15.1 razčlenjuje način ocenjevanja in vrednotenja tehničnega dela ponudbe in sicer pod točko a) izkušnje ponudnika, pod točko b) ostalo opremo in pod točko c) akreditacijo laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001, pod točko d) pa način vrednotenja tehničnega dela ponudb. Podčlen 15.2 določa način vrednotenja finančnega dela ponudbe.
Naročnik ugotavlja, da je pri ocenjevanju ponudb dosledno upošteval razpisne pogoje. Ob upoštevanju merila tehničnega dela pod točko a) se upošteva vrednost investicije zahtevnih objektov, na katerih je v zadnjih treh letih ponudnik izvajal zunanjo kontrolo. Ob upoštevanju napotka Državne revizijske komisije, ki ga je navedla v svojem sklepu št. 018-188/01-23-1481, z dne 26.10.2001, se izkušnje ponudnika niso vezale zgolj na gradnjo AC v RS, temveč na zahtevne objekte, na katerih je v zadnjih treh letih izvajal zunanjo kontrolo in jih opredeljuje 51. člen ZGO in Pravilnik o merilih za določanje zahtevnih objektov po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št 35/98). Predložena dokazila in seštevek investicijskih vrednosti pogodb, upoštevanih pri ocenjevanju in vrednotenju na podlagi navedenega merila, je vlagatelju prinesel le 50 točk, ker se je investicijska vrednost zahtevnih objektov, na katerih je vlagatelj v zadnjih treh letih izvajal zunanjo kontrolo, gibala od 1,5 mrd do 3 mrd SIT, za kar se je vlagatelju v skladu z določili točko 15.1. a) priznalo 50 točk oziroma ob upoštevanju ponderja 0,315 točk. Izbrani ponudnik je izkazal, da je v zadnjih treh letih izvajal zunanjo kontrolo na zahtevnih objektih, katerih investicijska vrednost presega 5 mrd SIT, oziroma ob upoštevanju ponderja 0,330 točk.
Na podlagi vrednotenja po merilu pod točko 15.1. b) je izbranemu ponudniku in vlagatelju pripadlo enako število točk.
Merilo pod točko c) akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001, s ponderjem 0,4 določa, da je za dosego 100 točk potrebno dokazati akreditacijo metod dela laboratorijskih preiskav (po prilogi 15.1. c) za vsaj eno polovico navedenih preiskusov za vsako od šestih navedenih delovnih področij (zemeljska dela, asfalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela in oprema cest). Ponudnik za vsako od delovnih področij pridobi 1/6 točk.
Navedeno merilo je naročnik upošteval le pri izbranem ponudniku, ki je edini predložil ustrezna dokazila. Po Zakonu o akreditaciji (Uradni list RS, št. 59/99) je akreditiranje strokovni postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba s podeljeno akreditacijsko listino formalno potrdi usposobljenost za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti, akreditacijska listina pa je listina, na podlagi katere se izkazuje usposobljenost za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti. Pri izvajanju akreditiranja se ugotavlja usposobljenost pravnih in fizičnih oseb glede na zahteve ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih standardov oziroma dokumentov evropskih in mednarodnih organizacij za akreditacijo. Izbrani ponudnik je edini predložil akreditacijsko listino, izdano za v razpisni dokumentaciji določene preizkuse, razen za delovno področje oprema cest. Vlagatelj oziroma â?? ni predložil ustrezne akreditacijske listine v smislu zahtev Zakona o akreditaciji. Vodilni partner â?? je pod točko 15.1. c) sicer navedel, da ima po Sporazumu o razdelitvi nalog kadrov, sredstev ... , sklenjenim med njim in izbranim ponudnikom, pravico do souporabe laboratorijev izbranega ponudnika, ki imajo akreditacijo EN 45001. Na podlagi navedene izjave pa naročnik vlagatelju točk ni mogel priznati. Vlagateljev partner v skupni ponudbi je v prilogi 15.1. c) sicer izpolnil dve od petih zahtevanih preskusnih metod iz delovnega področja jeklarska dela, vendar s tem ni izpolnil zahteve razpisnih pogojev, po katerih mora ponudnik izvajati vsaj polovico navedenih preskusov za vsako od šestih navedenih področij. Tehnični del je vlagatelju tako prinesel 54 točk, izbranemu ponudniku pa 93,3 točke.
Finančni del se je vrednotil v skladu z določilom točke 15.2. b), pri čemer je bilo upoštevano razmerje med ocenjeno vrednostjo javnega naročila in ponudbeno ceno, brez DDV. Vlagatelj je pridobil 141 točk, izbrani ponudnik pa 110 točk. Skupno število doseženih točk po izračunih iz točke 15.3 je izbranemu ponudniku prineslo 103,5 točk, vlagatelju pa 102,6 točk.
Glede vlagateljevih ugotovitev v zvezi z neizpolnjevanjem zakonskih pogojev izbranega ponudnika za izvajanje razpisanih dejavnosti naročnik ugotavlja, da pri predmetu oddaje javnega naročila ne gre za dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja, temveč za dejavnost tehničnega preizkušanja in analiziranja, kot je ugotovila tudi Državna revizijska komisija v svojem sklepu št 018-139/01-24-1102, z dne 17.08.2001, pri čemer je pridobila tudi mnenje Statističnega urada Republike Slovenije. Na podlagi Sklepa o spremembi sklepa o preoblikovanju dela Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 27/01) je dejavnost zavoda med drugim tudi K/74.300 Tehnično preizkušanje in analiziranje, izbrani ponudnik pa je predložil tudi ustrezen izpisek iz sodnega registra, ki potrjuje ustreznost registracije za izvedbo razpisanih del. Odločba Ustavnega sodišča RS, ki jo kot dokaz za svoje navedbe glede neizpolnjevanja zakonskih pogojev izbranega ponudnika navaja vlagatelj, se nanaša na oceno ustavnosti 25. člena ter tretjega odstavka 26. f) člena ZGO v povezavi z dejavnostjo projektiranja in tehničnega svetovanja, kar pa ni predmet obravnavanega javnega naročila, saj ta ne vsebuje zahteve po izvajanju dejavnosti projektiranja in tehničnega svetovanja.
Navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na nepravilnosti že pri javnem odpiranju ponudb, so kot revizijski razlog sicer prepozne (peti odstavek 12. člena ZRPJN), vendar pa naročnik kljub temu ugotavlja, da so pripombe (tako vlagatelja kot tudi izbranega ponudnika), skladno s 5. in 6. členom Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01), pravilno vpisane v zapisnik o odpiranju ponudb
Navedbe vlagatelja glede zahtevanih razpisnih pogojev (ki se nanašajo na dinamični triosni aparat), je naročnik presojal v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN in ugotovil, da so prepozne, saj se le-te nanašajo na razpisno dokumentacijo.

Skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja pozval, naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 16.09.2002, z dopisom z oznako iur.Kap/bm, z dne 13.09.2002 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 17.09.2002 (dokument št. 402-9/02 2002/000189, z dne 16.09.2002) Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem se v celoti sklicuje na sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo, dne 19.09.2002, poslal dopis (z oznako prav.Kap/No), z dne 16.09.2002, v katerem je navedel, da je naročnik zavrnitev zahtevka za revizijo utemeljil v zapisniku s seje strokovne komisije za izvedbo postopka javnega razpisa, ki ga je vlagatelj prejel 13.09.2002 (šele po vložitvi zahtevka za revizijo). Ker prej naveden zapisnik vsebuje neresnične in napačne ugotovitve, naročnik pa mu ni omogočil sodelovanja v postopku, vlagatelj v zvezi s tem podaja pripombe šele v tej fazi.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v sklepu, s katerim je njegov revizijski zahtevek zavrnil, še dodatno potrdil, da v RS lahko in sme izvajati zunanjo kontrolo pri izgradnji AC samo izbrani ponudnik. Eden izmed kriterijev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, je investicijska vrednost zahtevanih objektov, na katerih izvajajo ponudniki zunanjo kontrolo v zadnjih treh letih. Pri tem točkovanju je komisija priznala vlagatelju 50 točk, izbranemu ponudniku pa 100 točk, in to iz razloga, ker je investicijska vrednost objektov izbranega ponudnika presegala 5 mrd SIT. Takšno točkovanje je nezakonito in diskriminatorno ter v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in hkrati v nasprotju z ugotovitvami Državne revizijske komisije (sklep z dne 26.10.2001), kjer so bili opisani pogoji razlog za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Glede na dejstvo, da je naročnik izvajanje zunanje kontrole od prvega dne gradnje avtocest zaupal samo izbranemu ponudniku, je več kot očitno, da mu je taka postavitev meril pisana na kožo.
Daleč največja kršitev postopka in izkrivljanje dejstev pa se nanaša na ugotovitev komisije, po kateri vlagatelj ni predložil ustrezne akreditacijske listine za laboratorije. V skladu z določbami Zakona o akreditaciji se akreditacija ugotavlja in pridobiva izključno za laboratorije oziroma postopke, ki jih izvaja ta laboratorij ne glede na njegovo pravno subjektiviteto. Izbrani ponudnik je javni raziskovalni zavod, ustanovljen z namenom izvajanja javne funkcije, med drugim tudi določenih laboratorijskih storitev, ki mu jo je za izvajanje javnega interesa v upravljanje zaupala država. Zaradi svojega posebnega statusa in s tem tudi statusa laboratorijev, ki so akreditirani, mora izbrani ponudnik oziroma posredno država Slovenija zagotavljati učinkovito uporabo le-teh vsem zainteresiranim strankam na območju RS, ne pa izvajati konkurenčne dejavnosti. Povsem napačna in v nasprotju z dejanskim stanjem je ugotovitev komisije, da na podlagi izjave vlagatelja, komisija točk za akreditacijo laboratorijskih preiskav le-temu ni mogla priznati. Iz ponudbe vlagatelja je razvidno, da je vlagatelj predložil pravni akt - sporazum, podpisan med vlagateljem in izbranim ponudnikom ter potrjen s strani lastnika opreme - â?? , ki je s tem aktom soglašala. Citirani pravni akt ni bil nikoli izpodbijan in je veljaven ter tudi skladen z določbami ZJN-1, po katerem je vlagatelj izkazal razpolaganje z ustreznimi osnovnimi sredstvi, ki so predmet javnega razpisa, vključno z akreditacijo.
Vlagatelj še navaja, da je Državna revizijska komisija v sklepu, z dne 12.01.2001, ugotovila, da kontrola kakovosti pri izgradnji avtocest sodi v dela in naloge 74.20 - projektiranje in tehnično svetovanje (dopis statističnega urada z dne 05.12.2000). V sklepu, z dne 26.10.2001, pa je Državna revizijska komisija na podlagi mnenja strokovnega izvedenca ponovno ugotovila, da gre v primeru zunanje kontrole pri avtocestah za navedeno dejavnost. Iz sklepa Državne revizijske komisije namreč izhaja, da med storitve zunanje kontrole kakovosti pri izgradnji avtocest ali katerikoli drugih gradbenih objektov ne sodijo dela in naloge povezane s kontrolo ali izdajanjem kakršnihkoli potrdil o skladnosti, na kar napotuje naročnikova zahteva po akreditiranih laboratorijih.
Vlagatelj se zaveda, da bi lahko izpodbijal razpisne pogoje že pred fazo odločitve in bi po vsej verjetnosti s svojim zahtevkom uspel, saj je naročnik v ponovljenem javnem razpisu z določenimi merili ravnal v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije z dne 26.10.2001, in ponovno kršil ZJN-1. Vlagatelj se tudi zaveda svoje nemoči, saj naročnik ne glede na razveljavljene postopke oddaje javnih naročil izvaja zunanjo kontrolo mimo določb zakonskih predpisov. To dokazuje tudi (priloženo) pismo predsednika uprave naročnika, v katerem slednji priznava, da so postopke zunanje kontrole kakovosti izvajali in jih še izvajajo, ne glede na določbe ZJN-1 in ZRPJN.
Vlagatelj zaključuje, da bi ob priznanju krivično in nepravilno odvzetih točk (med izbranim ponudnikom in vlagateljem je razlika v točkah minimalna - 0,9 točke), presegel izbranega ponudnika. Naročnik mu s takšnim ravnanjem povzroča veliko materialno škodo, s kršitvijo predpisov pa se norčuje iz pozitivne zakonodaje Republike Slovenije ter iz odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je v predmetni zadevi, na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za pojasnila Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Slovensko akreditacijo, naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika. S slednjimi tremi je Državna revizijska komisija organizirala tudi sestanek dne 17.10.2002, na sedežu Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija je vsa prejeta pojasnila posredovala vlagatelju. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji na vsa prejeta pojasnila poslal pisne pripombe.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 24.09.2002 pozvala, naj ji odgovori na vprašanje, ali je že sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom in/ali izbrani ponudnik razpisana dela že izvaja.
Naročnik je dne 30.09.2002, Državni revizijski komisiji posredoval odgovor (dopis št. 402-11/02 2002/000189, z dne 27.09.2002), s katerim je pojasnil, da pogodba za razpisana dela še ni sklenjena, da se razpisana dela ne izvajajo ter da so vse aktivnosti naročnika zaradi vloženega zahtevka za revizijo zadržane.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji dodatnih pojasnil, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da je že na javnem odpiranju ponudb, naročnika opozoril na dejstvo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izvajanje razpisanih dejavnosti ter hkrati, da je na odpiranju ponudb izbrani ponudnik naročniku (naročnikovi strokovni komisiji) podal nezakonita navodila za delo le-te, Državna revizijska komisija najprej opozarja vlagatelja, da namen javnega odpiranja ponudb ni v reševanju odprtih vprašanj in/ali pomislekov med različnimi ponudniki in naročnikom (temu je namenjen revizijski postopek), pač pa je odpiranje ponudb namenjeno predvsem možnosti, da se ponudniki seznanijo s ponudbami, ki so pravočasno prispele na javni razpis ter z nekaterimi osnovnimi podatki iz njihove vsebine. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zapisnik o javnem odpiranju ponudb sestavljen v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZJN-1 ter v skladu z Navodilom o postopku odpiranja ponudb, pripombe vseh prisotnih ponudnikov pa so (kot ugotavlja tudi naročnik) pravilno vpisane v zapisnik.

Kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na določitev razpisnih pogojev (v konkretnem primeru na zahtevo po dinamičnem triosnem aparatu) in na določitev merila "izkušnje ponudnika - vrednost investicije zahtevnih objektov" (na vrednotenje in opis načina uporabe le-tega), Državna revizijska komisija opozarja, da navedeni očitek zadeva izključno vsebino razpisne dokumentacije in ga zato v tem revizijskem postopku ni več mogoče uveljavljati. ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku. S tem pravilom skuša zakon tudi preprečiti morebitno taktiziranje ponudnika, ko le-ta ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo imel od nje korist. Vlagatelj je bil s pogoji in merili seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (v primeru, da bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma, da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na domnevno napačno ocenjevanje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku preverjala, ali je naročnik merila uporabil tako, kot je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji in ali so rezultati ocenjevanja ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika matematično pravilni. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 15) zapisal, da so merila za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba in da so merila ločena v finančni del (s ponderjem 0.6) in v tehnični del (s ponderjem 0,4). Naročnik torej najugodnejše ponudbe ni iskal zgolj na podlagi merila cene, pač pa kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi vnaprej predvidenih različnih (tudi necenovnih) meril.

Tehnični del ponudbe so sestavljala naslednja merila:

a) izkušnje ponudnika (Ri) - ponder 0,3
Pri tem merilu je naročnik zapisal, da mora ponudnik izpolniti prilogo 15.1.a in da bodo ponudniku za izkazano višino investicijskih vrednosti zahtevnih objektov, na katerih je v zadnjih treh letih izvajal zunanjo kontrolo, priznane točke iz naslednje tabele:

Vrednost investicije zahtevnih objektov Točke (Ri)
nad 5 mrd SIT 100
3 mrd SIT do 5 mrd SIT 75
1,5 mrd SIT do 3 mrd SIT 50
100 mio SIT do 1,5 mrd SIT 25
pod 100 mio SIT 0

b) Ostala oprema (Oi) - ponder 0,3
Opremljenost ponudnika z ostalo opremo, ki povečuje učinkovitost izvedbe razpisanih del, bo vrednotena glede na razpoložljive delovne prostore, prevozna sredstva in instalirano računalniško opremo. (Oi = pi + vi + ri)
Površina (n) delovnih prostorov (laboratoriji in pisarne) Točke (pi)
n > 750m2 35
500 m2 < n < 750 m2 25
350 m2 < n < 500 m2 15
n < 350 m2 10
število (n) osebnih vozil Točke (vi)
n > 15 30
10 < n < 15 20
5 < n < 10 10
n < 5 5

število (n) osebnih računalnikov Pentium Točke (ri)
n > 15 35
10 < n < 15 25
5 < n < 10 15
n < 5 10

Ponudnik mora za ostalo opremo izpolniti prilogo 15.1.b in predložiti dokazila o lastništvu.

c) Akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 (Si) - ponder 0,4

Pridobljena akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 Točke (Si)
Zemeljska dela 100/6
Asfalterska dela 100/6
Hidroizolacijska dela 100/6
Betonerska dela 100/6
Jeklarska dela 100/6
Oprema cest 100/6

Za dosego 100 točk je potrebno dokazati akreditacijo metod dela - laboratorijskih preiskav (po prilogi 15.1.c) za vsaj eno polovico navedenih preskusov za vsako od šestih navedenih delovnih področij (zemeljska dela, asvalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela, oprema cest). Ponudnik bo za vsako delovno področje pridobil 1/6 razpoložljivih točk.
V prilogi 15.1.c je potrebno priložiti ustrezna dokazila.

Vrednotenje tehničnega dela ponudb

Skupno število doseženih točk i-tega ponudnika za tehnični del (Ti):
Ti = 0,3 Ri + 0,3 Oi + 0,4 Si

Finančni del ponudbe je sestavljalo merilo cena.

Cena (Ci)

Skupno število doseženih točk i-tega ponudnika za finančni del (Fi):

Fi = Co/Ci x 100

Fi â??â??â??â??â??.število doseženih točk i-tega ponudnika za tehnični del
Coâ??â??â??â??â??.ocenjena vrednost naročnika
Ciâ??â??â??â??â??..ponudbena cena i-tega ponudnika

Vrednotenje tehničnega in finančnega dela ponudbe

Tfi = 0,4 Ti + 0,6 Fi

Tfiâ??â??â??â??â??.število točk i-tega ponudnika za tehnični in finančni del skupaj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je način uporabe zgoraj navedenih meril opisan tako, da je na osnovi opisa načina uporabne meril ter pregleda dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je predložil naročnik, mogoče preveriti potek in rezultate ocenjevanja prejetih ponudb.

Iz ocenjevalnih tabel, ki se nahajajo v poročilu o izvedbi ocene ponudnikov za izvedbo zunanje kontrole kakovosti na avtocesti â?? (dokument št. 402-26/02-Aš-203, z dne 16.07.2002) je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba po merilu "cena" (Ci) ocenjena s 141 točkami (točneje s 84,6 ponderiranimi točkami), ponudba izbranega ponudnika pa s 110 točkami (oziroma s 66 ponderiranimi točkami). Pregled ponudbene dokumentacije vlagatelja in izbranega ponudnika ter matematično preverjanje rezultatov s strani Državne revizijske komisije potrjuje obe navedeni oceni, ki ju je naročnik dodelil obema ponudnikoma po obravnavanem merilu. S tem v zvezi je potrebno zapisati še, da je po zadevnem merilu vlagatelj za 21,8% nižjo ponujeno ceno pridobil (tudi) 22% več (ponderiranih) točk od izbranega ponudnika.

Vlagatelj je torej, v finančnem delu izpodbijanih meril, prejel za nižjo ponujeno tudi večje število točk od izbranega ponudnika (podeljene točke med ponudnikoma so se, kot navedeno, odražale v sorazmerju med cenama, ki sta ju ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik), razlika prejetih točk v prid izbranega ponudnika pa je nastala v okviru vrednotenja tehničnega dela meril, kot je navedeno v nadaljevanju obrazložitve te odločitve.

Naročnik je po merilu "ostala oprema" (Oi) obema ponudnikoma dodelil najvišje možno število (ponderiranih) točk, saj sta se tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik v vseh treh podmerilih obravnavanega merila (površina delovnih prostorov, število osebnih vozil in število osebnih računalnikov Pentium) uvrstila v najvišji ocenjevalni razred predmetnega merila. Oba ponudnika sta naročniku ponudila večjo površino delovnih prostorov od 750 m2, več ko 15 osebnih vozil in več kot 15 osebnih računalnikov. Ponudbena dokumentacija obeh ponudnikov v celoti potrjuje pravilnost podeljenih točk po zadevnem merilu.

