018-181/02

Številka: 018-181/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN), v senatu â??â??â??v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo delov policijskih uniform za in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila podjetja â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izdelavo in dobavo delov policijskih uniform v Uradnem listu Republike Slovenije, štâ??.., z dneâ??â??, pod številko objaveâ??.., in jih razdelil v 26 sklopov. Naročnik je z dokumentom "Dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe ter dopolnitev in sprememba razpisne dokumentacije", št. 17123-06-308/12-02, z dne 07.06.2002, spremenil razpisno dokumentacijo za posamezne sklope. Naročnik je v Uradnem listu Republike Slovenije, štâ??., z dne â??, pod številko objaveâ??, objavil podaljšanje roka za predložitev ponudb. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 17123-06-308/12-02, z dne 27.06.2002, je razvidno, da je na predmetni javni razpis pravočasno prispelo 24 ponudb. Iz obvestila o oddaji naročila, št. 17123-06-308/12-02, z dne 12.07.2002, pa je razvidno:
- naročnik je za sklop št. 1 "uniforma delovna" kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik);
- javni razpis za sklop št. 3 "srajce zimske, poletne" ni uspel;
- naročnik je za sklop št. 4 "hlače zimske, poletne" kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika;
- javni razpis za sklop št. 5 "čevlji nizki usnjen, PU podplat" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 6 "čevlji polvisoki" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 7 "čevlji terenski" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 11 "kombinezon za motorista" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 13 "uniforma delovna - kombinezon" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 14 "čelada za motorista" ni uspel;
- naročnik je za sklop št. 15 "rokavice zimske" kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika;
- naročnik je za sklop št. 17 "podobleka termo" kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop št. 17);
- naročnik je za sklop št. 18 "jopič vetrni" kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika;
- naročnik je za sklop št. 19 "suknjič delovni" kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika;
- javni razpis za sklop št. 20 "nogavice poletne, zimske, dokolenke" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 21 "pulover zimski, poletni" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 22 "kombinezon negorljiv" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 23 "vreča spalna" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 24 "kravata modra samovezna, regatka" ni uspel;
- javni razpis za sklop št. 25 "vezeni emblemi in našitki" ni uspel in
- javni razpis za sklop št. 26 "tkani emblemi in našitki" ni uspel.

