018-187/02

Številka: 018 -187/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti: Oddaja nalog investicijskega inženiringa pri dograditvi in rekonstrukciji poslovne stavbeâ??.., vlagateljev zahtevka za revizijo â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), proti naročniku â??â??(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??.

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za oddajo nalog investicijskega inženiringa pri dograditvi in rekonstrukciji poslovne stavbeâ??â??.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 40.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višji stroškovni zahtevek se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30. 04. 2002, v časopisu Deželne novice - uradne objave št. 17/02, objavil povabilo k oddaji ponudb, št. 35100-0012/02, z dne 24. 04. 2002, za pričetek postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za oddajo nalog investicijskega inženiringa pri dograditvi in rekonstrukciji poslovne stavbe naâ??... Do datuma, določenega za predložitev ponudb, so na naslov naročnika prispele 4 ponudbe. Kot najugodnejšega ponudnika je naročnik izbral podjetje â??â??.(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), o čemer je obvestil ponudnike z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 35101-0005/02, z dne 01. 07. 2002.

Z dopisom z dne 16. 07. 2002, je naročnik vlagatelju poslal odgovor na zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.
Dne 29. 07. 2002, je naročnik prejel zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, s katerim vlagatelj izpodbija postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti. Po navedbah vlagatelja so bile v predmetnem postopku oddaje javnega naročila nepravilno uporabljene določbe materialnega prava, napačno je ugotovljeno dejansko stanje in kršene so določbe procesnega prava, zato vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.
V obrazložitvi vlagatelj navaja, da je dne 17. 07. 2002, prejel odgovor na zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki pa ne vsebuje potrebnih določil iz 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj je mnenja, da naročnik v postopku razpisa krši najmanj določila 23., 50., 51., 52. in 125. člena ZJN-1, 9., 19., 22. člen Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občini
â??.., posledično pa tudi 22. in 23. člen Pravilnika o postopku dajanja v najem, določanju najemnin in postopku prodaje poslovnih prostorov in poslovnih stavb, na katerih ima pravico uporabe Občina â??â??, 16. člen Statuta občine â??..ter 74. čl. Ustave RS (Ur. l. RS št. 33/91 idr.). V postopku javnega razpisa so kršena tudi načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljnost, načelo enakopravnosti, ki zagotavlja, da bodo vsi ponudniki obravnavani enakopravno ter da bo izbira med njimi opravljena na kar najbolj objektivni in ne subjektivni podlagi ter načelo publicitete oz. transparentnosti, ki obvezuje naročnika, da svoje odločitve javno objavi na ustrezen način.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe v 4. točki navedel merila za izbor najugodnejšega ponudnika kot so: 1. ponudbena cena in pogoji plačila, 2. reference in usposobljenost za tovrstna dela, 3. ostale ponudbene ugodnosti. Prav tako je navedel, da najcenejša ponudba ni najugodnejša.