Kar se tiče ocenjevanja po merilu "vrednost investicije zahtevnih objektov" je izbrani ponudnik za ponujene objekte, ki presegajo vrednost 5 mrd SIT (kar je bil po predmetnem merilu tudi vnaprej predviden najvišji ocenjevalni razred) prejel 100 točk (30 ponderiranih točk), vlagatelj pa je bil na podlagi predloženih dokazil o referenčnih objektih uvrščen v razred "od 1,5 mrd do 3 mrd SIT", za kar je prejel 50 točk (15 ponderiranih točk). Kot izhaja iz ponudbene dokumentacije sta oba ponudnika za s strani naročnika zahtevana dokazila o zahtevnih objektih prejela takšno število točk, kot jih je vnaprej predvidevalo obravnavano merilo. Naročnik pa skladno z opisom predmetnega merila vlagatelju (niti ostalima ponudnikoma) upravičeno ni priznal tistih objektov, pri katerih predmet pogodbe ni bil izvajanje zunanje kontrole za investitorja, če pri le-teh ni bilo navedene investicijske vrednosti in/ali če za ponujene objekte ni bilo predloženih vnaprej zahtevanih dokazil (pogodbe).

Na največjo in s tem tudi na odločilno razliko v višini točk v prid izbranega ponudnika, je vplivala ocenitev po merilu "akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 (Si), po katerem je izbrani ponudnik za izkazano eno polovico preskusov v okviru petih delovnih področij (zemeljska dela, asfalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela), prejel 33,3 ponderiranih točk. Vlagatelj po tem merilu ni prejel nobene točke.

V zvezi z ocenjevanjem po slednjem merilu si je Državna revizijska komisija zastavila naslednje vprašanje: Ali bi moral naročnik vlagatelju, zgolj na podlagi predloženega Sporazuma o razdelitvi nalog, kadrov, sredstev, pravic in obveznosti ter o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju, (z dne 26.01.1995, sklenjenega med izbranim ponudnikom in pooblaščencem vlagatelja ter ob hkratnem soglasju ustanovitelja) ter na podlagi njegovega sklicevanja na ponudbo izbranega ponudnika, priznati enako število točk kot izbranemu ponudniku"