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj (dokument z dne 24.07.2002) vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je bil v postopku odpiranja ponudb kršen prvi odstavek 7. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Pri postopku odpiranja ponudb je naročnik opazil, da določene ponudbe ne vsebujejo podatka o fiksnosti cen, ali pa je le-ta dvoumno zapisan. Tako so imeli tisti ponudniki, katerih ponudba se je odpirala kasneje, prednost pred tistimi, katerih ponudba se je odpirala prej. Prav tako pa tisti ponudniki, ki so oddali nedvoumno ponudbo, niso imeli možnosti sprememb. S tem je bilo kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov. To trditev potrjuje dejstvo, da so vse evalvirane ponudbe pri postavki fiksnost cen dobile maksimalnih 7 točk.
Naročnik je pri artiklih "bunda modra" in "vetrovka s podlogo za prometnika" zahteval PTFE membrano. Komercialno ime za omenjeno membrano je Gore-tex. Na ta način je iz nadaljnje ponudbe izločil funkcijsko identične membrane. Te membrane zadostijo vsem ostalim tehničnim lastnostim, le da niso membrane tipa PTFE (npr. sympatex). S tem je naročnik kršil prvi odstavek 32. člena ZJN-1.
Vlagatelj nadalje navaja, da je pri sklopu št. 1 "uniforma delovna" bil izločen iz postopka zaradi neporavnanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, določenih z zakonom. Kot je iz priloženega potrdila (priloga 1) Davčne uprave RS, davčnega urada â??..nedvoumno razvidno, je vlagatelj prosil za preložitev plačila zakonsko določenih dajatev pri Davčnem uraduâ??, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje. V času oddaje ponudb je bila prošnja za preložitev plačila zakonsko določenih dajatev v teku. Davčna uprava RS, davčni urad â??.je ni do tistega trenutka niti pozitivno, niti negativno rešil. Pravno formalno vlagatelj v tistem trenutku do Davčne uprave RS ni imel nobenih neporavnanih obveznosti. V kolikor bi bila vlagateljeva prošnja rešena negativno, bi po izdani odločbi imel 8 dni časa za poravnavo obveznosti. Dejstvo je, da je bila vlagateljeva prošnja rešena v celoti pozitivno. Odgovorne osebe naročnika, bi se brez težav lahko (in morale) prepričati o pozitivni rešitvi prošenj, ki jih je vlagatelj naslovil na Davčno upravo RS, Davčni urad â??.(priloga 2). Iz odločbe Davčnega urada â??â??je nedvoumno razvidno, da vlagatelj ni zamujal niti za 1 (en) dan s plačilom obveznosti. Vlagatelj je izkoristil zakonsko dovoljeno preložitev obveznosti. Z zapisanim in priloženimi dokumenti vlagatelj dokazuje, da ni kršil 4. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, zaradi katerega je bil izločen iz nadaljnjega postopka javnega naročila. Zato je izločitev vlagatelja iz nadaljnjega postopka javnega naročila protizakonita.
Vlagatelj za sklop št. 1 "uniforma delovna" nadalje navaja, da noben izmed vzorcev, ki jih je vlagatelj posredoval naročniku ni imel našitih emblemov (simbolike). Razlog za to je zelo preprost. V istem javnem naročilu so sklopi emblemov (simbolike), ki jih bo naročnik posredoval ponudniku. Zato je naloga ponudnika jasna. V ceno mora vključiti čas, ki ga potrebuje za pritrjevanje emblema na oblačilo. V kolikor bi katera izmed družb, ki so se prijavile na razpis izdelala emblem samo za potrebe vzorcev oblačil, bi to pomenilo ponarejanje emblemov državnih organov, kar je kaznivo dejanje. V kolikor naročnik eksplicitno zahteva vzorec in na vzorcu dodatek, ki ga ni moč kupiti na prostem trgu, oz. gre za dodatke, katerih izdelava je lahko kaznivo dejanje, je naročnik dolžan zagotoviti vir za te dodatke. Naročnik ni zagotovil posebnega vira emblemov za tiste družbe, ki so sodelovale na razpisu, zato je izločitev vzorca vlagatelja neutemeljena. Vzorci, ki jih je dostavil vlagatelj so narejeni na tak način, da onemogočajo morebitno zlorabo. Brez emblemov je vzorec funkcijsko popoln po eni strani, po drugi pa še zmeraj ne predstavlja oblačila uradne osebe. To funkcijo mu dajo našiti emblemi. Na ta način je vlagatelj zagotovil popolno primerljivost vzorca in varnost, da ne pride do morebitnih zlorab. Tako ni kršil 126. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in spremembe).
