018-204/02

Številka: 018-204/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izvedbo požarno javljalne naprave â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

â"˘ Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
â"˘ Zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, je naročnik objavil javni razpis za izvedbo požarno javljalne naprave â??. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 19.08.2002, iz zapisnika o odpiranju ponudb pa izhaja, da je na javni razpis prispelo 7 pravočasnih ponudb. Iz obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, št. 371-04-14/02, z dne 29.08.2002, je razvidno, da je kot najugodnejši ponudnik izbran â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Naročnik je, dne 12.09.2002 (dokument z dne 11.09.2002) prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 18. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), 2. točko tretjega odstavka 23. člena ZJN-1 in drugi odstavek 78. člena ZJN-1.
Glede kršitve 18. točke prvega odstavka 3. člena ter 2. točke tretjega odstavka 23. člena ZJN-1 vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila spoznal vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, saj v celoti ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je oddal ponudbo v skladu z naročnikovimi Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe. V točki 12. predmetnih Navodil je na strani 8 in 9 razpisne dokumentacije navedeno, kateri vsi dokumenti sestavljajo ponudbo, ki se jo spozna za pravilno. Vlagatelj je vse zahtevane dokumente, priloge in izjave priložil v svoji ponudbi. Naročnik sicer na strani 13 pod točko 22. "Izjava" navaja neko posebno izjavo, eksplicitno pa ne navaja, kdo jo mora potrditi, komu jo mora potrditi, kdaj jo mora potrditi ter kje jo mora priložiti. Vlagatelj se z izjavo strinja, kar je tudi potrdil z podpisom in žigom pod omenjeno določbo Navodil (na strani 13), ki jih je tudi priložil v ponudbi. Na odpiranju ponudb ni bilo dorečeno, ali je ta izjava obvezna, zato tudi vlagatelj šele sedaj vlaga pritožbo na naročnikovo spoznanje o nepravilni ponudbi. Sklicevanju predstavnikov naročnika na odpiranju, da je bila priloga "Izjava" v razpisni dokumentaciji, pa mora vlagatelj dodati, da v razpisni dokumentaciji, ki jo je sam dvignil te izjave ni bilo.
Glede kršitve drugega odstavka 78. člena ZJN-1 vlagatelj navaja, da je dne 03.09.2002 prejel obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal na podlagi drugega odstavka 78. člena ter v zvezi z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1. ZJN-1 v drugem odstavku 78. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik na podlagi poročila iz prvega odstavka istega člena nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Glede na dejstvo, da vlagatelj ni prejel predmetnega obvestila, je bilo kršeno to določilo, hkrati pa tudi načelo zakonitosti javnega naročanja. S posredovanjem obrazloženega obvestila je moč slediti domnevi, da so vsi ostali ponudniki že prejeli obvestilo o oddaji naročila, pozneje pa je eden od njih podal posebno zahtevo po obrazloženem obvestilu ali pa, da je naročnik poskušal s posredovanjem obrazloženega obvestila kratiti možnost vlagatelju ali kateremu ostalemu ponudniku pravico do uporabe določbe iz prvega odstavka 79. člena ZJN-1. V vsakem primeru je storjena očitna kršitev ZJN-1, iz katere je nemogoče zakonito zaključiti oddajo javnega naročila, saj gre lahko za bistveno spremembo pri oddaji javnega naročila.
Zaradi vseh navedenih napak vlagatelj zahteva, da naročnik v celoti razveljavi javni razpis ter vlagatelju povrne vse nastale stroške v zvezi s predmetno vlogo.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 16.09.2002, sprejel sklep, št. 371-04-14/02, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je pravilna le ponudba, ki izpolnjuje vse pogoje, priloženi so ji vsi dokumenti in je pravilno izpolnjena. Na odpiranju ponudb ni nujno, da se ugotavlja nepravilnost ponudbe, lahko pa se že navedejo določene pomanjkljivosti ponudbe. Nepravilna ponudba je izločena iz nadaljnje obravnave, naročnik pa lahko iz nadaljnje obravnave izloči tudi neprimerne in nesprejemljive ponudbe. Naročnik nadalje navaja, da je v obrazloženem obvestilu navedel, da vlagatelj ni predložil izjave o njegovih zavezah do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov ter, da je zato njegova ponudba nepravilna. Že na samem odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da vlagateljeva ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih dokumentov, ker ni priložena navedena izjava v zvezi s 5. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01). V zvezi s tem naročnik podrobneje pojasnjuje: Komisija je na odpiranju ponudb uvodoma navedla, da bo postopek odpiranja ponudb potekal v skladu z ZJN-1 ter Navodilom o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001) ter, da bo naročnik bral vse potrebne podatke, zahtevane v omenjenih predpisih ter tudi v celoti pregledal, ali so v ponudbah vsebovani vsi zahtevani dokumenti in priloge, zahtevane v razpisni dokumentaciji. Ko je bilo na samem odpiranju, ob pregledu vlagateljeve ponudbe, s strani vseh članov komisije ugotovljeno, da omenjeni dokument v ponudbi ni vsebovan, predstavnik vlagatelja ni imel nikakršnih dodatnih vprašanj. Ravno tako iz njegove strani na odpiranju ponudb niso bile podane nikakršne pripombe na postopek odpiranja ponudb ali pripombe v zvezi z ugotovitvijo komisije na odpiranju, da omenjena izjava ni priložena. Vlagatelj zahtevka tudi ni podal nikakršnih pripomb na vročeni zapisnik o odpiranju ponudb, ki vsebuje vse elemente v skladu z Navodilom o postopku odpiranja ponudb in ZJN-1, in iz katerega je razvidno, da omenjena izjava s strani vlagatelja ni bila priložena.
Po natančni preučitvi celotnega postopka oddaje javnega naročila in razpisne dokumentacije, naročnik ugotavlja naslednja dejstva:
â"˘ da je naročnik v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe pod točko 3. na strani 5 jasno navedel, da v kolikor ponudnik ne predloži zahtevanih prilog, se ponudba izloči iz nadaljnje obravnave,
â"˘ da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe na strani 10 v četrtem odstavku 13. točke navedel, da ponudnik mora podpisati izjavo iz poglavja VIII, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev iz 5. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov,
â"˘ da navedena Odredba zavezo izvajalca, ki je bila navedena v izjavi, katere vlagatelj ni predložil, definira kot razpisni pogoj,
â"˘ da je v točki 16. na strani 10 pri izpolnjevanju obveznih pogojev ter izločitvenih kriterijih, naročnik navedel, da bo kot izločitveni kriterij upošteval, če ponudba ne bo kompletna (ne bodo priložene vse zahtevane priloge) ali če ne bodo predloženi vsi zahtevani dokumenti,
â"˘ da glede na navedeno, ne drži vlagateljeva navedba, da je le v točki 12 predmetnih Navodil navedeno, kateri dokumenti sestavljajo ponudbo, ki jo bo naročnik spoznal za pravilno,
â"˘ ravno tako ne drži vlagateljeva navedba, da podpis Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb s strani ponudnika na strani 13 že pomeni, da se z vsebino manjkajoče izjave strinja oziroma, da naj bi to smiselno pomenilo zavezo, ki jo zahteva navedena Odredba o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (ponudnik s podpisom navodil jamči le za resničnost in verodostojnost podatkov in prilog ter, da sprejema pogoje razpisne dokumentacije), saj je na koncu omenjenih Navodil jasno navedeno, da mora ponudnik poleg te izjave priložiti tudi vse ostale potrjene in podpisane izjave,
â"˘ da je odpiranje ponudb v vseh delih potekalo popolnoma v skladu z ZJN-1 in Navodilom o postopku odpiranja ponudb,
â"˘ da je bil vlagatelj na odpiranju ponudb seznanjen z dejstvom, da ponudba ni vsebovala vseh zahtevanih prilog, ponovno pa je bilo to razvidno tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb, ki ga je vlagatelj prejel,
â"˘ da je zapisnik o odpiranju vseboval vse potrebne elemente v skladu z ZJN-1 in Navodilom o postopku odpiranja ponudb,
â"˘ da so v razpisni dokumentaciji in v njej vključenih Navodilih ponudnikom o izdelavi ponudbe vse priloge in izjave pogoj, da se ponudba obravnava v naslednjih fazah,
â"˘ da se izpolnjevanje pogojev dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi ter, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se on in njegova ponudba sploh lahko ocenjujeta, v primeru različnega obravnavanja ponudnikov bi bilo kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov,
â"˘ v postopku oddaje javnega naročila je lahko izbran le ponudnik, čigar ponudba je skladna z zakonskimi predpisi in v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije,
â"˘ da vlagatelj zahtevka vse do zadnjega dne, ko je imel možnost za pritožbo, kljub odpiranju ponudb, na katerem je sodeloval, in vročenemu zapisniku, pri naročniku omenjenega vprašanja ni izpostavil,
â"˘ da ni z ničemer dokazana vlagateljeva navedba, da vzorec izjave v razpisni dokumentaciji ni bil priložen razpisni dokumentaciji ob dvigu dokumentacije. Vse razpisne dokumentacije so bile pred njihovo izročitvijo ponudnikom skrbno pregledane, zložene po vrstnem redu in spete skupaj. Ponudba vlagatelja ni bila sestavljena po vrstnem redu, čeprav je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, da je ponudba predložena po vrstnem redu, kar izkazuje, da bi bilo mogoče, da bi se pri pripravi ponudbe izjava vlagatelju lahko založila. Ob tem naročnik še navaja, da je vlagatelj šele v zahtevku za revizijo in to zadnji dan pred iztekom pritožbenega roka navedel, da vzorca izjave naj ne bi bilo v razpisni dokumentaciji. Omenjenega ni izpostavil ne na odpiranju, ko mu je bilo s strani komisije predočeno, da izjava manjka, ne ob vročitvi zapisnika o odpiranju ponudb,