Naročnik po mnenju vlagatelja očitno namenoma ni navedel pomena in načina ocenjevanja ponudb, ki bi jih v skladu s 50. členom ZJN-1 moral, niti ni podrobneje ovrednotil načina ocenjevanja ponudb. Vlagatelj pri tem še zlasti izpodbija postopek naročnika v fazi primerjave, ocenjevanja in vrednotenja ponudb, kakor tudi pomanjkljivosti v obrazložitvi odgovora o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj je mnenja, da takšna izbira ponudnika ne more biti objektivna, pač pa je subjektivna. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je na 2. mestu po vrstnem redu meril v povabilu naročnik navedel reference in usposobljenost za tovrstna dela. ZJN-1 v 45. členu določa, da lahko naročnik določi dodatne elemente poleg zakonskih za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, kar pa ne pomeni, da naročnik lahko o njih arbitrira. Zakonski pogoji so poslovna, finančna, kadrovska in tehnična sposobnost. Pravila 41. do 44. člena ZJN-1 se nanašajo na pogoj povezave s ponudnikovimi osebnimi lastnostmi, ki pa ne smejo biti diskriminatorni. Reference je naročnik v tem razpisu očitno določil kot merilo za izbiro in ne kot pogoj. Definicijo merila pa določa 11. točka 3. člena ZJN-1. Zakon v 51. členu primeroma našteva celo možne vrste meril, ki se uporabljajo odvisno glede na predmet javnega naročila, iz razpisa naročnika pa je pojem ostale ponudbene ugodnosti na 3. mestu in ga glede na predmet naročila ni mogoče razumeti, da je ponudbena ugodnost lahko npr. starost, spol, saj gre za izvedbo investicijskega inženiringa. ZJN-1 v 94. členu tudi taksativno našteva, da se postopek po ZJN-1 ne uporablja za nakup ali najem zemljišč, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njim povezane, zato naročnik ne more pri 3. postavki meril le-to uporabiti kot ugodnost, saj takšno merilo v zvezi z razpisanim poslom ni objektivno opravičljivo, hkrati pa ni bilo vnaprej določeno. Glede na navedeno ga naročnik tudi ne more in ne sme pri vrednotenju in ocenjevanju na lestvici ponudnikov sploh uporabljati. Naročnik tudi nikoli, kljub zahtevi za obrazložitev, ni navedel točkovnega izbora oz. mesta, na katerem se vlagatelj nahaja. Obrazložitev naročnika, da je izmed ponudnikov izbrana mlada in perspektivna podjetnica, ki je pripravljena kompenzirati stroške vodenja inženiringa z nakupom poslovnih prostorov, je praktično smešna in nedopustna, saj po mnenju vlagatelja prejudicira tako civilnopravne norme glede možnega deleža prodaje tudi tuje lastnine, izvedbe postopka prodaje, vrednotenja nepremičnin, kot tudi najmanj določbe 50., 51. in 52. člena ZJN-1. Navedeno pomeni tudi diskriminacijo ponudnikov in nedovoljeno omejevanje konkurence ter kršitev načel enakopravnosti ponudnikov, ki jo zagotavlja že Ustava RS.
Naročnik v obrazloženem odgovoru o izboru, po trditvah vlagatelja, tudi ni upošteval določil 79. člena ZJN-1, saj bi iz obrazložitve morali biti razvidni razlogi, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena. Obrazloženo obvestilo tudi ne vsebuje podatkov o prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril.

Vlagatelj uveljavlja tudi vse stroške, nastale v zvezi s tem postopkom do plačila, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je z dopisom, št. 35101-0011/02, dne 22. 08. 2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo vlagatelja skupaj z mnenjem naročnika o vloženi reviziji.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom št. 48000-0002/02, z dne 12.8.2002, na podlagi vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 19.8.2002, pa naročnik v mnenju navaja, da je razpis za oddajo del izvajal po Pravilniku za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občiniâ??.., ker je bila ocenjena vrednost naročila manjša od 8.000.000,00 SIT. Za oddajo del je, ne glede na to, da po Pravilniku za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občini â??..to ni potrebno, imenoval komisijo za vodenje razpisa in naročil objavo razpisa v Občinskem glasilu Deželne novice št. 17/02. Komisija za izvajanje javnega razpisa je izvedla javno odpiranje ponudb. Glede na očitano kršitev 23. člena ZJN-1, naročnik navaja, da 23. člen ZJN-1 govori o vsebini razpisne dokumentacije. Vsebina razpisne dokumentacije je določena v Pravilniku za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občiniâ??.., po katerem je bil izveden razpis. Ponudnika sta bila seznanjena z zahtevano vsebino razpisne dokumentacije pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila. V skladu z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po naročnikovem mnenju ne more vložiti zahtevka za revizijo, ker so mu bila ta dejstva znana pred odločitvijo naročnika. Enako navaja za očitane kršitve 50. in 51. člena ZJN-1, saj so določitve in vrste meril navedene v 19. členu Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občiniâ??â??, po katerem je bil izveden razpis in so bila navedena v razpisu. Tudi ta dejstva so bila po mnenju naročnika vlagatelju znana pred odločitvijo naročnika, zato iz navedenih razlogov ne more vlagati zahtevka za revizijo.