Vlagatelj nadalje navaja, da so pri sklopu št. 1 vsi ponudniki podali izjavo, da ne nastopajo s podizvajalci. Med temi ponudniki je tudi izbrani ponudnik. Po podatkih, ki jih vlagatelj poseduje, je pri izbranem ponudniku zaposlenih 6 (šest) delavcev. Delovne izkušnje pravijo, da omenjeno število delavcev ne more brez tuje pomoči zadostiti potrebam naročnika. Zato vlagatelj smatra, da je izjava neresnična in da izbrani ponudnik mora imeti podizvajalce. Omenjene podatke je vlagatelj pridobil iz Bilance stanja in poslovnega uspeha družbe, objavljene na internetu (priloga 3). V tem primeru gre za očitno kršenje 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-l in 8. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-l. V kolikor bi naročnik upošteval 5b. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-l in 5c. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-l, bi kmalu ugotovil, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in bi ponudbo moral izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročila.
Za sklop št. 13 "uniforma delovna - kombinezon" vlagatelj v celoti povzema navedbe, ki jih je podal za sklop št. 1 "uniforma delovna".
Za sklop št. 17 "podobleka termo" vlagatelj povzema navedbe glede izločitve njegove ponudbe zaradi neporavnanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, določenih z zakonom, navaja pa še, da je našel izjemno kvaliteten in ugoden vir tkanine za podobleke termo. Na žalost pa je imel dobavitelj na voljo samo črno barvo in majhen vzorec zahtevane temno modre (Pantone Textile Insignia blue 19-4028 TP). Omenjeno dejstvo je vlagatelj pri predaji vzorcev zapisal in priložil črnemu vzorcu še majhen vzorec tkanine zahtevane barve. Primerjava cen ponudnikov dokazuje uspešnost nabavne službe vlagatelja. Na ta način je vlagatelj za več kot 30% cenejši od izbranega ponudnika za sklop št. 17 "podobleka termo".
Za sklop št. 22 "kombinezon negorljiv" vlagatelj povzema navedbe glede izločitve njegove ponudbe zaradi neporavnanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, določenih z zakonom in navedbe glede vzorca, ki jih je podal za sklop št. 1 "uniforma delovna" in št. 13 "uniforma delovna - kombinezon".
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o vplačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, št. 17123-06-308/12-25-02, z dne 12.08.2002, vlagatelju posredoval odgovor na zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen. Naročnik nadalje navaja, da je ugotovil, da v Obrazcu ponudbe pod 4. podtočko II. točke -Fiksnost cen, nekateri ponudniki niso nedvoumno opredelili svoje ponudbe glede fiksnosti cen v letu 2003 oziroma so le-to podali zavajajoče in neskladno z določili razpisne dokumentacije, zato so bile ponudbe teh ponudnikov izločene iz nadaljnje analize. Po merilu fiksnost cen so bile ocenjene le ponudbe, katere so bile pravilne, primerne in sprejemljive, ter so imele izražene podatke o fiksnosti cen v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vse ocenjene ponudbe so nedvoumno zagotovile (pred "javnim spraševanjem") fiksne cene za čas trajanja pogodbe, zato so po predmetnem merilu prejele maksimalnih 7 točk.
Naročnik nadalje navaja, da artikla "bunda modra" in "vetrovka s podlogo za prometnika" nista predmet tega javnega razpisa. Naročnik ju je iz le-tega izločil skupaj s še nekaterimi artikli oziroma sklopi, kar je nedvoumno razvidno iz Dodatnih pojasnil v zvezi s pripravo ponudbe ter dopolnitve in spremembe razpisne dokumentacije, z dne 07.06.2002, katere je tudi vlagatelj prejel in so sestavni del predmetne razpisne dokumentacije. Zaradi navedenih dejstev je nerazumljivo sklicevanje revizijskega zahtevka tudi na navedena artikla.
