018-188/02

Številka: 018-188/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) poâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje prevozov učencev za osnovne šole: â??â??..za šolsko leto 2002/2003 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??.(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.05.2002 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 640-02-9/2002, za opravljanje prevozov učencev za osnovne šole: â??â??.za šolsko leto 2002/2003. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, štâ??., z dneâ??, po številko objaveâ??.. Z obvestilom, št. 64002-9/2002, z dne 09.07.2002, je naročnik obvestil vse ponudnike, da zavrača vse prispele ponudbe kot nepravilne. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik opisal razloge za takšno odločitev.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 17.07.2002, v katerem navaja, da je naročnikova odločitev iz obvestila, št. 64002-9/2002, z dne 09.07.2002, s katerim je zavrnil vse prispele ponudbe kot nepravilne, zmotna in napačna. Ne strinja se predvsem z odločitvijo v zvezi z nepravilnostjo njegove ponudbe in ponudbe ponudnikaâ??â??. Ponudbo vlagatelja je naročnik zavrnil na podlagi treh parametrov in sicer:
- Ponudba nima žigosanega obrazca št. 5.
- Za odgovorno osebo F. P. pri podizvajalcuâ??.. ni predložena pogodba o delu oziroma obrazec M-l in dokazilo o zdravniškem pregledu.
- Izjava SKB banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del ne ustreza razpisni dokumentaciji, ker v njej banka navaja, da bo bančno garancijo izdala v primeru, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval.
Ponudbo predlagatelja â??.pa je naročnik zavrnil, ker ponudba vsebuje dokumente:
- Izdana bančna garancija s strani NLB, je samo podpisana, ni pa žigosana s strani banke.
- Izjava banke, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo del, ni žigosana.
Vlagatelj glede 1. razloga za nepravilnost njegove ponudbe meni, da je vse dokumente iz razpisne dokumentacije, ki so imeli vsebovano zahtevo po datumu, žigu in podpisu (vsi obrazci, razen obrazec št. 5), tudi opremil v skladu z zahtevami naročnika. Na obrazcu št. 5 pa naročnik tega ni zahteval oziroma predvidel. Ne glede na to pa vlagatelj meni, da to ne bi smel biti izločitveni faktor. Med izločitvenimi faktorji (navedenimi na strani 6 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), ki bodo upoštevani pri izločanju neveljavnih ponudb, je naročnik navedel: "če ponudbeni elementi ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije pod točko D (usposobljenost ponudnika)". Nežigosanje obrazca št. 5 po vlagateljevem mnenju ne more predstavljati izločitvenega faktorja, saj pravilno izpolnjen obrazec št. 5 v popolnosti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj glede 2. razloga za nepravilnost njegove ponudbe navaja, da naročnikova trditev, da "Za odgovorno osebo pri podizvajalcu â??.ni predložena pogodba o delu oziroma obrazec M-l in dokazilo o zdravniškem pregledu.", ne drži. Na strani 5 navodil pod točko d.(6) naročnik zahteva, da ponudnik predloži za vsakega pogodbo o delu, za odgovorno osebo pa le navedbo imena in strokovno kvalifikacijo. Ta zahteva naročnika je po vlagateljevem mnenju nelogična, saj imajo vozniki, ki so redno zaposleni, pogodbo o zaposlitvi in ne pogodbo o delu. Zahteva po dokazilu o zdravniškem pregledu za odgovorno osebo za g. F. P. pa je neutemeljena, saj odgovorne osebe za izvajanje prevozov le-tega ne potrebujejo oziroma zakonska določila tega ne opredeljujejo, saj Zakon o prevozu v cestnem prometu določa, da opravljajo preventivne zdravstvene preglede le delavci, ki neposredno opravljajo prevoze: to pa so vozniki in ne delavci, ki vodijo te prevoze. Poleg tega pa razpisna dokumentacija ne opredeljuje izostanka pogodbe o delu ali dokazila o zdravniškem pregledu kot izločitveni faktor.