â"˘ da tudi vlagateljeve navedbe, da naj bi naročnik storil kršitev na podlagi neupoštevanja naročnikovih lastnih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe na podlagi 2. točke tretjega odstavka 23. člena ZJN-1, ki določa, da morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom, navedenim v objavi razpisa (torej v Uradnem listu) ne držijo, saj je tudi v objavi v Uradnem listu RS bilo jasno navedeno, da bo komisija za ocenjevanje upoštevala le ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisne pogoje. V zvezi z navedenim vlagatelj tako na noben način ni izkazal, da naj naročnik ne bi upošteval lastnih navodil, ravno tako pa njegove trditve, ki jih je navedel v zvezi z domnevno kršitvijo 2. točke tretjega odstavka 23. člena ZJN-1, v ničemer ne dokazujejo kršitve navedenih določil ZJN-1.
Glede na navedeno, naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu v celoti neutemeljen, saj vlagatelj ni dokazal nikakršnih kršitev v zvezi s 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in kršitev 2. točke tretjega odstavka 23. člena ZJN-1, ki jih je navedel v svojem zahtevku za revizijo.
Na podlagi drugega odstavka 78. člena in v zvezi z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 je naročnik po sprejetju poročila o oddaji naročila pripravil obvestilo, ki je vsebovalo vse elemente obrazloženega obvestila ter ga posredoval vsem ponudnikom. Zaradi transparentnosti postopka in zaradi posredovanja podrobnejše informacije, je naročnik ponudnikom takoj posredoval obrazloženo obvestilo. Vlagatelj zahtevka je le-tega prejel dne 03.09.2002. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navaja domneve, ki nimajo nikakršne podlage. Vse domneve vlagatelja zato naročnik v celoti zavrača kot neutemeljene in neumestne. ZRPJN v povezavi z ZJN-1 dopušča možnost, da naročnik takoj, ko sprejme poročilo o oddaji naročila, posreduje ponudnikom obrazloženo obvestilo, kar je naročnik v konkretnem primeru tudi storil. V obrazloženem obvestilu je bil ponudnikom tudi posredovan pravni pouk, skladno z določilom 9. člena ZRPJN, v spremnem dopisu pa je naročnik tudi navedel, da je ponudnikom na voljo še za dodatne informacije ali pojasnila. Vsem ponudnikom je bilo s povratnico posredovano obrazloženo obvestilo, tako, da je naročnik v celoti ravnal transparentno ter v skladu z ZRPJN in ZJN-1 in je vsled tega tudi vlagateljeva navedba v zvezi z domnevno kršitvijo drugega odstavka 78. člena ZJN-1 v celoti neutemeljena.
Naročnik je skladno s 17. členom ZRPJN vlagatelja pozval, da mu v roku tri dni od prejema tega sklepa pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 19.09.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in še navedel:
â"˘ Na odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno da določen dokument ni v vlagateljevi ponudbi, nikjer pa ni bilo na odpiranju navedeno ali rečeno, da je ta dokument zahtevan v razpisni dokumentaciji kot pogoj.
â"˘ Iz zapisnika o odpiranju ponudb ravno tako ni razvidno, da je predmetni dokument bil zahtevan v razpisni dokumentaciji kot pogoj.
â"˘ Vlagatelj je priložil vse v razpisni dokumentaciji zahtevane priloge. Sporna izjava v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana na način ki bi eksplicitno določal, da je čas in kraj potrditve oziroma predložitve izjave ponudba ponudnika. Vlagatelj je bil mnenja, da se sporna izjava predloži (če se) ob podpisu pogodbe.
â"˘ Vlagatelj je priložil vse izjave (ki so bile v razpisni dokumentaciji) iz poglavja VIII.
â"˘ Kaj Odredba definira kot razpisni pogoj je v navodilo naročnikom, kaj definira razpisna dokumentacija kot pogoj pa je navodilo ponudnikom.
â"˘ Vlagatelj do sprejetja obrazloženega obvestila ni prepoznaval svojo ponudbo kot nepravilno.
â"˘ Naročnik ne pozna dela vlagatelja, ravno tako ne pozna načina priprave ponudbe pri vlagatelju, iz tega sledi, da je neutemeljeno slediti njegovim t.i. predvidevanjem, kako se je lahko založila sporna izjava. Vlagatelj pa ponovno navaja, da na odpiranju ni bilo rečeno, da določen dokument manjka, temveč da sporen dokument ni v ponudbi. V primeru, da bi komisija na odpiranju govorila o terminu "manjkajoči" dokument, bi predstavnik vlagatelja na to opomnil že na samem odpiranju ponudb. Iz zapisnika o odpiranju ponudb ni nikjer razviden termin manjkajoč dokument.
â"˘ Naročnikova trditev, da je z takojšnjim posredovanjem obrazloženega obvestila, kar naj bi bilo v skladu z ZRPJN v povezavi z ZJN-1, povečal transparentnost postopka, pa je tako smešna, da je vlagatelj ne bo komentiral. Vseeno pa opozarja Državno revizijsko komisijo, da mu ni bila omogočena možnost posebne zahteve v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1, s ciljem večje transparentnosti postopka (kot navaja naročnik).

Naročnik je skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisoma, št. 371-04-14/02, z dne 16.09.2002 in 24.09.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN z dopisi, z dne 16.09.2002, 24.09.2002 in 27.09.2002, na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila.

Z dopisom, št. 018-204/02-25-1769, z dne 26.09.2002, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala, da dostavi originalno ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo in izbranega ponudnika. Dne 27.09.2002 je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval zahtevani ponudbi.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik kršil 18. točko prvega odstavka 3. člena ter 2. točko tretjega odstavka 23. člena ZJN-1, s tem, ko je v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila spoznal vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, saj naj ne bi v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj naj bi oddal ponudbo v skladu z naročnikovimi Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Državna revizijska komisija po pregledu dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno, ker v celoti ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, saj vlagatelj ni predložil izjave o zavezah ponudnika do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.

Naročnik je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v četrtem odstavku 13. točke "Ugotavljanje usposobljenosti za podizvajalce" določil:

"Ponudnik mora podpisati Izjavo iz poglavja VIII, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev iz 5. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99, 78/99 in 64/01)."

V poglavju VIII. "Izjave" pa je naročnik pod točko 6. "Izjava" (na strani 52 razpisne dokumentacije) določil:
"Ponudnik
â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..
S podpisom izjavljamo, da se zavezujemo:
- odstopiti svoje terjatve do naročnika v korist dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantom za izkazane in potrjene terjatve dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, ki jih imajo do nas;
- za poplačilo obveznosti, ki jih imamo do dobaviteljev blaga, kooperantov in podizvajalcem, določiti enake roke plačil, kot so določeni v pogodbi o prevzemu del z naročnikom del iz izvajanja del za oddano naročilo;
- priznati in obračunati ter plačati dobaviteljem blaga, kooperantom in podizvajalcem del zapadle obveznosti in zakonite zamudne obresti za vsak dan zamude pri plačilih zapadlih in potrjenih obveznosti po izpostavljenih računih za opravljene storitve podizvajalcev in kooperantov oz. za dobavljeno blago dobaviteljev blaga;

Vâ??â??â??â??â??â??â??., dneâ??â??â??â??..