Očitano kršenje 52. člena ZJN-1, ki govori o variantah, je po naročnikovem mnenju brezpredmetno, ker variante niso bile zahtevane, niti ponujene s strani nobenega ponudnika in ker se je razpis izvajal po Pravilniku za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občini â??..

Očitano kršenje 125. člena ZJN-1, je po naročnikovem mnenju prav tako brezpredmetno, ker skladno z določili v tem členu velja sprejeti notranji predpis - to je Pravilnik za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občiniâ??... Določila tega pravilnika so bila vlagatelju znana pred odločitvijo o oddaji naročila, zato tudi iz tega razloga ne more vlagati zahtevka za revizijo.

Navajanje kršitve 9., 19. in 22. člena Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občini â??â??so po naročnikovem mnenju brezpredmetne, ker so bila vsa dejstva in zahteve znane pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, torej iz tega razloga ne more biti vložena zahteva za revizijo.

Glede očitanih kršitev Pravilnika o postopku oddajanja v najem, določanja najemnin in postopku prodaje poslovnih prostorov, na katerih ima pravico uporabe Občina â??â??.in 16. člena Statuta občine â??..ter 74. člena Ustave RS naročnik meni, da je izbrani ponudnik kot ugodnost ponudil poračunavanje opravljenih del z nakupom poslovnih prostorov ob enakih pogojih kot ostali kupci in v skladu z določili Pravilnika o postopku oddajanja v najem, določanja najemnin in postopku prodaje poslovnih prostorov, na katerih ima pravico uporabe Občinaâ??... Za naročnika to pomeni brezobrestno kreditiranje del do tedaj, ko bodo poslovni prostori realizirani in nudeni v nakup. Po naročnikovem mnenju torej ne gre za kršenje Pravilnika o postopku oddajanja v najem, določanja najemnin in postopku prodaje poslovnih prostorov, na katerih ima pravico uporabe Občina â??â??in 16. člena Statuta občine â??â??ter 74. člena Ustave RS.

Naročnik v nadaljevanju navaja naslednje razloge za izbiro izbranega ponudnika:
- izbrani ponudnik je bil izbran na osnovi izdelane analize ponudb, iz katere izhaja, da je bila njegova ponudba druga najcenejša ob zanemarljivi razliki v ceni. Cena vlagatelja je bistveno višja od cene izbranega ponudnika. Razlog, da ni bil izbran ponudnik z najnižjo ceno, je njegova zahteva po 25% avansu, ki ga Občina â??â??kot proračunski porabnik ne more dati.
- Izbrani ponudnik ima ustrezne reference z razpisanega področja, kar ima tudi vlagatelj.
- Izbrani ponudnik je izdelal najpopolnejšo ponudbo.
- Navedba naročnika v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, da da možnost mladi perspektivni podjetnici, je zgolj postranskega značaja, saj je bila najugodnejša po ceni (ob upoštevanju, da je najcenejši ponudnik zahteval zakonsko neizvedljiva plačila (avans) ob tem, da so ostali zahtevani pogoji razpisa pri vseh ponudnikih ustrezni).

Naročnik je zato mnenja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, saj so bila vsa dejstva, ki jih vlagatelj navaja kot razlog za vložitev revizije, znana že pred odločitvijo naročnika o izbiri ponudnika (peti odstavek 12. člena ZRPJN), zato predlaga Državni revizijski komisiji, da zahtevek za revizijo v celoti zavrne.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, sprejela sklep, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba petega odstavka 12. člena uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katere namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahteve za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje.

