018-193/02

Številka: 018-193/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), poâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za prevoze osnovnošolskih otrok v občini â??..in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikaâ??.. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za prevoze osnovnošolskih otrok v občiniâ??., objavljen v Uradnem listu RS, štâ??.., z dneâ??.., pod številko objave â??â??

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 80.000,00 SIT, v roku 15-dni po prejemu tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.07.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Prevoz osnovnošolskih otrok v â??â??v šol.l. 2002/2003" ter v Uradnem listu RS, štâ??.., z dneâ??. pod številko objaveâ??.., (ponovno) objavil predmetni javni razpis. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 21.08.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil ponudbe štirih ponudnikov (med drugim tudi ponudbo vlagatelja) za deset razpisanih relacij - sklopov, od tega ena ponudba ni vsebovala vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih sestavin.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila (dokument z dne 20.08.2002), ki ga je naročniku poslal dne 21.08.2002 po telefaksu in po pošti. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je po njegovem mnenju objava razpisa in razpisna dokumentacija nezakonita in pomanjkljiva tako, da vlagatelja kot ponudnika že vnaprej diskriminira. Zaradi ravnanja naročnika bi lahko bila vlagatelju povzročena škoda, saj mu je dejansko vnaprej omejena konkurenčnost. Naročnik je kršil pravila postopka že s tem, da v objavi javnega razpisa niso bili navedeni vsi pogoji, kot to zahteva Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), temveč so le-ti razvidni le iz razpisne dokumentacije.
Naročnik je v objavi javnega razpisa, drugem odstavku točke 15. zahteval imena in strokovne kvalifikacije osebja, odgovornega za izvedbo del, le od pravnih oseb, medtem ko tega ni zahteval od samostojnih podjetnikov oziroma fizičnih oseb.
Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da mora ponudnik za izvajanje prevozov otrok na vseh razpisanih relacijah (1 do 10) ponuditi tak prevoz, da ne bodo otroci koristili javnih avtobusnih postajališč, ki so namenjena linijskemu prometu, zagotoviti mora sedišča otrokom, čeprav to ni nikjer izrecno prepovedano, če je vozilo registrirano za prevoz s stojišči (primestni avtobusi) ter da mora otroke prevažati izključno s šolsko relacijo in šolskih linij ne sme združevati z rednimi linijami. Navedene omejitve je naročnik neupravičeno uporabil, da bi vlagatelja kot ponudnika izločil, ker edini na razpisanem območju opravlja javni linijski prevoz in se na nekaterih razpisanih relacijah pokrivajo redne avtobusne linije z razpisanimi relacijami. Iz navedenega sledi, da je naročnik kršil 4. člen ZJN-1, ker ni upošteval načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
Naročnik je izoblikoval deset razpisnih relacij, na katerih se bo vozilo od devet do sedemindvajset otrok, razen pod številko 8, kjer jih je 43. Na tej relaciji je zaradi nedostopnosti velikega avtobusa potrebno razporediti še minibus, kar pomeni skoraj enkrat višji strošek, čeprav bi lahko razpisne relacije in sklope povezal v smiselne celote. Sklop 1 in 2 je glede na prvi neuspeli razpis razbil na dva dela, čeprav bi lahko s 34 sedežnim avtobusom opravljal oba sklopa istočasno, saj prihajajo otroci v šolo iz iste smeri. Po mnenju vlagatelja je naročnik sklope razbil zato, da bodo nekateri ponudniki, ki razpolagajo samo s 17 sedežnimi minibusi, imeli zadostne kapacitete sedišč. Omenjenih dveh sklopov pa ni mogoče združevati, ker naročnik v razpisni dokumentaciji variant ne predvideva. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi zahteva, da mora ponudnik zagotoviti na posameznih razpisnih relacijah prihod in odhod ob zahtevanem času. Zahtevani odhodi so ob 12.30 in 14.30 uri, kar pomeni, da mora pred šolo ob teh urah biti na razpolago najmanj 11 vozil in sicer 50 sedežni in 34 sedežni avtobus ter devet 17 sedežnih kombijev.
Naročnik je tudi napačno ocenil vrednost javnega naročila, saj je v primerjavi z lanskimi prevozi, ki se jih je opravljalo s tremi 50 sedežnimi avtobusi, dvema minibusoma in enim kombijem ocenil vrednost naročila na 25.000.000,00 SIT, letos pa je za 12 vozil ocenil vrednost 26.560.000,00 SIT.
Naročnik ni izdelal razpisne dokumentacije skladno s 50. členom ZJN-1, na podlagi katerega mora natančno določiti merila za izbor najugodnejšega ponudnika. Merila morajo biti namreč opisana in ovrednotena in ne smejo biti diskriminatorna.
Vlagatelj je predlagal naročniku, da skladno z 11. členom ZRPJN zadrži vse nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila ter da v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj je tudi zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je z dopisom št.: 022-1-4/02-21, z dne 21.06.2002 (pravilno: 21.08.2002) pozval vlagatelja k plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, ki jo je vlagatelj plačal dne 23.08.2002 ter naročniku dne 28.08.2002 dostavil potrdilo o vplačilu takse.

Naročnik je na osnovi 16. člena ZRPJN dne 29.08.2002 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik v zvezi z navedbo vlagatelja, da je objava javnega razpisa in razpisna dokumentacija nezakonita in pomanjkljiva tako, da vlagatelja kot ponudnika vnaprej diskriminira, navaja, da je objava razpisa sestavljena na podlagi in v skladu z obrazcem ZJN-12.S (Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila storitev po odprtem postopku), zato naročnik zahteva imena in strokovne kvalifikacije osebja, odgovornega za izvedbo del, le od pravnih oseb, kot je predvideno v obrazcu.
Vse omejitve in pogoje, ki jih je naročnik postavil v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, izhajajo iz načela gospodarnosti, učinkovitosti porabe javnih sredstev in varčnosti. Trditev, da so omejitve navedene z namenom izločitve vlagatelja, ki edini opravlja linijski promet na tem območju, ni utemeljena; linijski promet opravljajo tudi drugi prevozniki. Naročnik pa vnaprej ni mogel in moral vedeti, kateri prevoznik bo sodeloval na javnem razpisu in kateri ne, zato tudi ni mogel vnaprej (z določitvijo pogojev) favorizirati drugih ponudnikov.
Ugovor glede razporeditve razpisanih relacij ni relevanten. Naročnik je relacije oblikoval na tak način zato, da bi omogočil vsem osnovnošolskim otrokom iz vseh krajev (tudi tistim, ki v posameznih vaseh nimajo avtobusnega postajališča) enak prevoz v šolo.
Glede vrednosti naročila naročnik navaja, da mora ravnati v okviru proračunske postavke sprejetega proračuna. Vrednost naročila za lanske prevoze nima relevantne povezave s predmetom te zahteve za revizijo.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da je strokovna komisija po pregledu dokumentacije presodila, da so vse prispele ponudbe primerne in sprejemljive. Naročnik pa ni izmed štirih ponudb izbral nobene, ker je bil 22. 08.2002 vložen zahtevek za revizijo s strani vlagatelja. V skladu z določbo 11. člena ZRPJN je naročnik ustavil nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Naročnik je pozval vlagatelja, da mu v treh dne po prejemu tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom št.: DK/dk-1505/2002, z dne 30.08.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi določila drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 02.09.2002 odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo z vso dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem povzema dosedanji potek oddaje javnega naročila. Naročnik tudi navaja, da enako kot v prvem razpisu, cene ponudnikov prevoza presegajo proračunska sredstva, ki so namenjena prevozu osnovnošolskih otrok. V skladu z 11. členom ZRPJN je naročnik zadržal vse nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, ker mu je vlagatelj dne 21.08.2002 poslal fax z zahtevkom za revizijo, dne 22.08.2002 pa je prejel zahtevek za revizijo po pošti.

Državna revizijska komisija je na osnovi drugega odstavka 21. člena ZRPJN dne 04.09.2002 zahtevala z dopisom št.: 018-193/02-22-1638 od vlagatelja in z dopisom št.: 018-193/02-22-1639 od naročnika dodatna pojasnila v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo. Vlagatelj je posredoval dodatna pojasnila z dopisom št.: DK/dk-1560/1-2002, z dne 06.09.2002, naročnik pa z dopisom št.: 022-1-4/02-35, z dne 06.08.2002 (pravilno: 06.09.2002), ki jih je Državna revizijska komisija prejela dne 09.09.2002. V skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN pa je Državna revizijska komisija z dopisom št.: 018-193/02-22-1678 zaprosila dne 11.09.2002 za pojasnilo tudiâ??â??., ki ga je posredovalo z dopisom št.: 2656-5/2001/9-03920, z dne 12.09.2002.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb in dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je najprej preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, da je naročnik kršil določila ZJN-1, ker v objavi javnega razpisa ni navedel pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ampak je le-te navedel le v razpisni dokumentaciji. Vsebino objave javnega razpisa opredeljuje 68. člen ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Javni razpis mora vsebovati podatke o naročniku, predmetu naročila, pogoje za sodelovanje â??". ZJN-1 v poglavju 2.6. (Pogoji za udeležbo) določa v 41. členu obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi ponudniki, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, v 42. členu pa določa način dokazovanja za izpolnjevanje teh pogojev. Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 pa določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi". Enako obvezo vsebuje tudi Navodilo o vsebini objav za javna naročila v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 124/2000; v nadaljevanju: navodilo), kjer je v točki 14. obrazca ZJN-12.S (Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila storitev po odprtem postopku) navedeno, da morajo biti v objavi navedeni "Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za ugotovitev finančne, poslovne in tehnične usposobljenosti, poleg splošnih pogojev po 41. do 43. členu zakona o javnih naročilih". Naročnik je v objavi javnega razpisa, točki 14., ki določa objavo pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, navedel: "po določbah razpisne dokumentacije". Naročnik je s tem ravnanjem kršil določbe predpisov, ki urejajo vsebino objave za javna naročila. Naročnik bi moral namreč pogoje, za katere je zahteval, da jih izpolnjujejo ponudniki, navesti tudi v objavi javnega razpisa in ne le v razpisni dokumentaciji. Naročnik mora v celotnem postopku oddaje javnega naročila ravnati skladno z zakonodajo s področja javnega naročanja ter ne sme obiti posameznih faz postopka ali jih drugače interpretirati, kot je to konkretno predpisano. Postopek oddaje javnega naročila je, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se le na ta način lahko zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov (7. člen ZJN-1) in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija je preverila tudi očitek vlagatelja, da je naročnik v točki 15. objave javnega razpisa zahteval imena in strokovne kvalifikacije osebja, odgovornega za izvedbo del, le od pravnih oseb, medtem ko tega ni zahteval od samostojnih podjetnikov in fizičnih oseb. V zvezi s tem vlagateljevim očitkom je treba ugotoviti, da je naročnik (kot tudi zatrjuje v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo) dosledno sledil predhodno citiranemu obrazcu ZJN-12.S (Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila storitev po odprtem postopku), ki je sestavni del navodil in v točki 15.(c) določa: "Ali morajo pravne osebe navesti imena in strokovne kvalifikacije osebja, odgovornega za izvedbo storitve"". Ker obrazci za objavo javnih razpisov določajo le tisto vsebino, ki jo zahteva ZJN-1 in je obvezna, je naročnikom prepuščeno, da lahko poleg v obrazcu predvidenih podatkov objavijo tudi druge podatke, ki so potrebni za izvedbo posameznega postopka (drugi odstavek 2. člena navodil). Naročnik torej v primeru, ko pričakuje, da bodo za oddajo javnega naročila konkurirale ne le pravne ampak tudi fizične osebe, zahteva izpolnjevanje enakih pogojev in enake podatke oziroma dokazila za izpolnjevanje zahtevanih pogojev tudi od fizičnih oseb. Glede na predmet javnega naročila je naročnik nedvomno pričakoval, da bodo med ponudniki tudi fizične osebe, zato bi izpolnjevanje navedenega pogoja moral smiselno zahtevati tudi od fizičnih oseb. Naročnik je sicer v razpisni dokumentaciji izpolnjevanje in dokazovanje vseh pogojev zahteval tako od pravnih kot od fizičnih oseb (točke 2.4., 2.5., 2.8. in 4. razpisne dokumentacije), vendar bi moral to dejstvo dosledno upoštevati tudi v objavi javnega razpisa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost vlagateljevih očitkov naročniku, da je neupravičeno uporabil omejitve, da bi ga kot ponudnika izločil, ker edini na razpisanem območju opravlja javni linijski prevoz in se na nekaterih razpisanih relacijah pokrivajo redne avtobusne linije z razpisanimi relacijami ter je s tem ravnal negospodarno. Vlagatelj očita naročniku, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik na vseh razpisanih relacijah ponuditi tak prevoz, da ne bodo otroci koristili javnih avtobusnih postajališč, ki so namenjena linijskemu prometu, otrokom mora zagotovit sedišča ter da mora prevažati otroke izključno s šolsko relacijo in šolskih linij ne sme združevati z rednimi linijami. Vlagatelj tudi navaja, da naročnik ni opisal in ovrednotil meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki ne smejo biti diskriminatorna, s čimer je ravnal v nasprotju s 50. členom ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navedene omejitve vključil med merila za izbiro najugodnejše ponudbe, objavljena v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji. V razpisni dokumentaciji, točki 9. "Način izbora najugodnejšega ponudnika" je naročnik določil naslednja "merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
- najnižja končna ponudbena cena
- pri prevozu otrok od doma do šole in nazaj otroci ne bodo koristili postajališč, ki so v posameznih vaseh izven samega kraja in so namenjena linijskemu prometu
- zagotovljena morajo biti sedišča otrokom
- prevozniki morajo prevažati otroke izključno s šolsko relacijo in šolske relacije ne smejo združevati z redno linijo."

Glede navedb vlagatelja, da je naročnik neupravičeno uporabil omejitve, da bi ga kot ponudnika izločil, je treba upoštevati dejstvo, da je naročnik navedene omejitve tako v objavi javnega razpisa kot v razpisni dokumentaciji določil v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe in ne kot pogoje za udeležbo, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Pogoj je namreč "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave" (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). V primeru, da bi naročnik navedene omejitve določil kot pogoje, ki bi jih morali izpolnjevati ponudniki, bi ponudbo ponudnika, ki enega ali več pogojev ne bi izpolnjevala, moral izločiti kot nepravilno. Naročnik pa je ponudbo vlagatelja na javnem odpiranju ponudb označil kot pravilno, saj je v zapisniku navedel, da je "vsebovala vse zahtevane sestavine v razpisni dokumentaciji", prav tako je strokovna komisija v poročilu o pregledu in oceni ponudb navedla, da je ponudba vlagatelja veljavna ter jo je uvrstila v ocenjevanje ponudb. Iz navedenega torej sledi, da naročnik vlagatelja ni (vnaprej) izločil iz postopka oddaje javnega naročila, vendar je z omejitvami, določenimi kot merila za izbiro najugodnejše ponudbe (druga, tretja in četrta alinea), omejil njegovo možnost konkuriranja pri pridobitvi predmetnega javnega naročila (izbire najugodnejših ponudb še ni izvedel) v primeru, ko je za javno naročilo konkuriral z združitvijo javnega linijskega prevoza s šolskim prevozom. Merilo je namreč "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb" (11. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), kar pomeni, da naročnik ponudbe oceni glede na stopnjo izpolnjevanja teh meril.

Državna revizijska komisija je za podrobnejšo preveritev spornih vprašanj zahtevala dodatna pojasnila tako od naročnika kot od vlagatelja.

Naročnik je v dodatnih pojasnilih Državni revizijski komisiji navedel, da je odgovoren za zagotovitev čim večje varnosti pri prevozu osnovnošolskih otrok in prilagoditve prevozov potrebam osnovnošolskih otrok, zato je kot pogoj postavil določilo, da je potrebno zagotoviti sedišča za vse otroke, še zlasti, ker traja vožnja na posameznih relacijah tudi do 50 minut, večina relacij se nahaja na hribovitem območju â??â??in nekateri otroci so stari komaj šest let. Trditev vlagatelja, da stojišča niso nikjer izrecno prepovedana, če je vozilo registrirano za prevoz s stojišči, sicer drži, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da je to varen in za osnovnošolske otroke primeren prevoz, ki ga je naročnik dolžan zagotoviti. Glede zahteve, da se ne bodo koristila postajališča, ki so izven vasi in so namenjena javnemu linijskemu prevozu, naročnik poudarja, da je utemeljena ter da je v skladu z določili 56. člena Zakona o osnovni šoli dolžan zagotoviti prevoz tudi na nevernih poteh. Postajališča, namenjena javnemu linijskemu prevozu, so praviloma precej umaknjena od vasi in do teh postajališč ne vodijo varne urejene poti, primerne za osnovnošolske otroke. Oddaljenost postajališč od vasi se pojavlja tudi kot specifični problem zaradi vremenskih razmer (močna burja, zameti v zimskih mesecih), ki za osnovnošolske otroke lahko pomenijo nepremagljivo oviro, saj bi morali v posameznih primerih pešačiti celo več kot 2 km. Prevoz osnovnošolskih otrok je po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/2001) posebni linijski prevoz (34. člen), ki se po naravi, načinu organiziranja in drugih pogojih bistveno razlikuje od javnega linijskega prevoza ter je z njim neprimerljiv in nezdružljiv, prevoz ostalih potnikov pa je pri teh prevozih prepovedan. Naročnik je pri pripravi javnega razpisa sledil načelu gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zato je predmet javnega naročila oblikoval v smiselno zaključene celote (relacije) tako, da jih je možno oddajati ločeno. Naročnik poudarja, da racionalnost porabe javnih sredstev ne razume tako, da bi lahko oblikoval javni razpis v nasprotju z zakonskimi določili in bi združeval šolske prevoze z javnimi linijskimi prevozi.

Vlagatelj je v dodatnih pojasnilih Državni revizijski komisiji navedel, da je glede omejitev združevanja prevoza osnovnošolskih otrok z rednimi linijami imel v mislih predvsem sklop št. 9.:â??â??. Na tej relaciji obratuje avtobusna linijaâ??.., ki ima odhod iz â??.ob7:04 uri za smerâ??â??. S to linijo je vlagatelj že v lanskem letu opravljal prevoz otrok do osnovne šole â??.- do šole ter bi s tem prevozom zadostil zahtevam in pogojem naročnika, navedenim v 7. točki razpisne dokumentacije. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je na tej relaciji naročnik v lanskem letu prevoz najprej zaupal njemu, po domnevni peticiji staršev pa je iskal dodatne ponudbe za prevoz otrok nižje stopnje in sicer za dovoz do 7:50 ure in odvoz ob 12:30 uri. Vlagatelj je ponudil ceno 7.776,00 SIT z vključenim DDV, izbrani ponudnik pa je po njegovih informacijah ponudil ceno 9.000,00 SIT. Naročnik je obvestil vlagatelja, da je zaradi primernejšega vozila (8 - sedežni kombi) izbral izbranega ponudnika, pa čeprav po višji ceni (razpis ni upošteval 125. člena ZJN-1), vendar so celo šolsko leto otroci v kombiju stali, saj jih je po razpisni dokumentaciji navedenih 13. Nekajkrat je izbrani ponudnik prevoz opravil celo z osebnim avtomobilom italijanske registracije, nekateri otroci so tak prevoz odklonili, s strani naročnika pa ni bilo nobenih sankcij. Vlagatelj tudi navaja, da je v sklepu št.: 022-1-4/2002-25 župan navedel, da je komisija ugotovila, da so vse prispele ponudbe primerne in sprejemljive ter da se po vložitvi zahtevka za revizijo komisija sploh ne bi smela več sestati, kaj šele spreminjati mnenje o prispelosti ponudb. Glede problematike stojišč je vlagatelj dostavil mnenje Generalne policijske uprave, sektorja za cestni promet ter navedel, da razpolaga s primestnimi avtobusi, ki imajo dovoljena in registrirana stojišča. Minibusi in kombiji pa nimajo stojišč, zato ni razumljivo, kako je lahko eden izmed prevoznikov v eni uri opravil prevoz 61 učencev z dvema voziloma (8 in 20 - sedežni kombi) in naročniku postavlja vprašanje glede varnosti pri prevozu otrok.

Iz priloženega mnenja policije sledi, "da niti Zakon o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju: ZVCP) niti Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok, ne določa izrecno, da morajo otroci med vožnjo sedeti na sedežih, četudi so določbe pravilnika naravnane prav v to smer. Pomen in smisel določb 3. člena pravilnika je v tem, da so otroci med vožnjo v avtobusu na sedežih kar najbolje zavarovani. Tega seveda ni mogoče doseči, če otroci v avtobusu stojijo. Glede na to, da so otroci kot posebna kategorija udeležencev v cestnem prometu posebej varovani (drugi odstavek 2. člena in prvi odstavek 80. člena, pa tudi sedemnajsti odstavek 89. člena ZVCP) je ob upoštevanju drugega odstavka 20. člena ZVPC treba prevoznikom (in tudi naročnikom prevozov) z vso resnostjo priporočiti, naj vozijo skupine otrok le tako, da vsi sedijo na sedežih. V tem smislu je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z navodilom obvezalo spremljevalce takih prevozov, da med vožnjo zagotavljajo, da otroci ne vstajajo in se sprehajajo po avtobusu. Izjema so lahko v skladu z določbo 4. člena pravilnika le mestne in primestne linije, na katerih se uporabljajo avtobusi s stojišči, seveda če linija ni namenjena oziroma ne služi prevozu otrok v šolo in iz šole."

Državna revizijska komisija je v zvezi s spornim vprašanjem med naročnikom in vlagateljem glede prevozov osnovnošolskih otrok ugotovila, da Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/2001; v nadaljevanju: ZPCP-1) v poglavju 1.1.2. Posebni linijski prevoz opredeljuje v 34. členu tudi prevoz osnovnošolskih otrok:
"(1) Posebni linijski prevoz je prevoz samo določene vrste potnikov in izključuje ostale potnike. S posebnim linijskim prevozom se opravlja prevoz šoloobveznih otrok med domom in šolo, invalidov, potnikov, ki so potrebni medicinske nege, vojakov med domom in vojašnico ter delavcev med bivališčem in deloviščem, kadar so dela sezonskega značaja.
(2) Posebni linijski prevoz potnikov se izvaja praviloma z avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza in prevoznikom. Seznam potnikov je obvezni sestavni del pogodbe. Med opravljanjem posebnega linijskega prevoza mora v vozilu biti pogodba in seznam potnikov. Prevoz potnikov, ki niso vpisani v seznam je v posebnem linijskem prevozu prepovedan.
(3) Prevoznik je dolžan v roku 8 dni od sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka, o sklenitvi obvestiti Direkcijo, ki vodi register posebnih linijskih prevozov."

V zvezi s citiranimi določili 34. člena ZPCP-1, na katere se v dodatnih pojasnilih kot razlog za omejitve, navedene v javnem razpisu, sklicuje naročnik, je Državna revizijska komisija zaprosila za naslednja pojasnila Ministrstvo za promet:
- Ali je oziroma pod kakšnimi pogoji je dovoljeno v medkrajevnem linijskem prometu izvajati prevoz osnovnošolskih otrok"
- Ali se avtobusi pri prevozu osnovnošolskih otrok v medkrajevnem linijskem prevozu smejo ustavljati izven določenih postajališč (npr. v kraju, pri šoli)"
- Ali morajo biti za osnovnošolske otroke pri prevozu v medkrajevnem linijskem prometu zagotovljena sedišča"

Ministrstvo za promet, Urad za prometno politiko in mednarodne odnose, Sektor za cestni promet je z dopisom št.: 2656-5/2001/9-03920, z dne 12.09.2002, posredoval Državni revizijski komisiji naslednja pojasnila:
"1. Na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je mogoče opravljati prevoze osnovnošolskih otrok v medkrajevnem linijskem prometu.
2. Prevozi v medkrajevnem linijskem prometu se lahko izvajajo le na podlagi registriranega voznega reda. Postopek uskladitve in registracije voznih redov predpisuje Pravilnik o avtobusnih voznih redih (Uradni list RS, št. 29/00, 37/00, 35/01 in 46/01). Vozni red je ureditev linije, s katero se določa vrsto in način prevoza, relacije na katerih se opravlja prevoz, vrstni red postaj in postajališč, njihova medsebojna oddaljenost, čas prihoda, postanka in odhoda na in iz vsake postaje oziroma postajališča, obdobje v katerem se opravlja prevoz in čas veljavnosti. Skladno z registriranim voznim redom sme prevoznik ustavljati samo na postajališčih, ki so določena z voznim redom. V kolikor prometno tehnični parametri ceste in prometna ureditev, ki mora zagotavljati varnost vseh udeležencev v prometu, to omogočajo, je lahko postajališče določeno tudi neposredno pred osnovno šolo.
3. Z nobenim predpisom ni izrecno določeno, da morajo imeti pri izvajanju prevozov osnovnošolskih otrok v medkrajevnem linijskem prometu, ti otroci zagotovljena sedišča. Podrobneje pa določa pogoje za opravljanje prevozov otrok Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok, ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve."

Iz navedenega pojasnila Ministrstva za promet je torej razvidno, da 34. člen ZPCP-1 ne prepoveduje prevoza osnovnošolskih otrok v medkrajevnem linijskem prevozu, kot to zatrjuje naročnik, ki je na podlagi tega stališča določil navedene omejitve v 9. točki razpisne dokumentacije. Iz citiranega pojasnila Ministrstva za promet je tudi razvidno, da je postajališče za osnovnošolske otroke možno urediti celo neposredno pred osnovno šolo, če to dopuščajo tehnični parametri ceste in prometna ureditev, ki mora zagotavljati varnost vseh udeležencev v prometu. Ministrstvo za promet tudi pojasnjuje, da noben predpis izrecno ne določa, da morajo biti pri prevozu osnovnošolskih otrok v medkrajevnem linijskem prometu zagotovljena sedišča za otroke, kar je naročnik izrecno določil v 9. točki razpisne dokumentacije, vendar pri tem opozarja na izpolnjevanje tozadevnih določb Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki, s katerimi se vozijo skupine otrok.

Obvezne pogoje prevoza osnovnošolskih otrok v cestnem prometu določa Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki, s katerimi se vozijo skupine otrok (Uradni list RS, št. 78/1999, 58/2000; v nadaljevanju: pravilnik). Drugi odstavek 3. člena pravilnika določa:
"Avtobus, s katerim se opravlja prevoz skupine otrok, razen prevoza na kratki razdalji v naselju, mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
- sedeži morajo imeti naslonjala za roke,
- naslonjala sedežev morajo biti oblazinjena,
- varnostni pasovi morajo biti nameščeni na sprednjih sedežih, na sedežih v prvi in zadnji vrsti ter na vseh ostalih sedežih, pred katerimi ni sedeža z oblazinjenim naslonjalom. Razen na sprednjih sedežih morajo biti varnostni pasovi na vseh sedežih izvedeni oziroma prirejeni tako, da jih je mogoče prilagoditi velikosti otroka."
Izjemo glede prevoza osnovnošolskih otrok določa 4. člen pravilnika:
"Določbe 3., 8. in 9. člena tega pravilnika se ne uporabljajo za avtobuse, ki vozijo v mednarodnem, medkrajevnem, primestnem in mestnem linijskem prometu, razen v primeru, ko gre za avtobusno linijo, ki v celoti ali na določeni relaciji služi prevozu otrok v šolo in iz šole."

Citirane določbe pravilnika določajo, kako morajo biti opremljena vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok oziroma osnovnošolski otroci. V pravilniku sicer ni eksplicitno navedeno, da morajo otroci med vožnjo sedeti na sedežih, vendar je iz konteksta pravilnika razumeti, da mora biti vozilo za prevoz skupine otrok opremljeno tako, da so za vse otroke zagotovljeni sedeži, iz česar sledi, da morajo otroci med vožnjo sedeti (razen v izjemnih primerih, ki jih določa pravilnik v 4. členu). Ta določba nedvomno služi varnosti otrok pri prevozu v šolo in iz šole in jo je treba spoštovati, saj so prav otroci najbolj ogroženi v prometu.

Glede na zgoraj zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dolžnost naročnika, da organizira varen prevoz osnovnošolskih otrok. Skladno s citiranimi določbami predpisov, ki urejajo prevoze osnovnošolskih otrok, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik neupravičeno določil omejitve pri konkuriranju na javno naročilo za tiste prevoze otrok, ki jih je, upoštevaje zakonske določbe in objektivne okoliščine, možno združevati z javnim linijskim prevozom. Združevanje prevozov osnovnošolskih otrok s prevozi v medkrajevnem linijskem prometu ne prepoveduje niti ZPCP-1 niti pravilnik. Združevanje teh prevozov je torej možno, vendar z izpolnjevanjem določenih pogojev. Ker so za naročnika nedvomno pomembna postajališča, ki jih koristijo otroci, v kraju in pred osnovno šolo in otrokom omogočajo varnost pri prevozu, je skladno z veljavnimi predpisi s tega področja možno zagotoviti tudi takšna postajališča; izpolnjevanje tega pogoja in ostalih obveznih pogojev, določenih v pravilniku, pa mora dokazovati ponudnik.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da je naročnik javno naročilo razdelil na deset sklopov, ki jih ni možno povezati v smiselne celote, ker je izključil možnost variantnih ponudb, je treba ugotoviti, da naročnik skladno z določilom 26. člena ZJN-1 oblikuje javno naročilo v sklope tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ob upoštevanju načela gospodarnosti. Naročnik je bil torej dolžan, da sklope oziroma relacije za prevoz osnovnošolskih otrok oblikuje tako, da zagotovi optimalen prevoz določenega števila otrok iz posameznih krajev. Z vidika načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1) in zlasti zaradi dejstva, ker so bile ponudbene cene pri obeh letošnjih razpisih za predmetno javno naročilo višje od namenskih proračunskih sredstev, Državna revizijska komisija predlaga naročniku, da upoštevaje specifiko relacij prouči racionalnost oblikovanih sklopov ter možnost njihovega povezovanja oziroma predložitve variantnih ponudb.

Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljeve navedbe, da ga omejitve glede izvajanja predmetnega javnega naročila, navedene v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, že vnaprej diskriminirajo pri pridobitvi javnega naročila ter mu je s tem omejena konkurenčnost, ugotovila, da je utemeljena. Naročnik je s predmetnim javnim razpisom neupravičeno omejil konkurenco med ponudniki za tiste sklope oziroma relacije, kjer je prevoz osnovnošolskih otrok glede na objektivne okoliščine možno združiti z linijskim prevozom. Naročnik je s tem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), ki v prvem odstavku določa: "Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence".