Vlagatelj glede 3. razloga za nepravilnost njegove ponudbe navaja, da je trditev naročnika, da "Izjava SKB banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del ne ustreza razpisni dokumentaciji, ker v njej banka navaja, da bo bančno garancijo izdala v primeru, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval.", popolnoma neresna in smešna. Dejstvo je, da je za banko naročnik garancije vlagatelj in ne naročnik v javnem razpisu, kot to zmoto trdi in razume naročnik. Nadalje naročnik trdi, da "iz izjave banke ni razvidno, da bo bančno garancijo izdala v skladu z zahtevanim vzorcem". V dani bančni izjavi je navedeno, da bo naročnik garancije (vlagatelj) brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti. Očitno je, da je za naročnika pomembna oblika garancije (vzorec) in ne vsebina, saj dana izjava o izdaji bančne garancije vsebuje vse vsebinske elemente vzorčne garancije, kot je to navedeno v dopisu banke, št. 3343, z dne 12.07.2002.
Vlagatelj meni, da so vse odločitve naročnika v zvezi z nepravilnostjo njegove ponudbe neutemeljene. Naročnik naj bi s tem ščitil in protežiral svojega domicilnega prevoznikaâ??.. Pri tem pa vlagatelj navaja, da je njegovo ponudbo označil kot nepravilno, ker izjava banke in garancija nista žigosani, ni pa ravnal v skladu z navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe, saj v ponudbi ponuja samo 10 vozil (in ne 12 kot zatrjuje vlagatelj), na kar je predstavnica vlagatelja opozorila že na javnem odpiranju.

Naročnik je s sklepom, št. 64002-9/2002-25, z dne 30.07.2002, vloženi zahtevek za revizijo zavrgel, ker naj ne bi bil vložen v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN in sicer, ker ne vsebuje potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN in ker je zahtevek podpisala kontaktna oseba (ga. J. J.), ki pa ni zakoniti zastopnik družbe. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-169/02-22-1528, z dne 08.08.2002, razveljavila citirani sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in naročnika napotila, da o zahtevku v skladu s 16. členom ZRPJN meritorno odloči.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je naročnik sledil napotkom Državne revizijske komisije in o zahtevku na podlagi 16. in 17. člena ZRPJN odločil in s sklepom, št. 640-02-9/2002-32, z dne 13.08.2002, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je ponovno preveril svojo odločitev in ugotovil, da je iz razpisne dokumentacije in predloženih ponudb nesporno razvidno, da je naročnik v postopku vsebinskega ocenjevanja ponudb po pregledu ponudb pravilno ugotovil, da nobena ponudba ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jih je moral kot nepravilne zavrniti.
Glede nežigosanega razpisnega obrazca št. 5 naročnik ponovno poudarja, da je v navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe pod posebnim opozorilom v uvodu izrecno zahteval, da morajo biti obrazci iz te razpisne dokumentacije izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku. Pri vseh obrazcih, vključno z vzorcem pogodbe, ki na vsaki strani ni imela elementov žig in podpis, je ponudnik to zahtevo izpolnil, razen na obrazcu št. 5. Navedbe vlagatelja zahtevka za revizijo, da nežigosan in nepodpisan obrazec št. 5 ne more biti izločitveni faktor, ne zdržijo, saj so v navodilih pod točko 8 jasno in nedvoumno opredeljeni izločitveni faktorji, med katerimi je tudi razlog "če ponudbeni elementi ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije pod točko D (usposobljenost ponudnika)". Razpisni obrazec št. 5 sodi med dokazila o usposobljenosti, med zahteve iz razpisne dokumentacije pod točko D (d-7) in torej nežigosan in nepodpisan ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Gre za obrazec št. 5 - kvaliteta vozil in njihova zasedenost, v katerem ponudnik navaja vsa vozila, s katerimi bo izvajal prevoze in z njim dokazuje tudi svojo tehnično sposobnost. Z žigom in podpisom na njem, tako kot na vseh drugih obrazcih, potrdi resnost in pravilnost izpolnjenega obrazca.