Naročnik nadalje navaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka analize v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-l, ki med drugim določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v primeru, če ni poravnal davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež. V ponudbi je vlagatelj namreč predložil Potrdilo Davčne uprave RS, Davčnega uradaâ??.., št. 470 00- 12/02, 596, z dne 19.06.2002, ki v prvem odstavku obrazložitve izkazuje, da ima vlagatelj na dan izdaje tega dokumenta pri izpostavi evidentirane neporavnane dospele davke in prispevke iz naslova plač za mesec april 2002 v višini 9.450.129, 70 SIT in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter zamudnih obresti za mesec junij 2002 v višini 100.554,30 SIT. Pri tem je potrebno upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), katerega določbe se uporabljajo v postopkih oddaje javnih naročil, razen če specialna zakona ne določata drugače. Omenjeni zakon v svojem 224. členu opredeljuje, da listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa. Glede na dejstvo, da je vlagatelj predmetno listino pridobil pri ustreznem organu ter bi njeno vsebino mogel oziroma moral preveriti pred vložitvijo v svojo ponudbo, je naročnik utemeljeno sklepal, da se strinja s podatki, navedenimi v tej listini. Odločba, št. 473 11-27/02, 2-15 932 02, z dne 03.07.2002, izdana s strani Davčne uprave RS, Davčnega urada â??.., v drugi točki izreka navaja: "Zavezancu se odpiše zapadli davčni dolg iz naslova NUSZ, obrok za mesec junij 2002, ki je zapadel v plačilo dne 16.06.2002 v višini SIT 113.000,00 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi." Iz navedenega sledi, da je vlagatelj v času izdaje potrdila imel zapadle neporavnane obveznosti ter da je z vlogo, z dne 11.06.2002, vloženo pri Davčni upravi RS, Davčnem uraduâ??â??, zaprosil za oprostitev plačila neporavnanih davkov in prispevkov iz naslova NUSZ. Odločba je bila izdana dne 03.07.2002 in pravnomočna najprej 19.07.2002 (po izteku pritožbenega roka), Obvestilo pa je vlagatelj prejel dne 19.07.2002, kar pomeni, da v času odločanja in sprejema naročnikove odločitve odločba ni bila pravnomočna. Iz priloženih dokumentov tudi ni razvidno, kaj je z neporavnanimi dospelimi davki in prispevki iz naslova plač za mesec april 2002 v višini 9.450.129,70 SIT. Poleg tega naročnik pripominja, da je v času analize, v zvezi s potrdilom telefonsko kontaktiral z osebo, zadolženo za pripravo le-tega, katera je potrdila navedena dejstva in pojasnila, da potrdilo izkazuje zapadle neporavnane obveznosti.
Naročnik nadalje navaja, da je vzorec stvar, katere lastnosti, značilnosti se posnemajo, upoštevajo kot merilo (tako Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1998). Po 3. odseku -Prodaja po vzorcu ali modelu Obligacijskega zakonika (Uradni 1ist RS, št. 83/01), je taka prodaja (nakup) nepogojen in poseben način opisa lastnosti stvari, ki je predmet kupoprodaje. Blago mora v vseh lastnostih ustrezati vzorcu. V konkretnem primeru ne gre za orientacijski vzorec, temveč za vzorec, ki je osnova za ocenjevanje usklajenosti pozneje dobavljenih artiklov z vzorcem (glej tudi: Cigoj, komentar obligacijskih razmerij k istemu odseku). Sestavni del razpisne dokumentacije so tehnične specifikacije, v katerih so natančno opredeljene zahteve glede kvalitete, izvedbe in izgleda vzorcev artiklov, katere so morali vsi ponudniki predložiti naročniku najkasneje do roka za oddajo ponudbe. V splošnih zahtevah tehničnih specifikacij je navedeno, da je sestavni del standarda potrjen vzorec, ki služi za vizualni izgled ter kvaliteto materialov in izdelave, kateri mora biti s strani ponudnikov povzorčen. Tak vzorec je osnova za ocenjevanje usklajenosti pozneje dobavljenih artiklov z vzorcem. V razpisni dokumentaciji je na strani 19 podana tudi možnost ogleda vzorcev vseh razpisanih artiklov pri naročniku, katere vlagatelj ni izkoristil. Pri pregledu vzorcev je bilo ugotovljeno, da vlagateljevi vzorci ne ustrezajo potrjenemu vzorcu naročnika, in sicer:
- "uniforma delovna": na predloženem vzorcu ni našitih emblemov (simbolike);
- "uniforma delovna - kombinezon": na predloženem vzorcu ni našitih emblemov (simbolike), zaščita zadrge žepov na hlačnicah ni ustrezna (otežkočen dostop do zadrge);
- "podobleka termo": pletivo ni ustrezne barve (črna namesto zahtevana temno modra, v Pantone Textile označena kot Insignia blue 19-4028 TP);
- "kombinezon negorljiv": na predloženem vzorcu ni našitih emblemov (simbolike), letev, ki prekriva zadrgo, je na spodnjem delu prišita (morala bi biti prosta), barva vzorca vizualno odstopa od zahtevane.
Vzorec pogodbe in posledično temu tudi pogodba je dokument, po katere določilih pričneta naročnik in izvajalec (izbrani ponudnik) ravnati šele po obojestranskem podpisu pogodbe, ki sledi pravnomočnemu sklepu o izboru. V smislu navedenega je edina pravilna razlaga vzorca pogodbe, v katerem je navedeno, da mora vezene in tkane embleme in našitke priskrbeti naročnik ter jih dostaviti izvajalcu - po sklenjeni pogodbi. V fazi od objave v Uradnem listu RS do oddaje ponudb, ko gre za odnos med naročnikom in potencialnimi ponudniki, v kateri ni znano, kateri od teh bo dejansko ponudnik in za katere od razpisanih artiklov se bo prijavil (razpisna dokumentacija se deli v celoti - za vse artikle), je neupravičeno oziroma nesmiselno pričakovati, da bi naročnik te materiale dostavljal. Zato je v točki 4.4 Material, ki ga zagotavlja naročnik - II. del razpisne dokumentacije - eksplicitno navedeno, da vezene in tkane embleme in našitke zagotavlja naročnik. Če bi jih kot potencialni ponudnik na katerikoli način (pisno, telefonsko, osebno,...) vlagatelj zahteval, bi jih od naročnika zagotovo prejel. Poleg tega je v točki 10. Dodatna obvestila in pojasnila, na strani št. 18 razpisne dokumentacije opisana možnost zahteve po dodatnih pojasnilih v zvezi s pripravo ponudbe, v primeru kakršnihkoli nejasnosti ali dvomov.
Nadalje naročnik navaja, da se, kot je navedeno v opombi točke 7.6 na strani 17 razpisne dokumentacije, v primeru, da se ponudnik na predmetni javni razpis prijavlja kot trgovska organizacija, v skladu s 1. členom Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93, 36/00) njegovi dobavitelji oz. gospodarske družbe, od katerih ponudnik kupuje blago za nadaljnjo prodajo, ne štejejo za njegove podizvajalce, zato se jih v ponudbi kot take ne navaja. Naročnik je v fazi analize vse ponudbe natančno pregledal in preveril. Iz registracije izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta med drugim registriran kot trgovina na debelo (s tekstilom, z oblačili in obutvijo ter z drugimi izdelki široke porabe). Iz predložene ponudbene dokumentacije je razvidno, da na predmetnem javnem razpisu nastopa kot trgovska organizacija. Na tak način je nastopala tudi že pri prejšnjih naročilih, ki so bila realizirana korektno in brez zapletov. Glede na navedeno naročnik meni, daje postopek oddaje javnega naročila potekal korektno in v skladu s predmetno dokumentacijo ter pozitivno zakonodajo, zato revizijski zahtevek zavrača kot neutemeljen.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega odgovora pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Dne 14.08.2002 je vlagatelj, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila in mnenje naročnika o zahtevku za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št. 17123-06-308/12-02, z dne 19.08.2002, v katerem le-ta povzema dejansko stanje.
Naročnik je dne 29.08.2002 Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN na njeno zahtevo dostavil kopije "Obrazcev ponudb".