â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..
(podpis in žig ponudnika)"

Tudi določilo 22. "Izjava" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe napotuje na posebno izjavo, s katero ponudnik potrdi oz. se med drugim zavezuje:
- kot prevzemnik javnega naročila za odstop svojih terjatev do naročnika v korist dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov za izkazane in potrjene terjatve dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov do izvajalcev del,
- uporabljati za poplačevanje svojih obveznosti dobaviteljem blaga, kooperantom in izvajalcem enake roke plačil, kot so določeni v pogodbi o prevzemu del z naročnikom del iz izvajanja del za oddano naročilo;
- priznati in obračunati ter plačati dobaviteljem blaga, kooperantom in podizvajalcem del zapadle obveznosti in zakonite zamudne obresti za vsak dan zamude pri plačilih zapadlih in potrjenih obveznosti po izpostavljenih računih za opravljene storitve podizvajalcev in kooperantov oziroma za dobavljeno blago dobaviteljev blaga.

Prav tako je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 16. "Izpolnjevanje obveznih pogojev in izločitveni kriteriji" kot enega izmed izločitvenih kriterijev določil:
"ponudba ni kompletna (niso priložene vse zahtevane priloge, ponudba ne izpolnjuje vseh zahtevanih elementov oziroma odgovorov na zahtevana vprašanja)".

Državna revizijska komisija je po vpogledu v vlagateljevo ponudbo ugotovila, da vlagatelj zahtevane izjave iz poglavja VIII, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev iz 5. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, v svoji ponudbi ni predložil. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse potrebne podatke in vključiti dokumente, ki omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Naročnik v razpisni dokumentaciji predstavi vse svoje zahteve, ki morajo biti postavljene konkretno in določno. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Ker vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik eksplicitno zahteval v razpisni dokumentaciji, je ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in je zato vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe, da v razpisni dokumentaciji (ki jo je sam dvignil) priloge "Izjava" ni bilo, je potrebno pregledati strukturo in določila predmetne razpisne dokumentacije. Pri tem je vlagatelja potrebno opozoriti na že zgoraj citirani četrti odstavek 13. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki kot eno izmed zahtev navaja izjavo iz poglavja VIII, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev iz 5. člena Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je citirana izjava v poglavju VIII predmetne razpisne dokumentacije ustrezno numerirana po zaporedju, poleg tega pa so izjave oštevilčene, pri čemer citirana izjava med njimi ni zadnja, temveč je logično sestavni del tega numeričnega zaporedja. Vlagatelj bi moral kot ponudnik, ki želi oddati pravilno ponudbo, razpisno dokumentacijo pregledati in v primeru, da citirana izjava dejansko ni priložena v razpisni dokumentaciji, na to opozoriti naročnika ali pa izkoristiti druge možnosti, ki mu jih dajejo predpisi s področja javnega naročanja. Za obravnavano navedbo vlagatelj prav tako ne navaja nobenih dokazov, ki bi jih Državna revizijska komisija v tem primeru morala izvesti. Iz vlagateljeve ponudbe pa je razvidno, da je razpisna dokumentacija (katere dele prilaga v ponudbi), ki jo je vlagatelj prejel, identična (v obravnavanem delu) razpisni dokumentaciji, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji (numeracija in poimenovanje izjav je identično).

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila navedbi vlagatelja, da je naročnik poskušal s posredovanjem obrazloženega obvestila kratiti možnost vlagatelju ali kateremu drugemu ponudniku do uporabe določbe iz prvega odstavka 79. člena ZJN-1. Naročnik je na podlagi drugega odstavka 78. člena in v zvezi z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 sestavil obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 371-04-14/02, z dne 29.08.2002. Naročnik je obvestilu o oddaji naročila dodal tudi obrazloženo obvestilo brez vnaprejšnje zahteve kateregakoli udeleženega v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija poudarja, da takšno naročnikovo ravnanje (izdaja obeh obvestil hkrati) ni vplivalo na vlagateljevo možnost, da kljub temu zahteva obrazloženo obvestilo v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1, oziroma ni vplivalo na njegovo možnost zahteve po pravnem varstvu.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil postopkovnih pravil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, se zavrne tudi zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??