Glede druge pomanjkljivosti vlagateljeve dokumentacije v zvezi z odgovorno osebo pri podizvajalcu â??â??..pa naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji pod d.6 zahteval v kategoriji "zaposleno osebje" naslednje elemente: 1) navedba imen in strokovne kvalifikacije osebja odgovornega za zahtevane storitve, 2) število zaposlenih - pogodba o delu (priložiti kopijo), 3) število zaposlenih - redno zaposleni (obrazec M1 - priložiti), 4) zdravstveni pregledi zaposlenih (dokazila), kar velja za vse, ki sodelujejo v ponudbi. Naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji ločil dokumentov, ki jih je potrebno priložiti za voznike in za odgovorne osebe za prevoze. Vlagatelj zahtevka je za vse ostale, tako voznike kot tudi odgovorne osebe predložil vso dokumentacijo, ki jo je naročnik zahteval v tej točki, za g. F. P. pa je navedel zgolj ime in priimek in ni priložil prav nobenega drugega dokumenta, tudi ne takega, iz katerega bi bile razvidne njegove strokovne kvalifikacije, čeprav vlagatelj sam zatrjuje in uči naročnika ter tu prihaja sam s seboj v nasprotje, da je naročnik za odgovorne osebe zahteval le navedbo imena in strokovno kvalifikacijo. Ponudbeni elementi v tem delu torej ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije, pod točko D, kar je izrecno navedeno kot izločitveni faktor pri analizi ponudb.
Glede 3. razloga za nepravilnost vlagateljeve ponudbe naročnik navaja, da želi dobiti bančno garancijo v obliki vzorca iz razpisne dokumentacije. Za naročnika je bančna garancija za dobro izvedbo del tako pomembna kategorija, da želi jasno in nedvoumno izjavo s strani banke, da bo bančno garancijo izdala točno v taki vsebini in pod pogoji, kot to želi naročnik. Izjava, ki jo je podala SKB banka, naročniku ni dala takih zagotovil, zato je naročnik ni mogel upoštevati kot take, ki bi zadostila zahtevam iz razpisne dokumentacije. V priloženem vzorcu, ki bi se ga ponudnik moral držati, je jasno razvidno, kdo je naročnik (v tem primeru občina Črnomelj) in kdo ponudnik ter izvajalec prevozov (v tem primeru Integral Voznik d.o.o.). Če bi se vlagatelj zahtevka za revizijo in banka držala vzorca, tudi ne more priti do dvoma o tem, kdo je v izdani bančni garanciji opredeljen kot naročnik in kdo kot ponudnik oziroma izvajalec prevozov. Če bi vlagatelj upošteval priloženi vzorec, torej tudi ne bi moglo priti do dvomov o tem, kdo je upravičen zahtevati izdajo bančne garancije. Navedeni zaplet in različna tolmačenja garancije tako s strani banke, naročnika in vlagatelja zahtevka, samo potrjujejo stališče naročnika, kako pomembno se je držati priloženega vzorca iz razpisne dokumentacije. Pozneje priložena bančna garancija, ki jo je vlagatelj priložil šele po prejemu obvestila in ustreza vzorcu, ne more biti upoštevana, ker bi bilo tako ravnanje naročnika v nasprotju z zakonom. Naročnik je torej pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da ponudba ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, tako kot je to navedeno zgoraj in jo je kot nepravilno zavrnil.
Glede navedb vlagatelja, ki se nanašajo na bančno garancijo podjetja â??â??.naročnik ponovno poudarja, da je zahteval, da sta bančna garancija in izjava banke podpisani in žigosani. Slednjemu ni bilo zadoščeno, zato je naročnik tako ponudbo pri pregledu kot nepravilno zavrnil in se tudi v tem pogledu sklicuje na zgornje navedbe o bančni garanciji.
Glede navedbe o številu vozil, ki jih ponuja družbaâ??â??., za prevoz, naročnik pojasnjuje, da nikjer ni navedel skupno minimalno število vozil -12 vozil (avtobusi in kombiji skupaj), za vse šole skupaj, pač pa je navedel minimalno število vozil, s katerimi je glede na število učencev in čas začetka pouka, potrebno opraviti prevoz po posamezni šoli. Ponudnik lahko organizira prevoz tudi tako, da ima isti avtobus na razpolago za dve ali več šol (npr. ob različni uri). Naročnik ne zahteva, da ima ponudnik vsak dan ob isti uri hkrati na razpolago minimalno 12 vozil. Naročnik meni, da je ravnal korektno, ko je vse ponudbe pregledal in na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti vse ponudbe tudi zavrnil. V primeru drugačne odločitve bi naročnik ravnal v nasprotju z zakonom in razpisno dokumentacijo.