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka za sklope št. 1 "uniforma delovna", št. 13 "uniforma delovna - kombinezon", št. 17 "podobleka termo" in št. 22 "kombinezon negorljiv".

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je pri postopku odpiranja ponudb naročnik opazil, da določene ponudbe ne vsebujejo podatka o fiksnosti cen, ali pa je le-ta dvoumno zapisan. Tako so imeli tisti ponudniki, katerih ponudba se je odpirala kasneje, prednost pred tistimi, katerih ponudba se je odpirala prej. Prav tako pa tisti ponudniki, ki so oddali nedvoumno ponudbo, niso imeli možnosti sprememb. S tem naj bi bilo kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov. To trditev naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da so vse evalvirane ponudbe pri postavki fiksnost cen dobile maksimalnih 7 točk.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v III. delu "Obrazec ponudbe" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim navedel:

4. Fiksnost cen:

- Za artikle po sklopih pod zaporednimi številkami:


(vpišite številke sklopov!)
zagotavljamo fiksne cene za čas trajanja pogodbe.


- Za artikle po sklopih pod zaporednimi številkami:


(vpišite številke sklopov!) se bodo cene od 01.01.2003 usklajevale z uradno objavljenim indeksom rasti cen življenskih potrebščin, vsakokrat, ko bo le-ta presegel 5%, in sicer za 5%.

Iz obvestila o oddaji oziroma izidu naročila, št. 17123-06-308/12-02, z dne 12.07.2002, je razvidno, da je bilo ugotovljeno, da v "Obrazcu ponudbe", pod 4. podtočko II. točke - Fiksnost cen, nekateri ponudniki pred oddajo niso nedvoumno opredelili svoje ponudbe glede fiksnosti cen v letu 2003 oziroma so le-to podali zavajajoče in neskladno z določili razpisne dokumentacije, v zvezi s čimer je predstavnik vlagatelja podal tudi pripombo na zapisnik. Glede na to, da javni razpis za sklope št. 3, 5, 6, 7, 11, 13, 14, 20, 21, 22, 23, 24, 25 in 26 ni uspel, je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe pri sklopih, pri katerih je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika, to so sklopi št. 1, 13, 17 in 22. Po pregledu izpolnjenih obrazcev ponudb, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik ravnal zakonito, ker je ocenjeval zgolj ponudbe, ki so bile pravilne, le-te pa so imele zahtevane podatke o fiksnosti cen izražene v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.

Naročnik je v točki 12.3 "Fiksnost cen" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel:
"Največje možno število prejetih točk po tem merilu je 7. Ocenjujejo se podatki, ki jih ponudnik navede v Obrazcu ponudbe (III. del razpisne dokumentacije).
Cene za količine artiklov, katerih dobava je predvidena v letu 2002, morajo biti fiksne.

- Če ponudnik zagotavlja fiksne cene za količine artiklov,
katerih dobava je predvidena v letu 2003, prejme ponudba 7 točk
(v tem primeru gre za fiksne cene za čas trajanja pogodbe)
- Če ponudnik ne zagotavlja fiksnih cen, prejme ponudba 0 točk
(v tem primeru se cene od 01.01.2003 usklajujejo z uradno
objavljenim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin,
vsakokrat, ko ta preseže 5%. Izhodišče za izračun cen je indeks,
ki je uradno objavljen po 01.01.2003).

Glede na citirano merilo, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik ponudnikom, katerih ponudbe so bile pravilne, pri merilu "Fiksnost cen" pravilno dodelil 7 točk. Prav tako naročnik ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov, ki v 7. členu ZJN-1 določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, tako mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Zato Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju in je njegov zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik pri artiklih "bunda modra" in "vetrovka s podlogo za prometnika" zahteval PTFE membrano in na ta način izločil funkcijsko identične membrane ter s tem kršil prvi odstavek 32. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva navedba ni utemeljena, saj omenjena artikla nista predmet tega javnega razpisa, kar je razvidno iz točke III. dokumenta "Dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe ter dopolnitev in sprememba razpisne dokumentacije", št. 17123-06-308/12-02, z dne 07.06.2002: "Naročnik opozarja, da artikli: bunda modra (sklop 2), kapa s ščitnikom - modra (sklop 8), plašč dežni (sklop 9), anorak dežni (sklop 10), hlače dežne (skop 12) in vetrovka s podlogo za prometnika - odsevna (sklop 16) niso predmet tega javnega razpisa, zato se tehnične specifikacije le-teh (ki ste jih prejeli na CD) ne upoštevajo."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 7.2.3. določil, da bo ponudbo štel za popolno, če bo ponudnik predložil:
"Dokumente, ki jih izdajajo uradne institucije in katerih datum izdaje s strani uradne institucije na dan odpiranja ponudb ne sme biti starejši od 1 meseca. Dokumenti so lahko originali ali fotokopije:
- potrdilo, da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve, določene z zakonom, ki ga izda Davčna uprava RS, Davčni urad."

