018-176/02

Številka: 018-176/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), poâ??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo vzdrževalnih del v Osnovni šoli â??..ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi sklep naročnika o izbiri izvajalca, št. 403-07-001/02-16/OS, z dne 28.06.2002.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??.., z dne â??â??, pod številko objaveâ??., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izvedbo vzdrževalnih del v Osnovni šoli â??..
Iz zapisnika o odpiranju ponudb (dokument št. 403-07-001/02-08/OS, z dne 05.06.2002) izhaja, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je s sklepom o izbiri izvajalca (dokument št. 403-07-001/02-16/OS, z dne 28.06.2002) javno naročilo oddal podjetju â??â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 09.07.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bilo na javnem odpiranju ponudb ugotovljeno, da izbrani ponudnik v ponudbo ni priložil zahtevanih prilog za podizvajalce, temveč le izpolnjeni razpisni obrazec št. 3. in 4. ter reference za enega izmed dveh ponujenih podizvajalcev. Vlagatelj meni, da navedeno ni v skladu z 11. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, o le-tem pa je bil naročnik seznanjen že z vlagateljevim dopisom, z dne 10.06.2002.

Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 403-07-001/02-20/OS, z dne 10.07.2002, pozval, da naj zahtevek za revizijo dopolni (4. odstavek 12. člena ZRPJN) s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.
Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa je naročnik naslednji dan (11.07.2002) prejel Izpis nalogov na račun, izdan in potrjen od Nove Ljubljanske banke za nakazilo zneska plačila takse v višini 150.000,00 SIT.

Naročnik je dne 16.07.2002 sprejel sklep št.403-07-001/02-24/OS, s katerim je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni ustrezno dopolnil z verodostojnim potrdilom o plačilu takse. Dokazilo, ki ga je po pozivu naročnika predložil vlagatelj, je po naročnikovem mnenju zgolj (že) prvotno priloženo dokazilo, opremljeno brez dodatnih zaznamkov z žigom izvajalca plačilnega prometa. Dokument, ki ga je poslal vlagatelj, dokazuje zgolj, da je ponudnik oddal nalog, ne pa da je bil (tudi) sprejet. Prav tako ne izkazuje, da je bil nalog dan v dobro pravilnega računa. Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS 30/2002) v 15. členu določa pogoje, pod katerimi lahko izvajalec plačilnega prometa sprejme ali zavrne nalog imetnika transakcijskega računa, če s strani banke žigosano potrdilo (izpis nalogov za račun) dokazuje le oddajo ne pa sprejem naloga. Naročnik pripominja, da oddajo dokazuje klavzula "poslan", moral pa bi imeti klavzulo "potrjen" oziroma bi se moral glasiti "izpis prometa". Naročnik še navaja, da je dokazilo neustrezno, ker nalog ni bil dan v korist pravilnega računa. Pravilni račun za plačilo takse iz 22. člena ZRPJN določa 1. alinea 6. odstavka 8. člena Odredbe o računih in načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 49/2002), ki zahteva plačilo na račun št. 011001000358802 - taksa za postopek revizije javnega naročanja. Naročnik je v pravnem pouku zapisal, da je zoper predmetni sklep možna pritožba v roku treh dni od prejema le-tega na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 17.07.2002 vložil pritožbo, naslovljeno na naročnika ter dne 18.07.2002 pritožbo, naslovljeno na Državno revizijsko komisijo zoper sklep naročnika, št. 403-07-001/02-24/OS, z dne 16.07.2002. V pritožbi navaja, da je iz priložene dokumentacije razvidno, da je potrjen plačilni nalog naročniku dostavil osebno dne 11.07.2002 in da ni bil pravočasno seznanjen, da naročniku oddan dokument ne zadošča. Vlagatelj vztraja, da je bilo plačilo takse izvedeno skladno z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je pritožbi priložil potrjen plačilni nalog, ki ga je izdala Nova Ljubljanska banka, vzorec naloga za prenos, ki ga je prejel od Ministrstva za finance (sektor za javna naročila), izpis prometa in stanja poslovnega računa dne 09.07.2002 Nove Ljubljanske banke in razčlenitev prometa denarnih sredstev v dobro računa, na dan 10. 07.2002 (dokument Uprave RS za plačilni promet). V pritožbi, naslovljeni na naročnika, je vlagatelj tudi navedel, da je na dan prejema poziva za dopolnitev zahtevka za revizijo (10.07.2002) izbrani izvajalec že izvajal razpisana dela, o čemer se je osebno prepričal.

