018-185/02

Številka: 018-185/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??â??.v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo štirih kompenzatorjev ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.05.2002 (dokument št. 559/02) na podlagi pravil notranjega predpisa o oddaji javnih naročil male vrednosti, k oddaji ponudb povabil tri ponudnike za dobavo 4 kompenzatorjev. Po pridobitvi ponudb je naročnik javno naročilo oddal podjetjuâ??â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), z obrazložitvijo, da so delovni pogoji s strani vlagatelja ponujenih kompenzatorjev manjši od zahteve iz povabila k oddaji ponudbe, ravno tako pa je vlagateljeva ponudba tudi cenovno manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 27.06.2002 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da delovni pogoji ponujenih kompenzatorjev natančno ustrezajo naročnikovim zahtevam iz povabila k oddaji ponudbe, z dne 15.05.2002. Kot dokazilo za svojo trditev iz predhodnega stavka, se vlagatelj sklicuje na dopis, z dne 05.06.2001, ki ga je poslal naročnikovi službi strojnega vzdrževanja, iz katerega med drugim izhaja tudi mejna uporabna temperatura za kompenzatorje v višini 700° C. Vlagatelj še dodaja, da je naročniku dobavil že 35 kosov kompenzatorjev, brez ene same reklamacije, kar dodatno potrjuje, da kvaliteta le-teh ustreza naročnikovim tehničnim zahtevam. Vlagatelj tudi navaja, da je bila njegova ponudba (varianta II v skupni vrednosti 1.003.244, 00 SIT) cenovno najugodnejša, zato meni, da naročnik ni upošteval lastnih meril iz razpisne dokumentacije (naročnik je kot edino merilo za ocenitev ponudb določil "najnižjo ceno").

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (dokument št. 923/02, z dne 12.07.2002) z obrazložitvijo, da v skladu z določili Pravil o oddaji naročil male vrednosti, ne gre za postopek po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00: v nadaljevanju ZJN-1) in posledično tudi ni možna revizija.

Vlagatelj je dne 18.07.2002 (dokumenta z dne 17.07.2002) vložil pritožbo zoper naročnikov sklep št. 923/02, z dne 12.07.2002, in v pritožbi zapisal, da se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da v postopkih oddaje naročil male vrednosti ni mogoče vložiti zahtevka za revizijo.

Pritožbi vlagatelja je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-164/02-25-1491, z dne 29.07.2002, ugodila in razveljavila naročnikov sklep s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Na podlagi proučitve takrat predložene dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da bi moral biti vlagatelj, v obravnavanem postopku oddaje predmetnega naročila (postopek za oddajo naročila male vrednosti), deležen pravnega varstva, kot ga za postopek javnih naročil določa ZRPJN, o čemer je v obrazložitvi svoje odločitve opisala pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika. Naročnika je z navedenim sklepom napotila na meritorno obravnavanje vlagateljevega zahtevka za revizijo, skladno s 16. in 17. členom ZRPJN.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je naročnik sledil napotkom Državne revizijske komisije in o zahtevku na podlagi 16. in 17. člena ZRPJN odločil. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega (dokument z dne 13.08.2002) in ugotovil, da so vlagateljeve navedbe v celoti neutemeljene.
Naročnik navaja, da je v skladu z določili Pravil male vrednosti naročnika, dne 15.05.2002, trem ponudnikom (vlagatelju, izbranemu ponudniku in podjetjuâ??â??) poslal povabilo k oddaji ponudbe. Iz povabila k oddaji ponudbe nesporno izhaja, da naročnik išče ponudbe za dobavo štirih kompenzatorjev s točno določenimi tehničnimi lastnostmi, ki so bile v povabilu jasno in nedvoumno navedene. V povabilu k oddaji ponudbe je naročnik jasno določil tudi pogoje dobave, garancijski rok, rok plačila ter postavil zahtevo, kako naj ponudniki oblikujejo ceno v ponudbi. S povabilom k oddaji ponudb je naročnik seznanil ponudnike tudi, da je edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena.
Do roka za oddajo ponudb, je naročnik prejel vse tri ponudbe. Dve ponudbi sta v celoti ustrezali zahtevam naročnika, tako v tehničnem delu, kot tudi v delu (vseh) ostalih zahtev naročnika. Ponudba vlagatelja ni ustrezala zahtevam naročnika v tehničnem delu, saj vlagatelj ni ponudil kompenzatorjev z zahtevanimi obratovalnimi pogoji - dimni plini temperatura T= 350°C. Naročnik je ugotovil tudi, da vlagatelj ni ponudil cene, ki bi vsebovala vse stroške, popuste, rabate in davek na dodano vrednost, ki bi moral biti prikazan posebej.
Naročnik še navaja, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je ponudil variantne predloge, vendar pa je v obeh primerih ponudil naročniku kompenzatorje z delovnimi pogoji - dimni plin 320°C. Dejstvo je, da ponujeni kompenzatorji ne ustrezajo zahtevam naročnika v tehničnem delu, ravno tako pa vlagatelj tudi cene ni oblikoval v skladu z naročnikovimi zahtevami iz povabila k oddaji ponudbe. Cena vlagatelja ne vsebuje davka na dodano vrednost, ravno tako je vezana na tečaj EUR, tako, da se lahko spremeni v skladu s tečajem EUR na dan plačila.

Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.08.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in še dodaja, da je dejanska delovna temperatura za zahtevane kompenzatorje mnogo nižja, saj je med dimnimi plini in kompenzatorji še tesnilna vrvica in izolacijska volna. Vlagatelj meni, da je neumestna trditev naročnika, da ponudbi ostalih dveh ponudnikov povsem ustrezata tehničnim zahtevam glede materiala v točki c iz povabila k oddaji ponudbe, kar pa ne pomeni, da ponujeni kompenzatorji ne ustrezajo naročnikovim potrebam. Kljub temu vlagatelj meni, da kompenzatorji, ki sta jih ponudila izbrani ponudnik in ponudnikâ??.., niso bili najcenejši. Kompenzator po mnenju vlagatelja ni zdravilo z natančno kemijsko formulo, ki v mejah toleranc ustreza določenim pogojem, ki pa so ponavadi kot zahteve veliko višji, da je uporaba zanesljiva. Vlagatelj tudi meni, da naročniku (naročnikovi komercialni službi) ne more biti neznanka, koliko znaša DDV, in koliko vpliva na ceno tečajna razlika. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik res zahteval podatke o njegovem dobavitelju, vendar iz razloga, da bi preko za naročnika primernih dobaviteljev pritisnil na vlagateljeve dobavitelje in nelojalno uvozili iste materiale preko drugih dobaviteljev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (1. odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1. Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je iz razlogov ekonomičnosti razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti skupni stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega naročila.

V obravnavanem primeru se torej postopek oddaje javnega naročila vodi v skladu s pravili notranjega predpisa naročnika o oddaji javnih naročil majhne vrednosti (Pravila o oddaji naročil male vrednosti, z dne 03.09.2001) ter na podlagi naročnikovega povabila ponudnikom k oddaji ponudbe, št. 559/02, z dne 15.05.2002, in pripadajočih tehničnih zahtev, ki izhajajo iz le-tega.
Konkretne zahteve naročnika, ki se nanašajo na sodelovanje v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila oziroma zahteve v zvezi z oddajo ponudbe in vsebino le-te so določene v povabilu k oddaji ponudb št. 559/09, z dne 15.05.2002, ki so ga prejeli vsi trije pozvani ponudniki, med njimi tudi vlagatelj. Iz povabila je mogoče jasno razbrati, da je naročnik v točki b (obratovalni pogoji) tehničnega dela, jasno postavil zahtevani obratovalni pogoj - dimni plini T=350°C. Ravno tako je naročnik v povabilu k oddaji ponudb izrecno zahteval, "da mora cena vsebovati vse stroške, popuste, rabate in davek na dodano vrednost, ki je prikazan posebej."

Pregled obeh vlagateljevih ponudb pokaže, da (za razliko od ostalih dveh ponudnikov) ni v celoti izpolnil vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije. Tako vlagatelj ni izpolnil naročnikove zahteve iz prej navedene točke b, pač pa je v obeh ponudbah naročniku ponudil kompenzatorje z delovnimi pogoji - dimni plin 320°C.
Ravno tako vlagatelj pri obeh variantnih ponudbah, cene ni oblikoval v skladu z naročnikovimi izrecnimi zahtevami, pač pa je obe ponujeni ceni zapisal brez posebej prikazanega davka na dodano vrednost, cena pa je bila v obeh primerih prikazana tudi v odvisnosti od tečaja EUR.

Opisani položaj v notranjem predpisu naročnika o oddaji javnih naročil majhne vrednosti (Pravila o oddaji naročil male vrednost, z dne 03.09.2001), zato ga je potrebno presojati na podlagi splošnih pravil ZJN-1.

ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Zakon torej predvideva, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji postavi različne zahteve, hkrati pa naročnika zavezuje, da v fazi primerjave in ocenjevanja le-te v celoti upošteva. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si napačno predstavlja vlagatelj, ki takšno ravnanje zagovarja z utemeljitvijo, "da naročniku ne more biti neznanka koliko vplivata na ceno davek na dodano vrednost in tečajna razlika" in "da pogoji ponujenih kompenzatorjev natančno ustrezajo naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije" (pri tem pa svoje trditve ne dokaže, pač pa se v zvezi s tem sklicuje na dopis, ki ga je poslal naročniku eno leto preden je oddal ponudbi za predmetno javno naročilo - dopis z dne 05.06.2001). Postopek oddaje javnega naročila je namreč izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko kot pravilna obravnavana le tista ponudba, ki v celoti izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

S tem v zvezi je potrebno še opozoriti vlagatelja, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za vsebino oddane ponudbe. Naročnik na podlagi prvega odstavka 54. člena ZJN-1 sicer res lahko zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila (tudi naročnik je v obravnavanem postopku od vlagatelja zahteval pojasnilo - navedbo proizvajalca ponujenih kompenzatorjev in prospektni material, pa se le-ta ni odzval), da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe konkretnega ponudnika ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom, ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, v ponudbi ni priložil, oziroma ga je priložil v nasprotju z izrecnimi navodili naročnika. Z opisanim ravnanjem bi naročnik naknadno pozvanega ponudnika obravnaval bolj ugodno od preostalih ponudnikov in bi tako kršil tudi načelo enakopravnosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila (7. člen ZJN-1).

Ob opisanem dejanskem stanju, naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z zakonom, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno in jo izločil iz nadaljnje obravnave, zato je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??â??