Kljub zgoraj zapisanemu pa se na določbo petega odstavka 12.člena ZRPJN, ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni navedel pomena in načina ocenjevanja ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz točke 4 povabila k oddajanju ponudbe izhaja, da je naročnik kot merila za izbiro najugodnejše rešitve določil:
1. Ponudbeno ceno in pogoje plačila
2. Reference in usposobljenost za tovrstna dela
3. Ostale ponudbene ugodnosti

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda možnosti objektivne preverljivosti pravilnosti vrednotenja ponudb z vidika postavljenih meril, ugotavlja, da naročnik meril za izbiro najugodnejše ponudbe ni ovrednotil in ni določil načina uporabe meril, kot to določa drugi odstavek 50. člena ZJN-1 (v povezavi s prvim odstavkom 125. člena ZJN-1). Naročnik meril tudi ni opisal na način, da bi bilo iz njih možno razbrati, kako bo ponudnik v največji meri zadovoljil naročnika.

Naročnik se pri upoštevanju meril sklicuje na 19. člen Pravilnika za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občiniâ??.., po katerem se kot merilo za izbor ponudnika, s katerim bo sklenjena pogodba, praviloma uporabi najnižja cena, vendar naročnik v odgovoru na zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila izbor utemeljuje tudi z dejstvom, da je izbrani ponudnik pokazal veliko razumevanje za izvedbo optimalne rešitve naloge, ki ga je pripravljen sooblikovati z investitorji načrtovanih del in nenazadnje pripravljen sam sodelovati pri financiranju posega s kompenzacijo stroškov vodenja inženiringa z nakupom poslovnih prostorov v sami stavbi. Naročnik teh možnosti ni vnaprej določil kot merilo, jih opisal in jih tudi ni objektivno ovrednotil. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikov način ocenjevanja merila "Ostale ponudbene ugodnosti" vnaprej ni bil znan. Z vidika pregleda možnosti objektivne preverljivosti pravilnosti vrednotenja ponudb, pa takšen način vrednotenja, preverljivosti ne omogoča.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil temeljna načela javnega naročanja zlasti v delu, ki se nanaša na vprašanje določitve meril in njihovega točkovanja oziroma vrednotenja, kot navaja tudi sam vlagatelj. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da naročnik pri oblikovanju oz. določitvi meril ni opisal posameznega merila, ki ga je kasneje uporabil pri ocenjevanju ponudb. ZJN-1 sicer naročniku v celoti prepušča odločitev o tem, na podlagi katerih meril bo v postopku oddaje javnega naročila izbral zanj najugodnejšo ponudbo, kar toliko bolj velja za oddajo javnih naročil male vrednosti. Vendar, v kolikor se je naročnik odločil, da izbere najugodnejšega ponudnika na podlagi tudi drugih meril in ne le merila najnižje cene (saj tudi točka 4 povabila k oddaji ponudbe določa, da najcenejša ponudba ni hkrati tudi najugodnejša), bi moral pri tem upoštevati pravilo po vnaprejšnjem opisu meril, kljub dejstvu, da gre za oddajo naročila male vrednosti, katerega postopek je urejen z internim predpisom naročnika. Določilo 125. člena ZJN-1 namreč veže naročnika, da pripravi notranji predpis upoštevajoč določbe ZJN-1, zato bi moral pri pripravi le-tega upoštevati in v njem urediti morebitno "smiselnost uporabe" glede na 50. člen ZJN-1. Potrebno pa je ugotoviti, da naročnik v svojem notranjem predpisu (Pravilnik za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občiniâ??..) ni uredil vprašanja določanja in uporabe meril (prav tako za predmetno povabilo k oddaji ponudb) v postopkih oddaje naročil male vrednosti in se v 22. členu pravilnika celo izrecno sklicuje na ZJN-1. Skratka, uporaba meril na način, za katerega se je odločil naročnik, ne omogoča objektivne preverljivosti izbire najugodnejšega ponudnika ter hkrati pomeni kršitev enega izmed temeljnih načel javnega naročanja, to je načela transparentnosti, ki zahteva, da so postopki pregledni-transparenti.

O konkretnih merilih pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pomen merila pod točko 3 Ostale ponudbene ugodnosti ter način njegove uporabe v tolikšni meri nedoločen, da dopušča možnost neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. Sicer pa velja vse zgoraj zapisano smiselno enako tudi za preostali izpodbijani merili (2. Reference in usposobljenost za tovrstna dela), če in v kolikor v razpisni dokumentaciji niso objektivizirana.