Naročnik je vlagatelja v pravnem pouku (napačno) pozval, naj v treh dneh od vročitve tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo pravočasno, dne 19.08.2002, posredoval pritožbo zoper sklep naročnika, št. 640-02-9/2002, z dne 13.08.2002, v kateri predlaga, da se pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep. V obrazložitvi ponavlja svoje navedbe iz zahtevka. V zvezi s trditvijo naročnika, da nikjer ni zahteval 12 vozil, dodaja še, da bi le-ta lahko držala le v primeru, da naročnik ne bi navedel dveh izključujočih se elementov in sicer število otrok in čas pričetka pouka. V kolikor razpisna dokumentacija ne bi vsebovala teh dveh podatkov, bi lahko ponudnik ponudil le en avtobus za prevoz učencev in ne 10 oziroma 12 vozil. To obrazložitev naročnik ponavlja že več let, žal pa Državna revizijska komisija ne reagira na take obrazložitve naročnika.
Vlagatelj je Državni revizijski komisiji tudi predlagal, da istočasno sprejme sklep o povračilu stroškov zahtevka za revizijo, z dne 17.07.2002, in nadaljevanja postopka, z dne 01.08.2002, zoper sklep naročnika, št. 640-02-9/2002, z dne 30.07.2002, saj je vlagatelj s svojimi zahtevami v celoti uspel. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je Državna revizijska komisija razveljavila naročnikov sklep, ni pa odločala o stroških zahtevka za revizijo. Vlagatelj meni, da je Državna revizijska komisija, s tem ko je razveljavila sklep naročnika, št. 640-02-9/2002, z dne 30.07.2002, pritrdila vlagateljevim vsebinskim navedbam, saj vlagatelj izpodbijanemu sklepu ni nasprotoval iz procesnih razlogov, ampak iz vsebinskih razlogov. Poleg tega vlagatelj navaja, da je v skladu s podanim pravnim poukom podal pritožbo zoper sklep, št. 640-02-9/2002, z dne 13.08.2002, zato mora Državna revizijska komisija o tej pritožbi odločati kot o samostojni pritožbi in ne kot o nadaljevanju zahtevka za revizijo. Vlagatelj pa še dodaja, da ne glede na odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, želi povrnjene stroške za revizijo, v višini 4 ure x 10.000,00 SIT, stroške priporočene pošte 250,00 SIT ter eventualna taksa, v kolikor jo ZRPJN za pritožbo predvideva.

Državna revizijska komisija je vlagateljevo pritožbo, z dne 19.08.2002, ki smiselno v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pomeni zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dopisom, št. NVD 829/02-1577, z dne 20.08.2002, posredovala naročniku in ga zaprosila, da v skladu z določilom 17. člena ZRPJN posreduje vso dokumentacijo v zvezi z vodenjem postopka oddaje predmetnega javnega naročila, vključno z njegovim mnenjem.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 640-02-9/2002, z dne 22.08.2002, Državni revizijski komisiji dne 26.08.2002 odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in s svojim mnenjem, v katerem povzema svojo obrazložitev iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in dodatno Državno revizijsko komisijo naproša, da se opredeli do okoliščin, v zvezi z zastopanjem vlagatelja. Naročnik namreč ugotavlja, da je ponudbo dne 28.06.2002 podpisal stari direktor g. F. š., čeprav je iz dokumentov razvidno, da je nova direktorica že od 26.06.2002 ga. J. J. Na javnem odpiranju je ga. J. J. pojasnila, da nima pooblastila od direktorja za dovolitev vpogleda v tehnični del njihove ponudbe. Naročnik tako dvomi v verodostojnost ponudbe, saj jo je kot zastopnik podpisala oseba, ki to več ni bila. Lahko pa pride celo do spodbijanja lastne ponudbe s strani zakonite zastopnice.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe iz razloga, ker vlagateljeva ponudba nima žigosanega obrazca št. 5 in vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika, v navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) in ugotovila, da je naročnik v uvodu navedel "POSEBNO OPOZORILO!", v katerem je določil: "Ponudnik mora izdelati in oddati svojo ponudbo skladno s temi navodili, posamezne elemente ponudbe pa priložiti točno po vrstnem redu iz točke - IV.! Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku! Če je iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oz. izpolnjen kako drugače (n. pr. bančna garancija,â??), mora besedilo v celoti ustrezati zahtevam razpisovalca, obrazec pa mora biti priložen k izvirniku! â??" V točki 3. navodil ponudnikom je naročnik določil, da bo ponudba popolna (pravilno: pravilna) v primeru, če ponudnik do predpisanega roka za oddajo ponudbe predloži pravilno zapečaten in opremljen ovitek, ki vsebuje vse zahtevane elemente, pravilno izpolnjene, žigosane in podpisane s strani pooblaščene osebe. V točki 8. navodil ponudnikom, kjer so določeni izločitveni faktorji, ki bodo upoštevani pri izločanju neveljavnih oz. nepopolnih ponudb (pravilno: nepravilnih), je med drugim določeno tudi, da bodo pri analizi ponudb izločeni ponudniki: "če ponudbeni elementi ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije pod točko D) (usposobljenost ponudnika)". Razpisni obrazec št. 5 je naveden pod točko 3. D) d7.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo vlagatelja in ugotovila, da vlagatelj razpisnega obrazca št. 5 ni podpisal in žigosal. Ker je vlagatelj v svoji ponudbi predložil razpisni obrazec št. 5 brez žiga in podpisa, ni izpolnil vseh zahtev razpisne dokumentacije.

