018-182/02

Številka: 018-182/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) poâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za "Organizacija in izvajanje storitev fizičnega varovanja objekta in premoženja, ki ga uporablja Davčni uradâ??â??., na lokaciji: upravna zgradba Davčnega uradaâ??â??." ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.02.2002 z dopisi "povpraševanje", št. 05300-4/2002-2-07-98/3, pozval podjetja â??â??.in vlagatelja, k oddaji ponudb v postopku oddaje javnega naročila za "organizacijo in izvajanje storitev fizičnega varovanja objekta in premoženja, ki ga uporablja Davčni uradâ??â??, na lokaciji: upravna zgradba Davčnega uradaâ??â??". Naročnik je kot cenovno najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in o tem obvestil vse tri ponudnike. Vlagatelj je na naročnika naslovil dopis, z dne 25.03.2002, s katerim je na podlagi določila prvega odstavka 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Dne 04.04.2002 je vlagatelj od naročnika prejel dopis "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanja DUâ??.", z dne 03.04.2002, št. 07100-2/2002-6-07-90/3. Vlagatelj je dne 15.04.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 10.04.2002, v katerem je navedel, da naročnikov dopis "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanja DUâ??.", ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa drugi odstavek 79. člena ZJN-1. Naročnik je dne 12.06.2002 izdal sklep, št. 07100-2/72002-9-07-90/2-844, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Po prejetem sporočilu vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik le-tej posredoval v odločanje vso dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-132/02-21-1350, z dne 10.07.2002, zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila dopis naročnika "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanja DUâ??â??", št. 07100-2/2002-6-07-90/3, z dne 03.04.2002.

Naročnik je v skladu z napotki Državne revizijske komisije izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 060-8/2002-844, z dne 15.07.2002, v skladu z zahtevami iz drugega odstavka 79. člena ZJN-1.