Glede vlagateljeve navedbe, da je njegova izločitev iz postopka zaradi neporavnanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, določenih z zakonom, protizakonita, je Državna revizijska komisija v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji preverila ali je izpolnil pogoj, da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve, določene z zakonom, s predložitvijo zahtevanega potrdila in ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil potrdilo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčni urad â??â??, št. 470 00-12/02,596, z dne 19.06.2002, da pri tukajšnjem uradu nima evidentiranih neporavnanih dospelih davkov in prispevkov, razen davkov in prispevkov iz naslova izplačila plač za mesec april 2002 v višini 9.450.129,70 SIT in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter zamudnih obresti za mesec junij 2002 v višini 100.554,30 SIT, za katere tečejo postopki za odlog plačila tako pri Davčnem uraduâ??.., kot tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Glede vlagateljeve trditve, da je bila v času oddaje ponudb njegova prošnja za preložitev plačila zakonsko določenih dajatev v teku in da je Davčna uprava RS, Davčni uradâ??.., do tistega trenutka ni niti pozitivno niti negativno rešil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj svojemu zahtevku za revizijo priložil tudi odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčni uradâ??.., št. 473 11-27/02, 2-15 932 02, z dne 03.07.2002, v kateri je navedeno, da se vlogi zavezanca za odpis neplačanih obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ugodi in da se zavezancu odpiše zapadli davčni dolg iz naslova NUSZ, obrok za mesec junij 2002, ki je zapadel v plačilo dne 16.06.2002, v višini 111.300,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Pri tem pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da iz priloženih dokumentov ni razvidno, kaj je z neporavnanimi dospelimi davki in prispevki iz naslova plač za mesec april 2002 v višini 9.450.129,70 SIT.

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je predvideno v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena). Navedbo, da mora biti pogoj izpolnjen "v ponudbi", velja razlagati tako terminsko (ob predložitvi ponudbe oziroma do skrajnega roka za predložitev ponudbe), kot fizično (praviloma se izpolnjevanje pogoja dokazuje z listinami v ponudbeni dokumentaciji). Pogoj se lahko nanaša na ponudnikove osebne lastnosti (finančno, tehnično sposobnost) ali pa neposredno na ponudbo (rok za dokončanje del, garancijsko doboâ??). Pogoj se od merila razlikuje po tem, da ne vpliva na uvrstitev na ocenjevalni lestvici, temveč je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se on in njegova ponudba sploh ocenjujeta. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnika izloči iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Državna revizijska komisija poudarja, da pogoj iz točke 7.2.3. v času oddaje ponudb oz. pregleda in ocenjevanja ponudb ni bil izpolnjen skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, zaradi česar ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je njegovo ponudbo mogoče šteti za pravilno. Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 namreč od naročnika zahteva, da pripravi tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Naročnik v razpisni dokumentaciji predstavi vse svoje zahteve, ki morajo biti postavljene konkretno in določno. Naročnik je izpolnjevanje citiranega pogoja določil jasno, nedvoumno in precizno. Vlagatelj pa v skladu z njegovimi navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe pogoja iz razpisne dokumentacije ni izpolnil. Ker vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 in je zato vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu neutemeljen.