Naročnik je z dopisom št.: 403-07-001/02-31/OS, z dne 19.07.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje pritožbo vlagatelja zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. V dopisu je hkrati predlagal, da Državna revizijska komisija odloči, da vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem.

Državna revizijska komisija je po proučitvi dokumentacije o vodenju revizijskega postopka ter na podlagi pojasnila in podatkov RS Ministrstva za finance s sklepom št.: 018-156/02-22-1471, z dne 25.07.2002, pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika št.: 403-07-001/02-24/OS, z dne 16.07.2002, s katerim je le-ta zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo. Ker Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo ni meritorno odločala in ker naročnik ni navedel objektivnih razlogov za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija v citiranem sklepu ni odločala o predlogu naročnika na osnovi drugega odstavka 11. člena ZRPJN, naročnika pa je napotila, da mora na podlagi 16. člena ZRPJN odločiti o zahtevku za revizijo in o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja ter pri tem ravnati skladno z določilom 17. člena ZRPJN.

Naročnik je z dopisom št.: 403-07-001/02-36/OS, z dne 30.07.2002, Državna revizijsko komisijo pozval, da nemudoma sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži podpisa pogodbe ter da odloči o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 31.07.2002 izdala sklep št.: 018-156-2/02-22-1500, s katerim je odločila, da ne ugodi predlogu naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila ter da mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN s sklepom št.: 403-07-001/02-40/OS, z dne 06.08.2002, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da v smislu drugega odstavka 16. člena ZRPJN ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Naročnik je že v sklepu o izbiri izvajalca ocenil s strani vlagatelja zatrjevano (dopis z dne 10.06.2002) pomanjkljivost ostalih ponudb. Naročnik je že ob sprejemanju sklepa o izbiri izvajalca ugotovil, da je s stališča izločitvenih kriterijev zadoščalo za podizvajalce ustrezno izpolniti le obrazec št. 4, ki ga je izbrani izvajalec ustrezno izpolnil, kar pa je naročnik zahteval več, pa ni predstavljalo izločitvenega kriterija. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel ničesar, kar bi že sprejeto stališče omajalo. Ker torej vlagatelj ni podal nobene navedbe, ki bi bila sposobna spremeniti odločitev naročnika, je ta s to odločbo zavrnil njegovo zahtevo, kot je razvidno iz izreka.
Naročnik neodvisno od gornje odločitve pripominja (dopolnitev dosedanjih stališč, kar skupaj z dosedanjimi obrazložitvami predstavlja hkrati tudi mnenje Državni revizijski komisiji v smislu določb drugega odstavka 17. člena ZRPJN), da je tudi sicer zahtevek za revizijo nedovoljen, ker
- je revizija meril (izločitveni kriterij so merila, vlagatelj želi uveljaviti te kriterije tako, da bi ostal edini ponudnik in niti ne zatrjuje, da je sicer najugodnejši ponudnik v smislu razpisnih kriterijev, niti naročnik ni tega mnenja) po prvi alinei 10. člena ZRPJN izključena,
- ni dovoljeno z revizijo napadati revizijskih razlogov, znanih že iz prejšnjih faz postopka (od odpiranja ponudb dalje, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, ki ga je dokumentirano ponudnik na samem odpiranju prejel, poleg tega pa to njegovo predhodno poznavanje revizijskih razlogov navaja v reviziji sami, revizije predhodne faze pa ni vložil; nedovoljenost izhaja iz petega odstavka 12. člena ZRPJN.
Naročnik je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.08.2002, obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom št.: 403-07-001/02-042/OS, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.08.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo z vso dokumentacijo in svojim mnenjem. V mnenju povzema navedbe iz obrazložitve sklepa, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter dodaja, da vztraja, da je potrebno ločevati med instrukcijskimi navodili in prekluzivnimi - izločitvenimi pogoji, medtem ko vlagatelj napada zgolj pravna in ne dejanska vprašanja.

Državna revizijska komisija je skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom št.: 018-176/02-22-1560, z dne 13.08.2002, zahtevala od naročnika pojasnilo v zvezi z navedbo vlagatelja v njegovi pritožbi, naslovljeni na naročnika, da izbrani izvajalec že izvaja razpisana dela. Naročnik (po pooblastilu naročnika odvetnikâ??.) je z dopisom, z dne 16.08.2002, podal izjavo, da izbrani izvajalec z Občino â??.nima sklenjene pogodbe za dela, za katera je bil izbran.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik za podizvajalce ni izpolnil v ZJN-1 in razpisni dokumentaciji določenih pogojev, utemeljen.
ZJN-1 v 46. členu določa, da lahko naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo naročila od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, če bodo izvedbo naročila delno ali v celoti zaupali podizvajalcu. V tem primeru mora ponudnik navesti ime podizvajalca in v primeru sklenitve pogodbe je isti podizvajalec tudi imenovan v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Ponudnik pa (ne glede na navedeno) v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila proti naročniku ne glede na število podizvajalcev. Naročnik se torej pred tveganjem glede zmožnosti izvedbe javnega naročila s strani ponudnika zavaruje z zahtevo v razpisni dokumentaciji, po kateri mora ponudnik v ponudbi navesti tudi podizvajalce, če bo nastopal z njimi, in za njih predložiti ustrezne dokumente, ki bodo dokazovali tako izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev kot tudi morebitnih drugih naročnikovih pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.

V primeru, ko ponudnik navede, da bo javno naročilo izvajal v sodelovanju s podizvajalci, mora izpolniti obvezne pogoje, kot to določa ZJN-1 v tretjem odstavku 42. člena: "Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika."
Ponudnik mora torej predložiti ustrezna dokazila za podizvajalce v primeru, če jih navaja v ponudbi, izpolnjevanje pogojev pa mora biti izkazano na isti način, kot je bil določen za samega ponudnika. Ponudnik mora zato za podizvajalce priložiti v ponudbo vsa dokazila za izpolnjevanje obveznih pogojev, navedenih v 41. členu ZJN-1. Ponudnik mora tudi v primeru, če naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ne zahteva navedbe podizvajalcev, pa jih ponudnik navede v svoji ponudbi, upoštevati ustrezne določbe ZJN-1, določene v tretjem odstavku 42. člen ZJN-1, ki se nanašajo na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZJN-1.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki I/11. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil naslednje:
"Če se ponudnik na razpis prijavi s podizvajalci, mora za vsakega podizvajalca podati podatke, ki se jih zahteva za ponudnika in katera dela bo izvajal (razpisni obrazec št. 3.: Ponudba)
Iz ponudbe mora izhajati, da je ponudnik skupaj s podizvajalci sposoben v celoti prevzeti razpisan posel;
Prav tako mora iz ponudbe izhajati, da je ponudnik sposoben in pripravljen za delo podizvajalcev odgovarjati, kot da bi ga sam opravil.
Naročnik bo zavrnil ponudbo s podizvajalci, če ni primernega glede na vsebino posla ali pa, če postavlja druge ponudnike v neenakopraven položaj.
Vsi podizvajalci morajo predložiti izjavo po razpisnem obrazcu št.4."
V točki IV. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil izločitvene kriterije ter v podtočkah 1. in 2. navedel:
"1. Ponudba mora biti kompletna (priložene vse zahtevane priloge v predpisanem zaporedju, ponudba mora vsebovati vse zahtevane elemente iz razpisne dokumentacije):
2. Izpolnjeni morajo biti pogoji iz 41. člena ZJN â??â??"
Naročnik je v zadnjem odstavku točke IV. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel: "Ponudba, pri kateri je bila ugotovljena katerakoli od navedenih pomanjkljivosti, se izloči iz nadaljnje obravnave."

Naročnik je torej v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe glede izpolnjevanja pogojev za podizvajalce zahteval tudi podatke, ki se jih zahteva za ponudnike in dokazila o izpolnjevanju sposobnosti ponudnika skupaj s podizvajalci. Usposobljenost in sposobnost ponudnika skupaj s podizvajalci pa se dokazuje z izpolnjevanjem pogojev iz 41. člena ZJN-1 ter dodatnimi pogoji, določenimi s strani naročnika.

Državna revizijska komisija je preverila, ali je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel, da bo predmetno javno naročilo izvedel v sodelovanju s podizvajalci in kakšna dokazila za izpolnjevanje pogojev za podizvajalce je priložil v ponudbi. Iz pregleda ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je na razpisnem obrazcu št. 3. navedel dva podizvajalca in sicer:â??... Izbrani ponudnik je za oba podizvajalca priložil izpolnjeni razpisni obrazec št. 4. (s prilogo referenc podizvajalcaâ??â??.) ter ju navedel v 17. členu vzorca pogodbe. Izbrani ponudnik pa ni priložil dokazil za izpolnjevanje obveznih pogojev za navedena podizvajalca iz 41. člena ZJN-1, kot to zahteva tretji odstavek 42. člena ZJN-1. Izbrani ponudnik torej za podizvajalca ni predložil vseh tistih dokumentov, ki jih je naročnik v točki IV. (izločitveni kriteriji) navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval od ponudnikov, zato bi naročnik moral njegovo ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija poudarja, da morajo biti obvezni pogoji, določeni v ZJN-1 in drugi pogoji, ki jih določi naročnik, brezpogojno izpolnjeni in so izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Glede na to, da izbrani ponudnik v ponudbi za navedena podizvajalca ni izpolnil z zakonom in z razpisno dokumentacijo določenih pogojev, je treba pritrditi navedbam vlagatelja in ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in da bi jo naročnik moral zavrniti. Drugi odstavek 76. člena ZJN-1 namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov (7. člen ZJN-1) in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija se ne more strinjati z navedbo naročnika v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da je s stališča izločitvenih kriterijev zadoščalo za podizvajalce ustrezno izpolniti le razpisni obrazec št. 4. (kar je izbrani izvajalec ustrezno izpolnil), kar pa je naročnik zahteval več, pa ni predstavljalo izločitvenega kriterija. Naročnik je namreč v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila dolžan spoštovati določila ZJN-1. Torej je tudi dolžnost naročnika, da ugotovi pravilnost ponudb in nepravilne ponudbe tudi zavrne. Zavrnitev nepravilne ponudbe je naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je zahteva iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 (pre)stroga in/ali slabo dorečena ter da lahko privede do položajev, v katerih se od določenih ponudnikov dejansko zahteva več dokazil kot od drugih, ta dokazila pa sama po sebi še ne zagotavljajo uspešne izvedbe naročila. Vendar se Državna revizijska komisija ne more spustiti v presojo posameznih določil ZJN-1, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju in v mejah revizijskega zahtevka le presoditi, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in določil razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi naročniku, da je zahtevek za revizijo nedovoljen, kot navaja v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Naročnikova trditev, da so izločilni kriteriji merila in je zato skladno s prvo alineo 10. člena ZRPJN vložitev zahtevka za revizijo izključena, ni pravilna. Izločitveni kriteriji namreč niso merila za ocenjevanje ponudb, ampak so pogoji, ki morajo biti obvezno izpolnjeni. Naročnik je tudi v razpisni dokumentaciji, točki V. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil merila za izbiro najugodnejše ponudbe in sicer: cena, garancijski rok in reference na podobnih projektih. Iz navedenega je povsem nedvoumno razvidno, da izločitveni kriteriji ne sodijo med merila za izbiro najugodnejše ponudbe.

Prav tako je nepravilna trditev naročnika v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da je predmetni zahtevek v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN zamujen. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN je zahtevek za revizijo možno vložiti v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila. Peti odstavek istega člena pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je naročnika pred sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika (dne 10.06.2002) pisno opozoril na izpolnjevanje pogojev in predložitev potrebne dokumentacije za podizvajalce z namenom, da bi naročnik pravilno ravnal v postopku oddaje javnega naročila in sicer: "Pri odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da ponudnik â??â??ni priložil potrebne dokumentacije za svoje podizvajalce, ki jih zahtevajo vaši razpisni pogoji (navodila ponudnikom, poz.11, I. odstavek) in ZJN". Vlagatelj torej v tej fazi ni bil dolžan vložiti zahtevka za revizijo, saj ni vedel niti ni mogel vedeti, kakšno odločitev bo naročnik sprejel. Ker naročnik njegovih opozoril ni upošteval, je vlagatelj (dne 09.07.2002), v 8-dnevnem zakonsko določenem roku po prejemu sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika (dne 03.07.2002), vložil zahtevek za revizijo. Iz navedenega sledi, da je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo, zato zahtevka ni možno šteti kot zamujenega s pravno-formalnega vidika (peti odstavek 12. člena ZRPJN) ter vlagatelju tudi ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN).

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1 ter lastno razpisno dokumentacijo, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je odločitev o razveljavitvi izpodbijanega sklepa sprejela na osnovi in v mejah vloženega zahtevka za revizijo. V skladu z določilom drugega odstavka 23. člena ZRPJN pa Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da ponovno preveri pravilnost ponudb ter pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in ravna skladno z določili 76. člena ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??â??.