Ob upoštevanju zgoraj zapisanega je treba ugotoviti, da je naročnik sicer dovolj jasno zahteval (posebno opozorilo!) v navodilih ponudnikom, da morajo biti vsi obrazci iz razpisne dokumentacije izpolnjeni, žigosani in podpisani na izvirniku. Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni bil dosleden pri pripravi razpisnih obrazcev, saj so vsi ostali obrazci opremljeni s predvidenim mestom za datum, žig in podpis. Iz predloženih ponudb je mogoče ugotoviti, da so ponudniki to naročnikovo zahtevo različno razumeli; dva ponudnika sta namreč razpisni obrazec št. 5 podpisala in žigosala, medtem ko sta vlagatelj in en ponudnik navedeni obrazec le izpolnila. Obe ponudbi je naročnik kot nepravilni zavrnil (imeli sta tudi druge pomanjkljivosti). V zvezi z eventualno nejasnostjo razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija poudarja, da bi vlagatelj, skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, lahko zahteval od naročnika pojasnilo. Možnost pridobitve informacij in pojasnil v zvezi z izdelavo ponudbe in razpisno dokumentacijo je naročnik predvidel tudi v 4. točki navodil ponudnikom.

ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Zakon torej za pravilnost ponudbe zahteva, da le-ta izpolnjuje vse zahteve naročnika, ne glede na to, na kaj se te zahteve naročnika nanašajo (ne samo na izpolnjevanje pogojev v smislu 41. člena ZJN-1). Naročnik je citirano določbo 3. člena v razpisni dokumentaciji v točki 8. navodil ponudnikom smiselno povzel in med izločitvenimi kriteriji, ki bodo upoštevani pri izločanju neveljavnih oz. nepopolnih (pravilno: nepravilnih) ponudb, med drugim določil tudi, da bodo pri analizi ponudb izločeni ponudniki: "če ponudbeni elementi ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije pod točko D) (usposobljenost ponudnika)". Državna revizijska komisija meni, da je naročnik sicer pri sestavi razpisne dokumentacije (predvsem pri pripravi razpisnih obrazcev) ravnal nekonsistentno, kar se je v postopku pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb rezultiralo tudi v tem, da so ponudniki njegovim določilom v razpisni dokumentaciji sledili na različen način, da pa je vendarle uvodoma jasno zapisal (kot posebno opozorilo), da morajo biti vsi razpisni obrazci izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku. Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 namreč dolžan pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni osnovi pripravijo pravilno ponudbo. Ponudniki pa so v skladu z 10. členom Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št.: 33/97, 63/97, in 84/99) dolžni ponudbeno dokumentacijo urediti in opremiti tako, kot je to zahtevano v navodilih ponudnikom. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe v zvezi s tem razlogom za zavrnitev njegove ponudbe neutemeljene in da je naročnik ravnal v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala tudi vlagateljevo navedbo v zvezi z drugim razlogom za nepravilnost njegove ponudbe in sicer glede usposobljenosti oziroma sposobnosti njegovega podizvajalcaâ??...

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v 3. točki navodil ponudnikom določil, kdaj bo ponudba popolna (pravilno: pravilna) in med drugim v točki D) Dokazila o usposobljenosti zahteval tudi: d.6) Zaposleno osebje:
- navedba imen in strokovne kvalifikacije osebja odgovornega za zahtevane storitve;
- število zaposlenih - pogodba o delu (priložiti kopijo);
- število zaposlenih - redno zaposleni (obrazec M1 priložiti);
- zdravstveni pregledi zaposlenih (dokazila).
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ugotovila, da je za izvajanje razpisanih del predvidel tudi dva podizvajalca, ki ju je vpisal v razpisni obrazec št. 2a in sicer â??â??.(odgovorna oseba g. F. P.) in â??â??.(odgovorna oseba F. B.). Vlagatelj je priložil tudi seznam "Navedba imen in strokovne kvalifikacije osebja, odgovornega za zahtevane storitve", v katerem je navedel odgovorne osebe pri njem in pri obeh podizvajalcih ter voznike, ki bodo opravljali razpisane storitve. Temu je priložil tri izjave, da bodo opravljali razpisane storitve z vozniki, ki so v rednem delovnem razmerju, zaradi česar ne prilagajo zahtevanih pogodb o delu. Iz dokazil, ki so priložena v ponudbeni dokumentaciji, pa je razvidno, da je vlagatelj priložil zahtevane obrazce M-1 (Potrdilo o prijavi - odjavi) in zdravniška spričevala oz. individualna mnenja o delazmožnosti delavcev za vse voznike ter za odgovorni osebi pri vlagatelju in podizvajalcuâ??â??. Za odgovorno osebo pri podizvajalcuâ??â??., pa vlagatelj ni navedel niti strokovne kvalifikacije, niti ni priložil zahtevanih dokazil.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbi vlagatelja, da razpisna dokumentacija ne opredeljuje izostanka pogodbe o delu ali dokazila o zdravniškem pregledu kot izločitveni faktor ter vlagatelja ponovno opozarja na že zgoraj navedeno dolžnost naročnika, da vse ponudbe, za katere ugotovi, da ne izpolnjujejo vseh zahtev naročnika, po opravljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb kot nepravilne zavrne. Naročnik je namreč jasno zapisal, katera dokazila je potrebno predložiti v ponudbeni dokumentaciji v zvezi z zaposlenim osebjem, da bo ponudba popolna (pravilno: pravilna), vlagatelj pa tega ni v celoti izpolnil. Državna revizijska komisija še pripominja, da naročnik v svojih zahtevah ni razlikoval med zahtevami za odgovorne osebe in ostale osebe predvidene za izvajanje razpisanih storitev. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe tudi v zvezi s to revizijsko navedbo neutemeljene.

Vlagatelj pa sicer v zahtevku za revizijo navaja tudi, da so naročnikove zahteve za odgovorne osebe (zdravniško spričevalo) neutemeljene, saj so predvideni zdravstveni pregledi le za delavce, ki neposredno opravljajo prevoze (voznike), ne pa tudi za odgovorne osebe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te vlagateljeve navedbe v tej fazi postopka oddaje javnega naročila pravno formalno prepozne. Vlagatelj je bil namreč s temi zahtevami naročnika seznanjen že s prejemom razpisne dokumentacije in bi moral, v kolikor je imel pomisleke o ustreznosti le-te, vložiti zahtevek za revizijo, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, že pred odločitvijo o dodelitvi javnega naročila, ne pa čakati na odločitev o dodelitvi javnega naročila. Državna revizijska komisija ponovno opozarja, da je imel vlagatelj v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 (če mu niso bila jasna določila razpisne dokumentacije), možnost zahtevati tudi kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo v zvezi s pripravo ponudbe, to možnost je naročnik predvidel tudi v 4. točki navodil ponudnikom. Iz predložene dokumentacije pa ne izhaja, da bi vlagatelj to možnost izkoristil in da bi zahteval od naročnika kakršno koli pojasnilo. Pri tem pa je potrebno še ugotoviti, da je vlagatelj za odgovorni osebi vlagatelja in drugega podizvajalca predložil vsa zahtevana dokazila, vključno s temi, za katere zatrjuje, da niso potrebna.