Vlagatelj navaja, da je izjava izbranega ponudnika, da ne nastopa s podizvajalci neresnična, saj s šestimi zaposlenimi ne more zadostiti potrebam naročnika. Vlagatelj dvomi v njegovo sposobnost zagotovitve kapacitet, ki so potrebne za realizacijo razpisanih del, oziroma trdi, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in bi ga naročnik moral izločiti iz nadaljnjega postopka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot sestavni del razpisne dokumentacije predložil tudi obrazec izjave o izvajanju del brez podizvajalcev (Priloga št. II/16). Ponudnik se s predložitvijo podpisane in žigosane izjave naročniku v ponudbeni dokumentaciji zaveže, da ne nastopa s podizvajalci. Omenjeno izjavo je predložil tudi izbrani ponudnik na način, kot je to zahteval naročnik. Glede na navedeno ni mogoče ponudbe, ki izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije označiti kot nepravilne. Glede na navedeno ni mogoče ex ante ugotavljati ponudnikove sposobnosti oziroma usposobljenosti za izvedbo javnega naročila. Slednja ugotovitev velja toliko bolj glede na zahteve razpisne dokumentacije, ki so bile, ko že zapisano, v celoti izpolnjene. Trditve o usposobljenosti oziroma sposobnosti izvedbe javnega naročila namreč ni mogoče preverjati mimo vnaprej postavljenih pravil za odločanje ("ex aecuo et bono"), temveč z vidika izpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji pa je izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji v celoti izpolnil. Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v točki 7.6 "Podizvajalci" med drugim določil: "OPOMBA: V primeru, da se ponudnik na predmetni javni razpis prijavlja kot trgovska organizacija, se v skladu s 1. členom ZT njegovi dobavitelji oz. gospodarske družbe, od katerih ponudnik kupuje blago za nadaljnjo prodajo, ne štejejo za ponudnikove podizvajalce." Naročnik je s tako določbo dopustil možnost, da trgovske organizacije svojih dobaviteljev oz. gospodarskih družb, od katerih kupujejo blago za nadaljnjo prodajo, v ponudbi ne navajajo kot podizvajalce.

Vlagateljeva navedba, ki se nanaša na (ne)pritrditev emblema na k ponudbi predložene artikle, je s stališča odločitve Državne revizijske komisije irelevantna, je pa ob tem potrebno opozoriti vlagatelja na 11. točko "Ogled vzorcev artiklov" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v kateri je naročnik navedel: "Ponudniki si lahko vzorce artiklov pod sklopi od 1 do 26 ogledajo naâ??â??â??, po predhodnem telefonskem dogovoru na tel.: 01/472-5618 med 08.00 in 09.00 uro." Pri tem Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja tudi na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem možnem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.". Državna revizijska komisija ugotavlja, kot izhaja iz spisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, da vlagatelj te možnosti ni izkoristil, citirana navedba pa se nanaša na samo razpisno dokumentacijo in je v skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna. ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je bil s pogoji za primernost, sprejemljivosti in pravilnost ponudb seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventuelne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj posredno izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so takšne navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN pravno formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je našel izjemno kvaliteten in ugoden vir tkanine za "podobleke termo". Na žalost pa je imel dobavitelj na voljo samo črno barvo in majhen vzorec zahtevane temno modre (Pantone Textile Insignia blue 19-4028 TP). Omenjeno dejstvo je vlagatelj pri predaji vzorcev zapisal in priložil črnemu vzorcu še majhen vzorec tkanine zahtevane barve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah za sklop št. 17 "podobleka termo" v 2. točki "material za izdelavo" navedel, da je barva tkanine temno modra, v Pantone Textile je označena kot Insignia blue 19-4028 TP. V 1. točki "Splošne zahteve" pa je naročnik med drugim navedel, da mora material za izdelavo, izgled, oblika, vrsta in barva šivov vizualno ustrezati potrjenemu vzorcu, ki je predmet naročila. Iz obvestila o oddaji oziroma izidu naročila, št. 17123-06-308/12-02, z dne 12.07.2002, izhaja, da vlagatelj ni predložil pletiva ustrezne barve (črna namesto zahtevana temno modra, v Pantone Textile označena kot Insignia blue 19-4028 TP), kar tudi vlagatelj ne osporava. Ker vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji za sklop št. 17 "podobleka termo", saj vlagatelj ni predložil vzorca skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, njegove ponudbe ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagateljevo ponudbo, za katero je bilo v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da ni bila oddana v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, v nobenem primeru ni mogoče šteti kot pravilno.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil postopkovnih pravil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:

Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??..