Kot izhaja iz opisa obravnavanega merila, je naročnik v razpisno dokumentacijo zapisal, da je potrebno za pridobitev 100 točk dokazati akreditacijo metod dela - laboratorijskih preiskav (po prilogi 15.1.c) za vsaj eno polovico navedenih preskusov za vsako od šestih navedenih delovnih področij (zemeljska dela, asfalterska dela, hidroizolacijska dela, betonerska dela, jeklarska dela, oprema cest). Ponudnik bo za vsako delovno področje pridobil 1/6 razpoložljivih točk. V prilogi 15.1.c je potrebno predložiti ustrezna dokazila.
Pregled priloge 15.1.c pokaže, da so morali ponudniki (torej tudi vlagatelj) v prazne rubrike v okviru šestih delovnih področij vpisati oznake standardov za s strani naročnika vnaprej navedene preskuse. Vlagatelj (partner v skupni ponudbi - Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana) je sicer predložil akreditacijsko listino in dokument, ki je po vsebini popolnoma ustrezal obrazcu 15.1.c, za jeklarska dela, vendar le za dva (armaturna jekla in mreže: mehanske lastnosti-natezna trdnost in armaturna jekla in mreže: mehanske lastnosti-upogib) od petih navedenih preskusov, zato mu naročnik točk, glede na opis zadevnega merila (ki je zahteval dokazano akreditacijo metod dela za vsaj eno polovico navedenih preskusov za vsako delovno področje), upravičeno ni podelil.
Vlagatelj (vodilni partner v skupni ponudbi - â?? ) je v ponudbo predložil tudi obrazec 15.1.c, v katerem pa ni izpolnil niti vnaprej predvidenih rubrik za navedena delovna področja, ravno tako pa tudi ni predložil s strani naročnika zahtevanih "kopij dokazil o pridobljeni akreditaciji laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001", pač pa je na obrazec 15.1.c zapisal le, da ima â?? , po Sporazumu o razdelitvi nalog, kadrov, sredstev ... sklenjenim med izbranim ponudnikom in â?? , pravico do souporabe laboratorijev izbranega ponudnika, ki imajo akreditacijo SIST EN 45001.
Tako naročnik kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1, na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov, ter v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe. V zvezi z obravnavano revizijsko navedbo Državna revizijska komisija še pripominja, da je okoliščina, ki se nanaša na akreditacijo laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001, določena kot merilo, merilo pa se (za razliko od pogoja), vrednoti glede na to v kolikšni meri je izpolnjeno (11. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija je strukturirana tako, da četudi posamezno merilo ni izpolnjeno (obrazec), je ponudba še vedno pravilna in se kot takšna tudi ocenjuje. Ker je bila torej akreditacija laboratorijskih preiskav po SIST EN 45001 določena kot merilo, je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo obravnaval kot pravilno in jo uvrstil v ocenjevanje po vnaprej določenih merilih, ravnal popolnoma v skladu z ZJN-1. Naročnik je hkrati ravnal tudi skladno s četrtim odstavkom 50. člena. ZJN-1, saj je pri ocenjevanju pri izpodbijanemu merilu uporabil takšen način, kot ga je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji in posledično vlagatelju glede na ugotovljeno dejansko stanje (vlagatelj ni ravnal v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v vnaprej pripravljen obrazec ni vpisal niti ene polovice predvidenih preskusov v okviru niti enega izmed predvidenih šestih delovnih področij), ni priznal točk.
Sprejeti stališče, po katerem bi lahko ponudnik zgolj na podlagi lastne presoje in v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije (tako po obliki kot tudi po vsebini), odločal in/ali določal, na kakšen način bo izkazoval izpolnjevanje merila za ocenitev ponudb (in se pri tem celo skliceval na dokumente ponudnika, za katerega v času oddaje ponudb še ni vedel, ali bo sploh sodeloval v postopku oddaje javnega naročila) ter tako posegal v vnaprej določen način uporabe le-tega, pa bi v obravnavanem primeru pomenilo ne le kršitev četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1.