Državna revizijska komisija je pri presoji tretje navedbe vlagatelja ugotovila, da je naročnik v 3. točki navodil ponudnikom med zahtevami za popolnost (pravilno: pravilnost) ponudbe določil, da mora ponudnik predložiti tudi:
"L) Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% od pogodbene vrednosti (izbrani ponudnik predloži garancijo ob podpisu pogodbe - razpisni obrazec 14); V ponudbeni dokumentaciji mora biti izjava banke, da bo izdala garancijo v primeru, če bo ponudnik izbran." V razpisni dokumentaciji je bil priložen razpisni obrazec št. 14, ki je sestavljen iz vzorca izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter iz vzorca same bančne garancije. Vzorec izjave banke je zahteval naslednje besedilo: " (banka) izjavlja, da bo ponudniku , v kolikor bo izbran kot najugodnejši ponudnik, izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pod pogoji, ki so navedeni v priloženem vzorcu garancije."
Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil izjavo SKB Banke d.d., Poslovna enota Novo mesto, z dne 27.06.2002: "Na podlagi vloge ponudnika (v nadaljevanju: naročnik garancije), s katero nas je seznanil, da se namerava prijaviti na javni razpis za: â?? Izjavljamo, da bo naročnik garancije v naši banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med naročnikom in vlagateljem sporna predvsem terminologija ponudnik/naročnik/naročnik garancije, kot je uporabljena v izjavi banke. Kot je zapisano že zgoraj, je banka na izjavi za ponudnika (vlagatelja) uvedla izraz "naročnik garancije" in ga v izjavi tudi uporabila. Jasno je torej, da s tem ni mišljen naročnik javnega razpisa, ampak vlagatelj. Državna revizijska komisija torej ne more pritrditi naročnikovemu stališču, kot ga le-ta navaja v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek, št. 640-02-9/2002-32, z dne 13.08.2002, in sicer da obstaja v izjavi banke, predloženi v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja, dvom o tem, kdo je opredeljen kot naročnik in kdo kot ponudnik oziroma izvajalec prevozov.

Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal nepravilno tudi, ko je izločil kot nepravilno ponudbo ponudnika â??.., ker garancija banke, ki jo je predložil v svoji ponudbeni dokumentaciji ni žigosana in podpisana. Državna revizijska komisija je po preveritvi naročnikovih zahtev v navodilih ponudnikom v točki 3 K) glede bančne garancije za resnost ponudbe (razpisni obrazec št. 13) in v točki 3 L) garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma izjave banke, da bo bančno garancijo izdala, če bo ponudnik izbran (razpisni obrazec št. 14) ugotovila, da sta razpisna obrazca št. 13 in 14 opremljena s predvidenim mestom za žig in podpis banke. V ponudbeni dokumentaciji ponudnika â??â??predložena dokumenta banke (bančna garancija za resnost ponudbe in izjava banke) nista opremljena z žigom banke, ampak sta samo podpisana, zato nista predložena v skladu z vsemi zahtevami naročnika.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili razpisne dokumentacije in določili ZJN-1, ko je ponudbi vlagatelja in ponudnikaâ??â??., štel za nepravilni in ju v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrnil.

Glede na to, da že na podlagi navedenega naročnik ni imel zakonske podlage za izbor najugodnejšega ponudnika (prvi odstavek 76. člena ZJN-1 namreč zahteva pridobitev dveh pravilnih ponudb), se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo minimalnega števila potrebnih vozil za izvajanje razpisanih storitev. Vlagatelj namreč po eni strani zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je zaradi minimalnih pomanjkljivosti izločil (dokumenti banke niso žigosani) iz postopka ponudnikaâ??â??., le-tega protežiral, po drugi strani pa zatrjuje, da je njegova ponudba nepravilna zaradi razloga, ker ne ponuja zadostnega števila vozil za izvajanje razpisanih storitev. Te vlagateljeve navedbe so same po sebi protislovne, saj sprva oporeka naročnikovi odločitvi o nepravilnosti ponudbe, hkrati pa naročniku očita, da ni nepravilnosti ponudbe ugotovil na podlagi drugega razloga. Vlagatelja velja še enkrat opozoriti, da za nepravilnost ponudbe zadošča že neizpolnjevanje ene izmed zahtev naročnika.

Ob opisanem dejanskem stanju naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo in z določili ZJN-1, ko je vlagateljevo ponudbo in ponudbo â??â??ocenil kot nepravilni in ju izločil iz nadaljnje obravnave, zato je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo naročnika v mnenju, št. 64002-9/2002, z dne 22.08.2002, glede zakonitega zastopnika vlagatelja in njegovega dvoma v verodostojnost ponudbe, ki jo je podpisal še prejšnji zakoniti zastopnik, čeprav te niso del vlagateljevega zahtevka, poudarja, da naročnik te okoliščine ni navedel kot enega izmed razlogov za nepravilnost vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija je v sklepu, št. 018-169/02-22-1528, z dne 08.08.2002, sicer že obravnavala problematiko spremembe zakonitega zastopnika v teku revizijskega postopka, ponudbo pa je podpisala oseba, ki je v ponudbi priloženem izpisku iz sodnega registra navedena kot direktor. V tej fazi revizijskega postopka pa je treba dodati, da je potrjena odločitev naročnika, s katero je vse ponudbe zavrnil kot nepravilne in s tem zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Kljub temu, da je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-169/02-22-1528, z dne 08.08.2002, opozorila obe stranki na pravilen potek revizijskega postopka, je naročnik vlagatelja v sklepu, št. 640-02-9/2002-32, z dne 13.08.2002, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, v pravnem pouku napačno poučil o možnem pravnem sredstvu in sicer, da lahko zoper izdani sklep v treh dneh po vročitvi tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je temu sledil in namesto izjave o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki bi jo moral nasloviti na naročnika, na Državno revizijsko komisijo posredoval pritožbo zoper sklep naročnika, št. 640-02-9/2002-32, z dne 13.08.2002. Omenjeno pritožbo je bilo potrebno obravnavati kot izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN in jo posredovati naročniku, da je le-ta lahko v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji posredoval celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, vključno s svojim mnenjem.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa utemeljena.


V zvezi z vodenjem predmetnega revizijskega postopka Državna revizijska komisija v povezavi z vlagateljevo navedbo v pritožbi (pravilno: izjavi o nadaljevanju postopka, zoper sklep naročnika, št. 640-02-9/2002-32, z dne 13.08.2002, da Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-169/02-22-1528, z dne 08.08.2002, ni odločila tudi o stroških, pojasnjuje naslednje:

Državna revizijska komisija je s citiranim sklepom razveljavila sklep naročnika, št. 64002-9/2002-25, z dne 30.07.2002, s katerim je naročnik zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo in naročnika napotila, da o vloženem zahtevku odloči vsebinsko. Naročnik je namreč ugotovil, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevku za revizijo in je zahtevek zavrgel. Neobstoj procesnih predpostavk (aktivna legitimacija, pravočasnost, popolnost vloženega zahtevka) pa preprečuje, da bi se zadeva sploh vsebinsko obravnavala. Državna revizijska komisija je v citiranem sklepu ugotovila, da je naročnik ravnal napačno, saj so bile procesne predpostavke izpolnjene in je zato razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. V citiranem sklepu je Državna revizijska komisija obe stranki v postopku opozorila na nadaljnji potek revizijskega postopka in sicer je navedla: "Kar zadeva vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vsebinski del postopka oddaje predmetnega javnega naročila, jih v tej fazi še ni mogoče meritorno obravnavati. Vsebinsko odločanje preide na Državno revizijsko komisijo šele takrat, ko naročnik opravi določena procesna dejanja, ki so od njega zahtevana v 16. in 17. členu ZRPJN. Naročnik mora torej o zahtevku za revizijo odločiti, o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, ter ga hkrati pozvati, da mu sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali le-tega umika. Po (morebitnem) prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, pa mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji, skupaj s svojim mnenjem (17. člen ZRPJN)."

Državna revizijska komisija je torej s citiranim sklepom le korigirala napačno odločitev naročnika (razveljavila sklep o zavrženju zahtevka) in naročnika v skladu z drugim odstavkom 23. člena napotila na pravilno izvedbo dela postopka, ki je bil razveljavljen (na vsebinsko - meritorno obravnavo zahtevka). Državna revizijska komisija odloča o stroških šele takrat, ko vsebinsko odloča o zahtevku za revizijo in sicer, se v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov ugodi v primeru, če se ugodi vlagateljevemu zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je v pritožbi, zoper sklep naročnika, št. 640-02-9/2002, z dne 13.08.2002, ki je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN izjava o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo s tem sklepom ni ugodila, je potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka. Vlagatelja pa je potrebno ponovno opozoriti, da dejstvo, da je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-169/02-22-1528, z dne 08.08.2002, razveljavila sklep naročnika o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, zaradi zgoraj navedenega, ne vpliva na odločitev o stroških iz tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??