Kljub temu, da ZJN-1 dopušča ureditev postopka oddaje javnih naročil male vrednosti s posebnimi določbami notranjega predpisa naročnika, je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno zagotoviti pri teh postopkih vsaj smiselno uporabo določil ZJN-1 v delu, ki opredeljujejo ravnanja naročnikov glede vrednotenja ponudb, še toliko bolj pa v primeru, ko naročnik teh vprašanj ne uredi s svojim notranjim predpisom o oddaji javnih naročil male vrednosti. šele na ta način je ponudnikom dana možnost, da so seznanjeni s pomembnimi dejstvi, odločitvami in dejanji v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil, torej tudi v postopku oddaje naročila male vrednosti.

Ker naročnikov Pravilnik za oddajo javnih naročil male vrednosti v Občini â??â??ne vsebuje določb v zvezi z izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila, je vlagateljeve navedbe o nezadostnosti obrazloženega obvestila o oddaji naročila potrebno presojati preko ravnanja naročnika, ki je vlagatelju odposlal "odgovor na zahtevo za obrazloženo obvestilo" in določil 79. člena ZJN-1 (ki v drugem odstavku določa, da mora obrazloženo obvestilo ponudniku, katerega ponudba ni bila sprejeta, vsebovati naslednje podatke: "1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe, 2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, 3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril, 4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana") v povezavi s prvim odstavkom 125. členom ZJN-1.


Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, z dne 16. 07. 2002, ni zadostno navedel podatkov, ki jih ZJN-1 v drugem odstavku 79. člena določa kot obligatorno vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Sklicevanje na razumevanje ponudnikov za izvedbo optimalne rešitve pa ne predstavlja ravnanja skladno z namenom instituta obrazloženega obvestila. Državna revizijska komisija v zvezi s tem poudarja, da je namen obrazloženega obvestila o oddaji naročila v tem, da se ponudniki vsaj v določeni meri lahko seznanijo s potekom postopka oddaje javnega naročila in se potem na podlagi dodatnih podatkov, ki jih pridobijo s tem aktom naročnika, lahko odločijo o nadaljnjih ravnanjih v postopku oddaje javnega naročila oziroma v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu utemeljen.

Glede na to, da sta bila opisan način določanja, opisa in ovrednotenja meril ter nezadostna vsebina naročnikovega odgovora na zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila sama po sebi zadostna razloga za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, se Državna revizijska komisija do zatrjevanih kršitev Pravilnika o postopku oddajanja v najem, določanja najemnin in postopku prodaje poslovnih prostorov, na katerih ima pravico uporabe Občinaâ??.., 16. člena Statuta občineâ??. ter 74. člena Ustave RS, ni opredeljevala, saj na odločitev o zahtevku za revizijo takšna presoja ne more vplivati.

Za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti in ne le obvestila o izbiri št. 35101-0005/02 z dne 03. 07. 2002, se je Državna revizijska komisija odločila, ker je tako sledila revizijskemu predlogu sicer utemeljenega zahtevka za revizijo in zato, ker iz razlogov, navedenih v obrazložitvi tega sklepa, na osnovi razpoložljive razpisne in ponudbene dokumentacije ne bi bilo mogoče opraviti pravilne in objektivne izbire najugodnejšega ponudnika.


Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN, v višini 40.000,00 SIT in jih je naročnik dolžan plačati v roku iz druge točke izreka tega sklepa. Ostale stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo in ki jih je mogoče subsumirati pod pojem "stroški nastali z revizijo", pa je potrebno zavrniti, ker na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi. Povračilo stroškov samega sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila pa, glede na določilo petega odstavka 22. člena ZRPJN v delu, ki glasi "â?? vlagatelju â?? povrniti stroške nastale z revizijo" ni predmet odločanja Državne revizijske komisije, temveč pristojnega sodišča v morebitnem odškodninskem sporu.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (3. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??.