Po svoji vsebini je ponudba institut, ki jo ureja Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001; v nadaljevanju OZ), katera pa ima zaradi narave predmeta razpisa tudi javnopravne elemente, ki so natančneje urejeni predvsem v ZJN-1. OZ v 22. členu določa, da mora ponudba vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se z njenim sprejemom pogodba lahko sklene. Iz pravil o javnem naročanju izhaja, da so podatki o načinu izpolnjevanja meril bistveni za presojo in vrednotenje ponudb. Naročnik namreč izbere ponudbo, ki glede na postavljena merila pridobi najugodnejšo oceno (zbere najvišje število točk).
Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na presojo pravilnosti vlagateljeve ponudbe, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja, da je vlagatelj v nasprotju z zgoraj navedenim sporno merilo "izpolnil" tako, da se je pri tem skliceval zgolj na Sporazum o razdelitvi nalog, kadrov, sredstev â?? , sklenjenim med izbranim ponudnikom in â?? . Na podlagi vsega navedenega pa takšne ponudbe, na podlagi obravnavanega merila, ni mogoče samostojno ocenjevati (in je v tem delu nedoločljiva). V kolikor bi vlagateljevi ponudbi po obravnavanem merilu naročnik podelil točke, bi to lahko privedlo do takšnega stanja, v katerem bi se vsak ponudnik eksplicitno in/ali implicitno skliceval na ponudbe drugih ponudnikov, pri čemer pa nihče ne bi določljivo navedel podatkov, ki so nujni za ugotovitev načina izpolnjevanja določenega merila. Ponudba v postopkih oddaje javnih naročil mora biti torej samostojno določljiva ne glede na ponudbe ostalih ponudnikov.

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija zaključuje, da predložena dokumentacija, še zlasti pa analiza razpisne dokumentacije in dokumentacije, ki se nanaša na postopek ocenjevanja prejetih ponudb, ne potrjuje vlagateljevih dvomov v korektnost ocenjevanja ponudb, ki ga je opravil naročnik na podlagi vnaprej določenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Sicer pa je potrebno (tudi) glede obravnavane revizijske navedbe ugotoviti, da bi moral vlagatelj, v primeru kakršnihkoli pomislekov v zvezi s samim opisom izpodbijanega merila (in ne le zgolj z ocenjevanjem po le-tem), takšne očitke uveljaviti najkasneje do sprejetja izpodbijane odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Kar zadeva navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ni registriran za izvedbo dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali so dela, ki so predmet javnega naročila, v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju: SKD), objavljeno v Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, (Uradni list RS, št. 2/02; v nadaljevanju: Uredba) po vsebini uvrščena med dejavnosti iz razreda 74.20 (prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje), kot trdi vlagatelj, ali pa sodijo pod dejavnost iz razreda 74.30 (tehnično preizkušanje in analiziranje), kot trdi naročnik. Državna revizijska komisija je s tem v zvezi na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila Statistični urad Republike Slovenije (slednji je na podlagi 5. člena Uredbe pristojen za razlago vsebine postavk dejavnosti), naj ji odgovori, ali dejavnosti, za katere je registriran izbrani ponudnik, zadostujejo za opravljanje del, ki so predmet javnega razpisa. Na izrecno vprašanje Državne revizijske komisije o tem, v kateri razred dejavnosti po SKD sodi predmet obravnavanega javnega naročila, kot izhaja iz naslova le-tega (izvedba zunanje kontrole kakovosti pri izgradnji avtocest) in hkrati, v kateri razred dejavnosti sodijo posamezna razpisana dela, določena v alineah, kot izhajajo iz (priložene) naročnikove razpisne dokumentacije, je Statistični urad Republike Slovenije posredoval naslednje pojasnilo:

"Kot je navedeno v točki 1.2 priloženega navodila ponudnikom, se dela nanašajo na zunanjo kontrolo kakovosti:
- gotovih izdelkov za uporabo v objektu,
- kontrolo kakovosti izvedbe določenih del in tehnoloških postopkov
- preverjanje gotovih objektov.
Torej gre predvsem za kontrolo in analizo materialov in kakovosti gradbenih del in objektov ter izdelavo poročil o tem. To pa spada v 74.30 - Tehnično preizkušanje in analiziranje.
Iz opisa nalog ponudnika je tudi razvidno, da ne gre za projektiranje ali svetovanje v zvezi s kontrolo kakovosti, niti za vodenje gradbenega projekta, kar bi sicer spadalo v razred 74.20 - Prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje."

Ob navedenem pojasnilu, (ki ga potrjujeta tudi pojasnili, kateri je Državna revizijska komisija pridobila od Ministrstva za promet in od Ministrstva za okolje, prostor in energijo), je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je izbrani ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet obravnavanega javnega naročila in da je izbrani ponudnik (tudi) v pravnem smislu sposoben za izvedbo predmetnega javnega naročila.
Ker pa vlagatelj, kot je smiselno razbrati iz zahtevka za revizijo, izpodbija tudi sámo določitev predmeta oddaje predmetnega javnega naročila (in pravne podlage na podlagi katerih je bil le-ta razpisan), je potrebno (ponovno) ugotoviti, da se (tudi) ta navedba nanaša na razpisno dokumentacijo, s katero je bil vlagatelj seznanjen že z dne prejema le- te in je tako po vsebini ni več mogoče obravnavati (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Povedano z drugimi besedami, Državna revizijska komisija ni presojala ustreznosti zapisa predmeta javnega naročila (in njegovih pravnih podlag), saj je naveden očitek postal sporen šele po sprejemu odločitve o dodelitvi naročila, zato je potrebno šteti, da je le-ta (kot že zapisano v tem sklepu) v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozen, in ga iz tega razloga meritorno ni več mogoče presojati.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi in kljub temu, da pravila javnega naročanja praviloma ne posegajo v določanje in oblikovanje predmeta javnega naročila in njegovih pravnih podlag, pa Državna revizijska komisija vendarle opozarja naročnika, da mora biti razpisna dokumentacija kot celota (vključno z opisom predmeta javnega naročila in njegovih pravnih podlag) takšna, da kar se da jasno odraža naročnikove zahteve.

Državna revizijska komisija še opozarja vlagatelja (čeprav je navedeno vprašanje postalo sporno šele po vložitvi zahtevka za revizijo), da je naročnik odločitev o zahtevku za revizijo sprejel (v roku, ki ga predvideva prvi odstavek 16. člena ZRPJN) po vložitvi zahtevka za revizijo in o svoji odločitvi, skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN, obvestil vlagatelja. Logično je namreč, da naročnik odloči šele po prejemu zahtevka za revizijo, saj se odločitev (lahko) nanaša le na vložen zahtevek za revizijo, ker le-tega tudi obravnava. Ravno tako je potrebno ugotoviti, da veljavna zakonodaja ne predvideva, da bi v revizijskem postopku pri naročniku moral sodelovati tudi vlagatelj zahtevka za revizijo (kot navaja vlagatelj), zato predmetna vlagateljeve navedba (torej tudi v primeru, če bi bila le-ta pravočasna) ne vzdrži revizijske presoje.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran