018-190/02

Številka: 018-190/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??â??v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo SKS vodnikov in instalacijskih vodnikov do 1kV (skupina A, B in C) in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila s strani podjetja â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za skupino B - samonosilni kabelski snop z nosilnim (nevtralnim) vodnikom, objavljen v Uradnem listu RS, štâ??., z dneâ??.., pod številko objaveâ??... V delu, ki se nanaša na skupino A - samonosilni kabelski snop brez nosilnega (nevtralnega) vodnika, se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 80.000,00 SIT, v 15 - ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višji stroškovni zahtevek se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.03.2002 sprejel sklep, št. 06-AK/H-314/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo SKS vodnikov in instalacijskih vodnikov do 1 kV (skupina A, B in C). Naročnik je nadalje v Uradnem listu RS, štâ??, z dneâ??., pod številko objaveâ??., objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??.., z dneâ??., pod številko objave â??..in nadalje v Uradnem listu RS, štâ??., z dneâ??., pod številko objaveâ??, objavil obvestilo o podaljšanju roka za odpiranje ponudb.

Dne 28.06.2002 (še pred rokom za oddajo ponudb) je vlagatelj posredoval naročniku zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji krši Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) v členih: 7. člen - načelo enakopravnosti ponudnikov, 23. člen - priprava razpisne dokumentacije, 31. člen - tehnične specifikacije, 32. člen - uporaba tehničnih specifikacij, 35. člen - dovolitev izjem, 41. člen - obvezni pogoji. Vlagatelj navaja, da naročnik pri ponovitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni upošteval napotkov Državne revizijske komisije, ki jih je ta navedla v svojem sklepu, št. 018-271/01-25-133, z dne 01.02.2002, glede opisa predmeta javnega naročila in uporabe veljavnih standardov za blago, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik v obrazcu OBR-30 za sklop A predmetnega javnega naročila zahteva samonosilni kabelski snop brez nevtralnega vodnika 2x16 in 4x16 v skladu s SIST HD 626 SI:1998 in SIST HD 6126 SI/A1:1998 DEL 4 E. V ostalih tehničnih razpisnih pogojih, ki se točkujejo pa naročnik zahteva "identifikacijo žil - izolirano vodniki so identificirani z rebri". Dodatni pogoj, ki se točkuje je v nasprotju z zahtevanimi tehničnimi razpisnimi pogoji. Pogoj, da je ponujeni kabel v skladu s SIST HD 626 SI:1998 in SIST HD 6126 SI/A1:1998 DEL 4E, pomeni, da ne more biti drugih zahtev izven SIST HD 626 SI:1998, razen tistih za tip 4E. Dopuščanje takih sprememb daje možnost modifikacije tipa 4E, kar pa ni namen standardizacije. Take variacije po standardu SIST HD 626 SI:1998 niso dovoljene. Vlagatelj dodaja, da navedeni standard točno opredeljuje možno označevanje in to številčno s tiskanjem ali številčno z reliefom navzven ali številčno z vtisnjenim reliefom. Navedeni standard pa ne dovoljuje identifikacije žil z rebri. Iz navedenega je jasno razvidno, da v kolikor naročnik postavi zahteve, ki niso v skladu s standardom mora obvezno izdelati interni standard, mejne norme ali tehnične specifikacije iz katerih mora biti jasno razviden predmet javnega naročila, da lahko ponudniki pripravijo kvalitetno ponudbo. Poudariti je potrebno, da kadar gre za spremembo uporabljenih standardov tudi v primeru, ko gre za isti tip in drug model, je potrebna ponovna registracija izjave o skladnosti. V izjavi o skladnosti mora biti jasno razvidna sprememba glede na standard in natančno opisna metoda. V kolikor izdelek ni v skladu s standardom, lahko pristojna institucija (v Republiki Sloveniji je edini akreditirani certifikacijski organ Slovenski institut za kakovost in meroslovje) z dodatnimi testi in preizkusi dokaže, da je izdelek ustrezen. V registraciji mora ta institucija navesti vse standarde, ki jih je upoštevala pri svoji presoji in točno oznako proizvoda s konstrukcijo in metodo označevanja. Vlagatelj dodaja, da iz razpisne dokumentacije na strani 29 za sklop A izhaja, da mora biti predmet javnega naročila v skladu s standardom in istočasno mora biti označen na način, ki ga ta standard ne predvideva. Zahteva se tudi vzorec za ponujeno blago, ki ni v skladu s standardom ob dejstvu, da je pojasnilo naročnika za tehnični del bilo posredovano vlagatelju, dne 20.06.2002, javno odpiranje ponudb pa je bilo predvideno na dan 01.07.2002. Vlagatelj poudarja, da blago, ki je predmet javnega naročila ni v skladu s standardi veljavnimi v Republiki Sloveniji (niti prej veljavnim JUS standardom) ter predvideva, da ga proizvaja samo en proizvajalec v Evropi. Takšnega kabla do sedaj ni uporabljalo nobeno drugo podjetje za elektrodistribucijo v Sloveniji. Vlagatelj še dodaja, da lahko veliko proizvajalcev na posebno zahtevo naročnika, ki ni v skladu s standardom izdela zahtevane kable, vendar pa ni mogoče v tako kratkem času priskrbeti vzorcev in potrebnih certifikatov.

Za sklop B predmetnega javnega naročila vlagatelj navaja, da se naročnik v razpisni dokumentaciji sklicuje na SIST HD 616 SI:1998 in SIST HD 626 SI/A:1998 DEL 6D, zato mora ponujeno blago povsem ustrezati tipu izdelka 6D po navedenem SIST standardu. Tip 6D pomeni samostojni kabelski snop z golim neizoliranim nevtralnim nosilnim vodnikom in nima nobenih znakov podobnosti z razpisanim kabelskim snopom. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da se kabelski snop, ki je predmet javnega naročila bistveno razlikuje od standarda SIST HD 626 SI/A:1998 DEL 6D, naročnik pa kljub temu ni navedel zahteve za razpisano blago, ki pa so za standardni izdelek določene v navedenem standardu (pretržna sila nevtralnega vodnika, identifikacija žilâ??). Vlagatelj nadaljuje, da je blago, ki ustreza SIST standardom združljivo z obstoječo opremo naročnika in ne bi imelo za posledico nesorazmernih stroškov ali nesorazmernih tehničnih težav za naročnika. Glede naročnikove navedbe v dodatnih pojasnilih za splošni in tehnični del razpisne dokumentacije, da razpisani preseki glede nosilnega nevtralnega vodnika nekoliko odstopajo od vrednosti v standardu SIST HD 626 SI/A:1998 DEL 6D, vendar je bil v Sloveniji že izdan certifikat za preseke, ki so predmet tega javnega naročila s čimer je s strani pooblaščene institucije ustrezno potrjeno možno odstopanje od standardno določenega preseka, takšni kabli pa so zato primerni za prodajo na slovenskem trgu, vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija očitno sloni na določenem certifikatu, ki je bil izdan za enega proizvajalca in enega naročnika. Vlagatelj dodaja, da po preverjanju pri pooblaščeni instituciji, ki je certifikat izdala, ugotavlja, da ta certifikat nikjer ne omenja tipa kabla z navedbo tipa in konstrukcije (navaja samo proizvajalčev naziv kabla), kakor tudi nikjer ne navaja odstopanja od standarda, ampak samo navaja standard SIST HD 626-6D SI. Vlagatelj dodaja, da je naročnik določil predmet javnega naročila delno po standardu, delno pa ne, zato ni jasno kaj ponuditi, saj naročnik za odstopanja od standarda ni natančno določil svojih zahtev, zaradi česar na podlagi razpisne dokumentacije ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe. Vlagatelj še dodaja, da obstoji slovenski predpis, ki ureja predmetno področje in sicer Odredba o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 53/00; v nadaljevanju: Odredba o električni opremi), katera kot standard o skladnosti razpisane opreme z navedeno odredbo navaja standard SIST HD 626 SI. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da lahko sodelujejo v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih morajo predložiti ponudniki v svoji ponudbi. Naročnik zahteva kot pogoj listino o skladnosti s standardom in vzorec, zahteva pa blago z odstopanji od standarda.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov in sicer takse iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT in "stroškov nastalih z revizijo".

Naročnik je dne 18.07.2002 sprejel odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, št. 02-AK/N-N-155/02, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V navedeni odločitvi naročnik navaja, da je vlagatelj dne 28.06.2002 (še pred rokom za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo z navedbo, da naročnik v razpisni dokumentaciji krši ZJN-1 v členih:
- 7. člen - načelo enakopravnosti ponudnikov,
- 23. člen - priprava razpisne dokumentacije,
- 31. člen - tehnične specifikacije,
- 32. člen - dovolitev izjem,
- 41. člen - obvezni pogoji.

Naročnik v svoji odločitvi dodaja, da za vseh šest navedb kršitev v vlagateljevem zahtevku za revizijo ne najde nobene oprijemljive točke za takšno taksativno naštevanje kršitev brez navedbe dejstev in dokazov, zato meni, da gre pri vlagateljevih navedbah zgolj za naštevanje ali morda prepis novel ZJN-1. Naročnik dodaja, da bi vlagatelj moral navesti dejstva in dokaze, s katerimi se dokazuje kršitve navedenih členov ZJN-1. Vlagatelj je navedel dejstva in dokaze le delno in podal svoje poglede na naročnikova dodatna pojasnila za splošni in tehnični del razpisne dokumentacije. Naročnik še dodaja, da skladno s 16. členom ZRPJN zavrača zahtevek za revizijo, saj ob upoštevanju navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve.

Naročnik je vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema njegove odločitve o zahtevku za revizijo pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, z dne 22.07.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, z dne 25.07.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo vlagatelja s spisovno dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem je navedel razloge za zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-163/02-24-1510, z dne 31.07.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 28.06.2002, vrnila naročniku, da o njem odloči s sklepom, v skladu s 16. členom ZRPJN na formalno pravilen način.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN ponovno odločal o vlagateljevem zahtevku za revizijo, z dne 28.06.2002, ter ga s sklepom, št. 02-AK/N-N-802/02, z dne 13.08.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da pri izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Razpisna dokumentacija je pripravljena tako, da zagotavlja vsem potencialnim ponudnikom enakopraven položaj na trgu javnih naročil. Načelo enakopravnosti zagotavlja enake pravice in obveznosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila, ne postavlja pa zahteve po dejanski enakosti. Namen postopka oddaje javnega naročila je, da se med več ponudniki in njihovimi ponudbami izbere tista ponudba, ki je najugodnejša. Ne izbere se ponudba, ki je z ostalimi enaka, ampak tista, ki ni enaka, ki se razlikuje od ostalih, ker je za naročnika ugodnejša. Enakopraven položaj ponudnikov mora biti zagotovljen v zvezi z določitvijo pogojev in meril, pri enakopravnem obravnavanju v enakih primerih ter pri ugotavljanju procesnih pravic, kar je naročnik v izvedbi javnega naročila v celoti spoštoval in pripravil takšno razpisno dokumentacijo na podlagi katere bi prispele ponudbe vrednotil po objektivno opravičljivih merilih. Naročnik dodaja, da pri presoji upravičenosti zahtevka za revizijo ni ugotovil nobenih potencialnih diskriminacijskih okoliščin, ki jih ZJN-1 razvršča v tri skupine in sicer krajevne, predmetne in osebne.

Naročnik v nadaljevanju dodaja, da pri pripravi razpisne dokumentacije ni kršil 23. člena ZJN-1, saj razpisna dokumentacija navaja vse potrebne podatke in vsebuje vse potrebne dokumente, ki omogočajo ponudniku, da pripravi ponudbo. Naročnik dodaja, da je na podlagi poznavanja svojih zahtev v razpisni dokumentaciji popolno predstavil predmet javnega naročila. V razpisni dokumentaciji so vnaprej natančno predstavljene zahteve o predmetu javnega naročila in o pogojih, ki jih mora izpolnjevati ponudnik in hkrati predstavil merila, po katerih bo vrednotil prispele ponudbe. Naročnik meni, da njegova razpisna dokumentacija omogoča primerljivost in s tem vrednotenje ponudb, zahteva in pojasnjuje kako naj bodo ponudbe sestavljene, kar zagotavlja, da lahko vsi ponudniki sistematično podajo vse zahtevane podatke.

Naročnik dodaja, da je pri ponovitvi oddaje predmetnega javnega naročila v celoti upošteval navodila Državne revizijske komisije iz njenega sklepa, št. 018-271/01-25-133, z dne 01.02.2002, tako da je pri izdelavi razpisne dokumentacije natančno določil uporabo veljavnih standardov in nekontradiktorno opisal predmet javnega naročila. Naročnik dodaja, da se je pri izdelavi razpisne dokumentacije skliceval na nacionalni standard ter da je tehnične specifikacije, kot to določa ZJN-1, uporabil kot obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, pri čemer je upošteval določbe drugega odstavka 31. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik pri določitvi tehničnih specifikacij primarno navajati slovenske tehnične predpise in standarde, evropske pa le, kadar ne obstajajo slovenski tehnični predpisi in standardi.

Naročnik v nadaljevanju navaja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen glede zatrjevanih kršitev, ki se nanašajo na dovolitev izjem (35. člen ZJN-1). Tehnične specifikacije za predmetno javno naročilo so določene s sklicevanjem na zakone, tehnične predpise in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji in v delu, ko ne obstajajo ustrezni slovenski zakoni, tehnični predpisi in standardi, pa je tehnična specifikacija določena s sklicevanjem na evropske standarde, evropska tehnična soglasja ali skupne tehnične specifikacije.

Naročnik še dodaja, da ni kršil določb ZJN-1 glede določitve obveznih pogojev (41. člen ZJN-1). Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je predvideno v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Naročnik dodaja, da je pri pripravi razpisne dokumentacije v celoti upošteval zakonske določbe in skladno s tem določena pozitivna odstopanja od standardov opredelil izključno kot merilo, ki tako posameznemu ponudniku zgolj prinašajo še dodatne točke pri oceni njegove ponudbe in ne pomenijo izločitvenega kriterija v smislu obveznega pogoja za pravilnost ponudbe.

Naročnik nadaljuje, da Odredba o električni opremi določa ukrepe, ki zagotavljajo, da se v promet daje samo taka oprema, ki je konstruirana v skladu z dobro inženirsko prakso za varnost v veljavi v Evropski skupnosti ter ne ogroža varnosti oseb, domačih živali ali lastnine, če je primerno vgrajena in vzdrževana ter se uporablja za namene, za katere je bila izdelana. Pri določanju tehničnih lastnosti blaga s sklicevanjem na nacionalne standarde je potrebno opredeliti tipsko oznako blaga, kot jo opredeljuje standard. V primeru, da zahtevana konstrukcija v določenem tipu ni navedena je potrebno navesti tip, ki mu je razpisna konstrukcija najbolj podobna in opredeljuje konstrukcijske lastnosti in način preizkušanja, nato pa podati odstopanja od te konstrukcije. Kadar gre za spremembo tveganja pri proizvodu, spremembo uporabljenih standardov, spremembo rezultatov preskusov in podobno, je potrebna ponovna registracija. V primeru, če gre za spremembe, ki ne vplivajo na tveganje, nova registracija ni potrebna. V primeru, ko gre za isti tip in drug model je potrebna ponovna registracija izjave o skladnosti. Kriterij za novo registracijo izjave o skladnosti je enak kot za novo izjavo o skladnosti, ki se uporablja v Evropski skupnosti. Registracija velja le za identično skupino proizvodov. Bistvo standarda je, da predpiše zahteve glede varnosti in kvalitete za določen izdelek. V kolikor proizvajalec ponudi izdelek, ki izpolnjuje vse zahteve standarda in ob tem izpolnjuje še dodatne zahteve, ki niso v nasprotju s standardom (debelejša izolacija, dodatno označevanje â??) tak izdelek še vedno zadosti zahtevam tega standarda.

Naročnik dodaja, da je v razpisni dokumentaciji za sklop A navedel, da naj SKS (samonosilni kabelski snopi) ustrezajo zahtevam SIST HD 626 S1:1998 in SIST HD 626 S1/A1:1998, del 4E. S tem je izpolnjen osnovni del razpisnih pogojev glede zahtevanih tehničnih podatkov. Seveda se certifikati nanašajo na del standarda 4E. V kolikor ponudnik izpolni še ostale tehnične razpisne pogoje (visokonapetostni test za prevodnik in dodatna identifikacija žil) osnovni del po 4E še vedno velja, priložijo se samo še dokazila o izpolnitvi ostalih pogojev. Naročnik je na podlagi navedenega prepričan, da je iz same razpisne dokumentacije že od vsega začetka jasno razvidno kakšno blago se razpisuje oziroma kaj naj ponudniki v svojih ponudbah ponudijo.

Naročnik nadaljuje, da je v razpisni dokumentaciji za sklop B navedel, da se SKS (samonosilni kabelski snopi) v tem sklopu nanašajo na del 6D standarda SIST HD 626 S1:1998 in SIST HD 626 S1/A1:1998. Razpisani preseki glede nosilnega nevtralnega vodnika nekoliko odstopajo od vrednosti v standardu 6D, vendar je na podlagi preverjanja pri pooblaščeni instituciji (Slovenski institut za kakovost in meroslovje) naročniku znano, da je v Republiki Sloveniji izdan certifikat za razpisane preseke po delu 6D omenjenega standarda. S tem je odstopanje od predpisanega preseka ustrezno potrjeno s strani pooblaščene institucije in takšni kabli so primerni za prodajo na slovenskem trgu. Dodatna zahteva glede izolacije nosilnega nevtralnega vodnika ne prinaša nobenega dodatnega tveganja ali poslabšanja glede lastnosti kabla in kot taka ne vpliva na oceno ustreznosti kabla po delu standarda 6D. Za tak kabel veljajo enaki certifikati po 6D, kot za kabel z golim nevtralnim vodnikom.

Naročnik dodaja, da je od Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje na vprašanje ali v Republiki Sloveniji obstajajo certifikati o ustreznosti in poročilo o preizkusu za snope naslednjih prerezov: 2 x 16 mm2, 4 x 16 mm2, 3 x 35 + 70 mm2 in 3 x 70 + 70 mm2, dobil s strani navedenega inštituta naslednji odgovor:
- presek 2 x 16 mm2: DA, po SIST HD 626-6D S1/98
- presek 4 x 16 mm2: DA, po SIST HD 626-6D S1/98 in po SIST HD 626-4E S1/98
- presek 3 x 35 + 70 mm2: DA, po SIST HD 626-6D S1/98
- presek 3 x 70 + 70 mm2: DA, po SIST HD 626-6D S1/98.

Certifikat o ustreznosti št. C213-0085/99 in poročilo o preskusu T 213-0118/99 s prilogo opisujeta samonosilni kabelski snop z nosilnim (nevtralnim) vodnikom in samonosilni kabelski snop brez nosilnega (nevtralnega) vodnika. Navedeni certifikat za samonosilni kabelski snop z izoliranim nosilnim (nevtralnim) vodnikom, preseka 70 mm2 (3 x 70 + 70 mm2) in z identifikacijo faznih vodnikov z rebri, navaja tip in konstrukcijo kabla ter da navedeni kabelski snop ustreza standardu SIST HD 626 - 6D S1. Poročilo o preskusu je bilo izdelano na osnovi pregleda vzorca kabla navedenega prereza ter rezultatov preizkušanja.

Zaradi vsega navedenega naročnik ugotavlja, da za vseh šest vlagateljevih navedb ne najde nobenih dokazov oziroma dejstev, ki bi takšno taksativno naštevanje kršitev utemeljili, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.08.2002, obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka predmetnega javnega naročila in na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Tržaška cesta 2, Ljubljana, zaprosila za pojasnilo o tem, ali je za SKS vodnike in instalacijske vodnike do 1kV, ki so predmet javnega naročila za skupino A in skupino B mogoče pridobiti certifikat o ustreznosti, ki potrjuje skladnost blaga s standardi veljavnimi v Republiki Sloveniji.

Slovenski institut za kakovost in meroslovje je z dopisom, z dne 09.09.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano pojasnilo.


Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 04.09.2002, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala, da pojasni razloge za določitev identifikacije izoliranih vodnikov z rebri kot merila, in da pojasni navedbe v odločitvi (sklepu) o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 04-MN/1457/02, z dne 20.8.2002, na strani 5: "Vlagatelj zahtevka za revizijo je navedel, â??â?? Naročnik meni, da temu ni tako, saj smo ravno zaradi nesorazmernih tehničnih težav definirali odstopanja od standarda â??".

Naročnik je z dopisom, z dne 09.09.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano pojasnilo o razlogih takšno implementacijo tehničnih zahtev v razpisno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter pojasnil Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje in naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo:
- v delu - skupina B utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju,
- v delu - skupina A pa neutemeljen iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji vloženega zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitve temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na skupino A predmetnega javnega naročila (samonosilni kabelski snop brez vodilnega (nevtralnega) vodnika) in v tej zvezi trditvami, da standard SIST HD 626 SI:1998 in SIST HD 626 SI/A1:1998 DEL 4 E ne dovoljuje identifikacije žil z rebri, je Državna revizijska komisija dne 09.09.2002 (št. 212-RK/02) pridobila pojasnilo Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje. Iz pojasnila pod naslovom "SIST HD 626 S1, A1: 98 - Part 4 section E" izhaja, da ta del standarda specificira konstrukcijo, dimenzije in testne zahteve za samonosilni nadzemni kabelski snop (Tip 4E-1) z aluminijevimi prevodniki in XLPE (omreženi polyetilen) izolacijo za fiksne instalacije nazivne napetosti (U)=1 kV. V zahtevah tega dela standarda, ki govori o identifikaciji jeder je podana zahteva, da se le-ta izvede s številkami in sicer na naslednje tri načine: z vtisom v kabel ali z reliefno izbočenimi številkami ali z natisnjenimi številkami bele barve. Podana pa je tudi zahteva o maksimalni oddaljenosti med temi številkami. V tem delu Slovenski institut za kakovost in meroslovje pojasnilo zaključuje z ugotovijo, da del standarda sicer ne omenja označevanja z rebri, vendar pa se v primeru, da so izpolnjene vse zahteve kar se tiče označevanja, kljub dodatnemu označevanju z rebri lahko izda certifikat o ustreznosti. Glede na navedeno pojasnilo je mogoče v tem delu slediti naročnikovim navedbam v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da v kolikor proizvajalec ponudi izdelek, ki izpolnjuje vse zahteve standarda in ob tem izpolnjuje še dodatne zahteve, ki "â?? niso v nasprotju s standardom (â??dodatno označevanjeâ?? ) tak izdelek še vedno zadosti zahtevam tega standarda â?? ".

Glede na zgoraj zapisano in ob vlagateljevih navedbah (glede katerih med strankama sicer ni spora), da je edini akreditirani certifikacijski organ v Republiki Sloveniji, Slovenski institut za kakovost in meroslovje, ni mogoče slediti njegovim (vlagateljevim) navedbam, da naročnik zahteva, da je blago v skladu s standardom in istočasno označevanje, ki ga standard ne predvideva oziroma na drugih mestih, da "take variacije po standardu SIST HD 626 S1: 1998 niso dovoljene" ter da "navedeni standard ne dovoljuje identifikacije žil z rebri". Ravno inštitucija, na katero se vlagatelj sklicuje in ki certifikate tudi izdaja (certificira kable) je namreč pojasnila, da (se) kljub dodatnemu označevanju z rebri, certifikat o ustreznosti lahko izda.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da blago predvidoma proizvaja samo en proizvajalec v Evropi, da zahtevanega kabla do sedaj ni uporabljalo nobeno drugo podjetje za elektrodistribucijo v Sloveniji in da lahko veliko proizvajalcev na posebno zahtevo naročnika, ki ni v skladu s standardom izdela zahtevane kable, vendar pa ni mogoče v tako kratkem času priskrbeti vzorcev in potrebnih certifikatov, pa gre ugotoviti, da zanje (za navedbe) vlagatelj ni predložil niti predlagal izvedbe nobenih dokazov. še več, Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj za nekatere izmed navedb (da zahtevanega kabla do sedaj ni uporabljalo nobeno drugo podjetje za elektrodistribucijo v Sloveniji, â??) niti ne specificira, zakaj bi naj takšna naročnikova bila ravnanja v nasprotju s predpisi (oziroma ne konkretizira kršitve). Ne glede, da (tudi) za druge, v tem odstavku povzete vlagateljeve navedbe ne prilaga oziroma predlaga dokazov pa Državna revizijska komisija kljub temu ugotavlja, da gre morebitne kršitve predpisov v povezavi z nekaterimi navedbami presojati tudi še v fazi presoje ponudb (ob opozorilu na pravilo iz petega odstavka 12. člena ZRPJN), ko bi bilo mogoče, v primeru, če bi morebiti bil tedaj zahtevek za revizijo vložen, tudi presoditi, ali gre morebiti iz vsebine ponudb ugotoviti obstoj kršitev zakonskih dejanskih stanov katerega izmed členov ZJN-1 ali drugega predpisa. V tej zvezi pa ni mogoče obiti opozorila vlagatelju in naročniku, da morebitne posege v načela in pravila javnih naročil na eni strani in varstva konkurence na drugi strani (zlasti 5. in 7. člen ZJN-1) v eni izmed komponent že preventivno preprečuje tudi ZJN-1, med drugim ko v prvem odstavku 76. člena ZJN-1 določa: "Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov."

Čeprav vlagatelj ne pojasnjuje razlogov, zakaj bi bila "identifikacija žil z rebri" tudi kot merilo v nasprotju (vlagatelj namreč zgolj trdi: Dodatni pogoj, ki se točkuje, â??) z ZJN-1 (v zahtevku zatrjuje kršitev 7., 23., 31., 32., 35. in 41. člena ZJN-1), temveč zatrjuje nedopustnost takšne identifikacije same po sebi (per se), o čemer je bilo odločeno in obrazloženo že zgoraj, pa je Državna revizijska komisija, v zvezi z naročnikovimi navedbami v odločitvi v zahtevku za revizijo, da je "pozitivna odstopanja od standardov opredelil izključno kot merilo, â??", pridobila od njega (naročnika) pojasnila o razlogih za takšno implementacijo tehničnih zahtev v razpisno dokumentacijo (dopis št. 04/FV/1598/02, z dne 09.09.2002). Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana tudi na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to, da vlagatelj podrobneje ni pojasnil razlogov zakaj bi bila "identifikacija žil z rebri" kot merilo (!) v nasprotju v ZJN-1, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) zaključiti, da je naročnik kršil 50. in nasl. člene ZJN-1. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji navedb in (morebitni) predložitvi dokazov, zakaj naj bi bila "identifikacija žil z rebri" (tudi) kot merilo v nasprotju z ZJN-1, odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.


Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na skupino B predmetnega javnega naročila (samonosilni kabelski snop z nosilnim (nevtralnim) vodnikom), Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (26. točka XI. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) določil, da morajo ponudniki predložiti ustrezni certifikat, da ponujeni kabli ustrezajo standardu SIST HD 626 S1: 1998 in SIST HD 626 S1/A1: 1998. V istem členu Navodil ponudnikom je tudi določeno, da bodo vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo oziroma ne bodo izpolnjevale vseh pogojev za udeležbo, izločene. V obrazcu (OBR 30), ki je sestavni del razpisne dokumentacije pa je nadalje natančneje konkretizirana zahteva kateremu delu navedenega standarda morajo ustrezati ponujeni kabli. Naročnik v navedenem obrazcu namreč določa: "Ponujeno blago mora imeti certifikate o izvedbi tipskih preizkusov v skladu s standardom SIST HD 626 S1: 1998 in SIST HD 626 S1/A1: 1998 del 6D." Državna revizijska komisija je nadalje preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da za kable, ki so predmet javnega naročila za sklop B ni mogoče pridobiti certifikata o ustreznosti po standardu SIST HD 626 S1: 1998 in SIST HD 626 S1/A1: 1998 del 6D, ker navedeni standard določa samonosilni kabelski snop z golim neizoliranim nevtralnim nosilnim vodnikom, ki nima nobenih znakov podobnosti s predmetom javnega naročila (razpisani kabelski snop se bistveno razlikuje od standarda), preverila pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje. Navedeni institut, ki je edini akreditirani certifikacijski organ v Republiki Sloveniji v svojem pojasnilu, št. 212-RK/02, z dne 09.09.2002, navaja, da ta del standarda (SIST HD 626 S1:98, A1:98 - Part 6 section D) specificira konstrukcijo, dimenzije in testne zahteve za kabelski snop ovit okrog neizoliranega nosilnega nevtralnega vodnika z aluminijevimi faznimi vodniki ter nevtralnim nosilnim vodnikom iz aluminijeve zmesi z XLPE (omreženi polyetilen) izolacijo za fiksne inštalacije nazivne napetosti (U) = 1kV. Slovenski institut za kakovost in meroslovje dodaja, da je izolirani nevtralni nosilni vodnik dopusten samo v snopu s petimi jedri drugače pa mora biti neizoliran. Glede presekov faznih vodnikov in nevtralnega nosilnega vodnika so v standardu podane le opcije teh presekov. Slovenski institut za kakovost in meroslovje zaključuje, da se v primeru izoliranega nevtralnega vodnika v snopu s štirimi žilami (predmet javnega naročila) lahko izda le poročilo o preskusu (pregledu) (!), v katerem so navedene ugotovitve o preskušanem (pregledanem) vzorcu, certifikata pa se v tem primeru ne more izdati. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudniki v konkretnem primeru za blago, ki je predmet javnega naročila za sklop B ne morejo pridobiti certifikata o ustreznosti, saj so razlike med zahtevanim kabelskim snopom in certifikatom o ustreznosti, ki mora biti predložen v ponudbi, da se bo ta štela za pravilno, pomembne (standard se že v svojem nazivu razlikuje od zahtevanega blaga, saj opredeljuje neizoliran nevtralni vodnik), zaradi česar lahko ponudniki za blago, ki ga zahteva naročnik pridobijo le poročilo o preskusu. Glede naročnikove navedbe, da je v Sloveniji že bil izdan certifikat o ustreznosti za blago, ki je predmet javnega naročila pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedenemu certifikatu prenehala veljavnost dne 22.07.2002 torej že pred dnem naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (13.08.2002). Ob navedenem se Državna revizijska komisija tudi strinja z vlagateljevo navedbo, da naročnik za odstopanja od standarda v premeru nevtralnega vodnika ni navedel svoje zahteve glede pretržne sile nevtralnega vodnika, saj standard med drugim tudi določa pretržno silo nevtralnega vodnika glede na njegov premer. Zaradi navedenega ni mogoče nedvoumno implicirati zahtev po pretržni sili, določenih v standardih, na v razpisu določene preseke.

Glede na to, da je naročnik v odločitvi (sklepu) o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 04-MN/1457/02, z dne 20.08.2002, med drugim, navedel, da so "zaradi nesorazmernih tehničnih težav definirali odstopanja od standarda â??", ga je Državna revizijska komisija z dopisom, z dne 4.9.2002 tudi pozvala naročnika, da ji pojasni razloge, kakšne naj bi bile nesorazmerne tehnične težave, kar naročnik tudi storil z dopisom št. 04/FV/1598/02, z dne 09.09.2002. Ker je Državna revizijska komisija že ob presoji gornjih vlagateljih navedb, ugotovila nasprotovanja v naročnikovi razpisni dokumentaciji, ki terjajo razveljavitev postopka za skupino B, ni dalje presojala naročnikovih navedb v tem okviru, saj na odločitev o zahtevku za revizijo takšna presoja ne more vplivati. Kljub temu pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja na nujnost sorazmerja med omejitvami, ki jih opravičujejo, kot to zapiše naročnik "tehnične težave" oziroma, ki so s tem vzrokovane na eni strani in načeli javnega naročanja in varstva konkurence na drugi strani (zlasti 5. in 7. člen ZJN-1).

Ob tem pa gre dodati, da Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku ni presojala dopustnosti razlogov za takšen opis predmeta javnega naročila, temveč zgolj notranjo skladnost med opisom predmeta javnega naročila in zahtevani certifikati v razpisni dokumentaciji. Odločitve Državne revizijske komisije zato ni mogoče interpretirati na način, da je zahteva po izolaciji nosilnega (nevtralnega) vodnika (sama po sebi) nedopustna. Nedopustno pa je "zahtevati", da ponudniki ponudijo blago (in vzorec blaga) z zahtevani lastnosti, predložijo pa certifikat za blago, ki ni predmet javnega naročila oziroma od zahtevanega opisa predmeta javnega naročila bistveno (!) odstopa (neizolirani nosilni nevtralni vodnik). Ponudniki namreč lahko za blago (in vzorec blaga) z zahtevanimi lastnostmi predložijo (zgolj) poročilo o preskusu, v katerem so navedene ugotovitve o preskušanem vzorcu za isto blaga (saj se, kot zapisano zgoraj, za v razpisni dokumentaciji opisan predmet javnega naročila, certifikat o ustreznosti ne more izdati). Glede na zapisano, gre v tem delu slediti vlagateljevi navedbi, da na podlagi tako določene razpisne dokumentacije ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe. S tem pa je naročnik kršil 23. člen ZJN-1, ki se glasi: "Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo." Državna revizijska komisija dodaja, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti vse potrebne podatke in vključiti dokumente, ki omogočajo naročniku, da pripravi pravilno ponudbo. Naročnik v razpisni dokumentaciji predstavi vse svoje zahteve, ki morajo postavljene konkretno in določno.

S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri izdelavi razpisne dokumentacije, ki mora biti pripravljena tako, da lahko naročnik na njeni osnovi pričakuje pravilne ponudbe za izpolnitev predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da pri ponovitvi postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve glede zgoraj navedenih nepravilnosti in kršitev določil ZJN-1 ter da pripravi razpisno dokumentacijo v skladu z določbami ZJN-1, z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, predvsem pa načela transparentnosti postopka oddaje javnega naročila


S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov v višini plačane takse in "stroške nastale z revizijo", vendar slednjih vlagatelj ni pojasnil. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 80.000,00 SIT, višji stroškovni zahtevek pa zavrnila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??..