Vlagateljeva navedba, da naročnik ni določil meril za izbiro najugodnejše ponudbe v skladu z določili 50. člena ZJN-1, je utemeljena. Drugi odstavek 50. člena ZJN-1 namreč določa: "Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb". Naročnik je za izbiro najugodnejše ponudbe določil štiri merila, vendar teh meril ni opisal, niti jih ni ovrednotil in torej ni določil načina uporabe teh meril pri ocenjevanju ponudb. Glede na dejstvo, da naročnik ni opisal, kako bo posamezno merilo uporabil ter kakšna je teža posameznega merila, teh meril tudi ne more uporabiti pri vrednotenju posameznih ponudb tako, da bi ponudbe objektivno ocenil. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, vendar morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb in s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika ter da se z njimi neupravičeno ne diskriminira posameznih ponudnikov. Merila so namreč ena najpomembnejših sestavin razpisne dokumentacije in s tem tudi postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ter način uporabe meril ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe in kako se bodo posamezne ponudbe razvrstile na lestvici izpolnjevanja posameznih meril.

Državna revizijska komisija je v zvezi z določitvijo meril in njihovo uporabo pri ocenjevanju ponudb zaprosila naročnika za pojasnilo predvsem glede na dejstvo, ker je iz poročila strokovne komisije o pregledu in oceni prispelih ponudb za predmetno javno naročilo, z dne 21.08.2002, razvidno, da je bilo uporabljeno le merilo "najnižja končna ponudbena cena". Iz navedenega poročila sledi, da naročnik ponudb ni ocenjeval po vseh merilih, ki jih je določil v točki 9. razpisne dokumentacije. Naročnik je v zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe v pojasnilih Državni revizijski komisiji navedel, da bo "kot edino merilo uporabil najnižjo končno ceno. Ostale okoliščine, ki so bile navedene v tej rubriki, so po svoji naravi pogoji, zato tudi te okoliščine niso bile opisane in ovrednotene v smislu 50. člena ZJN-1. Da gre za pogoje in ne merila že jasno izhaja iz določitve najnižje ponudbene cene kot merila, ki že samo po sebi izključuje druga merila, saj je ob določitvi tega merila naročnik dolžan izbrati ponudbo z najnižjo ceno in v tem primeru ne more vrednotiti ponudb po drugih merilih. Morda je občina te okoliščine uvrstila v ne najbolj primerno rubriko, vendar to očitno ni imelo za posledico napačno razumevanje ponudnikov, saj je tudi vlagatelj zahteve za revizijo omenjene okoliščine razumel kot diskriminatorne pogoje, kar je razvidno iz njegove zahteve za revizijo. Da gre za pogoje in ne merila je prav tako razvidno iz Zapisnika in Poročila strokovne komisije za oddajo javnega naročila."

V zvezi z opisanim ravnanjem naročnika Državna revizijska komisija opozarja, da morajo biti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji zahtevani pogoji in merila za izbiro najugodnejše ponudbe jasno, nedvoumno določeni in razmejeni, zato je nedopustno vključevati pogoje med merila. Navedba naročnika v pojasnilih Državni revizijski komisiji, da bo pri ocenjevanju ponudb kot edino merilo uporabil najnižjo končno ponudbeno ceno, je tudi nezakonita glede na določitev (štirih) meril, navedenih v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, saj je v nasprotju z določili 50. člena ZJN-1. Tretji odstavek 50. člena ZJN-1 namreč določa, da po objavi javnega naročila meril ni več dovoljeno spreminjati. Četrti odstavek 50. člena ZJN-1 pa naročnika obvezuje, da mora pri ocenjevanju ponudb uporabiti tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena. Ker je naročnik določil štiri merila, bi ponudbe moral ocenjevati po vseh merilih, ki pa jih ni opisal in ovrednotil, zato jih dejansko tudi ni oziroma ne bi mogel objektivno uporabiti pri ocenjevanju ponudb. Naročnik bi sicer skladno s prvim odstavkom 51. člena ZJN-1 lahko določil kot edino merilo najnižjo ceno, vendar je za izbiro najugodnejše ponudbe določil več meril (ekonomsko najugodnejša ponudba), pri čemer pa ni ravnal zakonito in je kršil določbe 50. člena ZJN-1. Nepravilna pa je tudi navedba naročnika v pojasnilih, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb in poročila strokovne komisije o pregledu in oceni ponudb razvidno, da gre za pogoje in ne merila (druga, tretja in četrta alinea meril), kajti v tem primeru bi moral ponudbo vlagatelja s ponujenim rednim linijskim avtobusnim prevozom izločiti, vendar je njegovo ponudbo štel kot pravilno in jo je uvrstil v ocenjevanje za vse ponujene relacije. Naročniku je sicer treba pritrditi, da so med merili navedene omejitve glede možnosti konkuriranja na javno naročilo (druga, tretja in četrta alinea meril) po vsebini pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, vendar je te pogoje napačno uvrstil med merila za izbiro najugodnejše ponudbe, prav tako pri odpiranju ter pregledu in primerjanju ponudb teh omejitev ni upošteval kot pogojev, saj bi sicer, kot je bilo že predhodno navedeno, moral ponudbo vlagatelja izločiti kot nepravilno. Naročnik je torej v celotnem postopku oddaje javnega naročila ravnal nekonsistentno. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni razločeval med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da je njihova ponudba pravilna, in merili za izbiro najugodnejše ponudbe, to razločevanje pa je bistvenega pomena za odločanje o posamezni ponudbi, saj ima neizpolnjevanje pogojev za posledico izločitev ponudbe kot nepravilne, neizpolnjevanje določenega merila pa vpliva le na oceno pri vrednotenju ponudbe.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja (6. člen ZJN-1). Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju pogojev in meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

V zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja, da je naročnik napačno ocenil vrednost javnega naročila, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila enaka vrednosti, določeni za prevoze osnovnošolskih otrok v proračunu občine - naročnika za leto 2002. V skladu s 15. členom ZJN-1 sme naročnik pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je le-to predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva, ki pa za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Naročnik je torej ravnal pravilno, ko je ocenjeno vrednost določil v višini za predmetno javno naročilo predvidene proračunske postavke in jo skladno z 21. členom ZJN-1 navedel v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila. Pravica in dolžnost naročnika je, da skladno z zakonskimi določbami oceni vrednost javnega naročila, na katerega konkurirajo usposobljeni ponudniki na trgu s svojimi cenami. Ponudbene cene lahko odstopajo navzgor ali navzdol od ocenjene vrednosti naročila, naročnik pa v skladu z objavljenimi merili izbere najugodnejšo ponudbo, ob upoštevanju načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. V kolikor je, skladno z 51. členom ZJN-1, edino merilo najnižja cena, naročnik izbere ponudbo z najnižjo ponudbeno ceno, v primeru določitve več meril (ekonomsko najugodnejša ponudba), pa izbere ponudbo, ki po kombinaciji vseh meril v največji meri izpolnjuje pričakovanja naročnika. Zaradi naročnikove navedbe v mnenju Državni revizijski komisiji, da ponudbene cene presegajo namenska proračunska sredstva za prevoze osnovnošolskih otrok, je Državna revizijska komisija zaprosila naročnika za podatek o preseganju proračunske postavke za predmetno javno naročilo. Naročnik je v pojasnilih Državni revizijski komisiji navedel, da ponudbene najnižje cene za vse sklope presegajo proračunsko postavko za 1.317.375,00 SIT, v primeru, da bi bil izbran vlagatelj, pa bi bila prekoračitev proračunske postavke 7.333.850,00 SIT. Vlagatelj je namreč po vseh sklopih, na katere je konkuriral, ponudil najvišjo ceno.

Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da ni v celoti spoštoval določila prvega odstavka 11. člena ZRPJN, ki določa: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila". Čeprav je naročnik v mnenju Državni revizijski komisiji, št.: 022-1-4/30, z dne 02.09.2002, navedel, da je ravnal v skladu z 11. členom ZRPJN, je po prejemu zahtevka za revizijo izvedel še eno fazo v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je namreč zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj poslal po telefaksu, skladno z določbo drugega odstavka 12. člena ZRPJN, prejel dne 21.08.2002, ob 12.59 uri, kot je navedel v dodatnih pojasnilih Državni revizijski komisiji (enak podatek je razviden tudi iz dodatnih pojasnil vlagatelja). Iz Poročila komisije o pregledu in oceni prispelih ponudb v zvezi z javnim razpisom za izvajanje storitev prevozi osnovnošolskih otrok v šolskem letu 2002/2003 v občiniâ??â??., št.: 022-1-4/02-20, z dne 21.08.2002, pa je razvidno, da se je strokovna komisija za oddajo predmetnega javnega naročila sestala dne 21.08.2002 ob 17.00 uri ter delo zaključila ob 20.00 uri. Naročnik bi namreč po prejemu zahtevka za revizijo moral prekiniti vse aktivnosti v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ter ne bi smel izvesti postopka pregleda, primerjanja in ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku ni upoštevala tistih navedb vlagatelja v dodatnih pojasnilih, z dne 06.09.2002, ki predstavljajo dopolnitev zahtevka za revizijo in se nanašajo na vsebino posameznih ponudb. Vlagatelj je namreč v navedenih pojasnilih navajal dodatne revizijske razloge, ki jih ni navedel v zahtevku za revizijo, zato jih Državna revizijska komisija v smislu 19. člena ZRPJN (Državna revizijska komisija odloča le v mejah zahtevka za revizijo) ni mogla upoštevati in se do njih ni opredelila. Vlagatelj pa lahko za uveljavljanje teh revizijskih navedb vloži nov zahtevek za revizijo, skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, ki določa: : "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen".

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil nekatera določila ZJN-1. Ker ugotovljenih kršitev ni možno sanirati v tem postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN postopek oddaje predmetnega javnega razpisa razveljavila v celoti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Peti odstavek 22. člena ZRPJN določa: "Če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške, nastale z revizijo". Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik povrniti vlagatelju stroške, ki so bili potrebni za revizijski postopek, to je takso v višini 80.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??.