Vlagatelj je dne 26.07.2002 ponovno vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.07.2002, v katerem navaja, da je iz obrazloženega obvestila razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil ugodnejšo ceno, to je 1.150,00 SIT na uro, vlagatelj zahtevka pa 1200,00 SIT na uro. Iz tega naslova oddaja javnega naročila ne bi bila sporna, ko bi naročnik pravilno izvedel postopek. Ker ga ni, pravni posel sploh ni nastal. Naročnik se je namreč že v obvestilu, z dne 15.03.2002, prejetem pri vlagatelju 20.03.2002, vlagatelju zahtevka, ki je bil do tedaj izvajalec fizičnega varovanja na navedenem objektu, zahvalil za dosedanje sodelovanje in glede na to, da vlagatelj ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik, prekinil to sodelovanje z 31.03.2002. Vendar bi naročnik pri tem moral računati z dejstvom, da neizbrani ponudniki lahko vložijo revizijo, ki ima za posledico zadržanje nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila, ki v povezavi z 79. členom ZJN-l začne teči od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Naročnik navedenega roka ni upošteval in je z izbranim ponudnikom pred tem sklenil pogodbo. S tem je naročnik povzročil tudi kršitev 11. člena ZRPJN, ki govori, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Suspenzivni učinek vloženega zahtevka zoper odločitev o dodelitvi naročila pomeni, da je odložen nastop izvršljivosti oziroma pravnomočnosti odločitve organa. Vlagatelj zahtevka meni, da je s tem nastopila pravna situacija v povezavi z 2. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN, ki določa, da se naročnik in odgovorna oseba naročnika kaznujeta, če skleneta pogodbo z izbranim. Naročnik je po vlagateljevem mnenju tudi civilnopravno odgovoren po splošnih pravilih obligacijskega prava za sklenitev pogodbe v nasprotju s pravili o javnem naročanju. Naročnik pa v navedenem javnem naročilu ni upošteval tega suspenzivnega roka in je z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo, ne upoštevajoč prvi odstavek 11. člena ZRPJN, zaradi česar je storil prekršek, za katerega se naročnik in odgovorna oseba naročnika kaznujeta po 34. členu ZRPJN. Ker je naročnik sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, ne da bi upošteval suspenzivni učinek vloženega zahtevka, je ta pogodba nična v smislu prvega odstavka 86. člena Obligacijskega zakonika (Uradni lit RS, št. 83/01, v nadaljevanju: OZ). Vlagatelj iz dejstva, da tretji odstavek 23. člena ZRPJN določa, da zoper odločitve Državne revizijske komisije ni rednega in izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika, izvaja, da gre tudi za civilno sankcijo in s tem neposredno uporabo določb OZ. To pa v konkretnem primeru, ko je bila pogodba sklenjena v času učinkovanja suspenzivnega roka, ob upoštevanju določb OZ o neveljavnosti pogodb, pripelje do nične pogodbe. Posledica je torej enaka, kot če bi naročnik po razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila s strani Državne revizijske komisije sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom. Pa tudi sicer vlagatelj meni, da bi bilo potrebno zaradi ignorance, torej diskriminacije vlagatelja in s tem kršitve načela enakopravnosti ponudnikov, konkretni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti in ne izreči zgolj kazen. Vlagatelj zahtevka še opozarja na 90. člen OZ, ki določa, da nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali drug vzrok ničnosti pozneje preneha. Ne glede za kakšen vzrok ničnosti gre, pogodba ne more postati veljavna, saj zakon ne sprejema konvalidacije nične pogodbe, če kasneje odpadejo vzroki ničnosti. ZRPJN ne določa do kdaj velja suzpenzivni učinek, vendar je treba izhajati iz dejstva, da pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik le preverja pravilnost svoje odločitve in morebitne napake odpravi, medtem ko Državna revizijska komisija o zahtevku odloča, torej suspenzivni učinek velja do njene odločitve oziroma do dne vročitve njene odločbe naročniku in vlagatelju zahtevka. Pogodba, sklenjena pred tem, je nična in po OZ ne more konvalidirati. Glede na zgoraj navedeno vlagatelj zahtevka utemeljeno zahteva, da naročnik upošteva navedbe v tem zahtevku in postopek oddaje naročila male vrednosti razveljavi, izvede ustrezne ukrepe v skladu z veljavnimi zakoni in izvede postopek v skladu z ZJN-1. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN, v višini 40.000,00 SIT.
Naročnik je s sklepom, št. 07100-2/2002-9-07-90/2-844, z dne 12.08.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa ponovno navaja potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zvezi z navedbami vlagatelja pa navaja le, da je na vlagateljeve razloge za revizijo že odgovoril s sklepom, št. 071 00-2/2002-9-07-90/2-844, z dne 12.06.2002, in da je ravnal v skladu z napotilom Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-0132/02-21-1350, z dne 10.07.2002, in vlagatelju dne 15.07.2002 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji naročila z vsemi obligatornimi podatki, kot to zahteva drugi odstavek 79. člena ZJN-1. Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.08.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je dne 21.08.2002 prejela dopis naročnika, št. 060-8/2002-01-843, z dne 20.08.2002, s katerim je naročnik skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ť.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni več sporno dejstvo, da je bila izbira najugodnejšega ponudnika za izvajanje razpisanih del opravljena v skladu z merili in internim predpisom Navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti, št. 403-206/2000, z dne 13.11.2000. Da izbira najugodnejšega ponudnika tudi za vlagatelja ni več sporna izhaja tudi iz zahtevka za revizijo, kjer je vlagatelj navedel: "Iz tega naslova oddaja javnega naročila ne bi bila sporna, â??".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zahtevku za revizijo glavni očitek vlagatelja naročniku, da le-ta v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni upošteval suspenzivnega učinka vloženega zahtevka za revizijo, kot je to zahtevano v prvem odstavku 11. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je že v svojem sklepu, št. 018-132/02-21-1350, z dne 10.07.2002, v zvezi s tem ugotovila: "Glede na dejstvo, da je naročnik sam v sklepu, z dne 12.06.2002, št. 07100-2/2002-9-07-90/2-844, zapisal, da je izbral najugodnejšega ponudnika in na podlagi izbire sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, saj je pogodba z vlagateljem prenehala dne 31.03.2002, je mogoče slediti vlagatelju zahtevka, da v postopku oddaje predmetnega naročila niso bile zadržane nadaljnje aktivnosti naročnika, kot to določa 11. člen ZRPJN." Državna revizijska komisija je ugotovila, da vložen zahtevek za revizijo postopka ni zadržal nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, torej naročnik ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN, ki določa: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Zadržanje aktivnosti je potrebno do odločitve o utemeljenosti revizijskega zahtevka s strani naročnika in Državne revizijske komisije, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevku, ki jo je izdal naročnik. Suspenziven učinek vloženega zahtevka je nujen zaradi zagotovitve učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija pa je v skladu s 15. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000) dolžna podati predlog za uvedbo postopka pred pristojnim organom, če v postopku odločanja o zahtevku ugotovi kršitve, ki pomenijo prekršek po predpisih, ki urejajo področje javnih naročil. V skladu z drugo alineo prvega odstavka 34. člena ZRPJN je kot prekršek definirano ravnanje naročnika: "če sklene pogodbo z izbranim ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11. člena tega zakona".

Državna revizijska komisija pa še pripominja, da ni najti pravne podlage za drugačno sankcioniranje naročnikovih ravnanj, kot jih v zahtevku za revizijo predlaga vlagatelj. Ničnost pogodbe je namreč v ZJN-1 urejena v 130. členu (našteti primeri, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična), kjer pa predmetno dejansko stanje v nobenem od taksativno naštetih sedmih alinej ni zavzeto. Glede na vlagateljeve navedbe, da je pogodba nična v smislu 86. člena OZ, pa je potrebno ugotoviti, da se ničnost uveljavlja na podlagi ustreznega zahtevka pred pristojnim sodiščem, v skladu z 92. členom OZ, ki določa: "Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba."

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne â??â??.