018-172/02

Številka: 018-172/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članovâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo stanovanjskega bloka lamela A in lamela B (48 stanovanj) vâ??â??., ki vključuje GOI dela in ureditev okolja in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??..

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.03.2002 sprejel sklep o začetku postopka za oddajo javnega naročila izgradnja stanovanjskega bloka lamela A in lamela B (GOI dela + ureditev okolja). Dne â??â??je v Uradnem listu RS, štâ??â??, pod številko objaveâ??â??, objavil javni razpis za izgradnjo stanovanjskega bloka lamela A in lamela B (48 stanovanj) vâ??â??., ki vključuje GOI dela in ureditev okolja. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 15.05.2002, je razvidno, da je na javni razpis prejel deset pravočasno prispelih ponudb. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila št.: 60/39/2002-MZ, z dne 04.06.2002, obvestil ponudnike, da je najugodnejši izvajalec za izvedbo predmetnega javnega naročila podjetje â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ker je ponudil najcenejšo izvedbo del "na ključ" v znesku â??â??.SIT.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika dne 26.06.2002 vložil zahtevek za revizijo, št. 009/â??.-PM, v katerem navaja, da v obvestilu o oddaji naročila, z dne 04.06.2002, manjka pravni pouk, ki neizbrane ponudnike napotuje na možnost vložitve zahtevka za revizijo. Vlagatelj meni, da se je naročnik s tem poskušal izogniti morebitnim zahtevkom za revizijo.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da se je po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji naročila odločil za vložitev zahtevka za revizijo, saj se ne more strinjati z navedbami naročnika. Naročnik je v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila zapisal, da je komisija vlagateljevo ponudbo zavrnila kot nepravilno, z obrazložitvijo, da je vlagatelj predložil obrazec BON 1 za leto 2000. Vlagatelj pojasnjuje, da je ponudbi priložil obrazec BON 1, ki ga je Agencija RS za plačilni promet sestavila dne 23.04.2002, vlagatelj pa glede vsebine obrazca BON 1 na Agencijo RS za plačilni promet ne more vplivati.
Glede naročnikovega pojasnila, da je imel vlagatelj v zadnjih šestih mesecih 11 dni neporavnane obveznosti, vlagatelj navaja, da je v razpisni dokumentaciji, št. 60/15/02-MZ, z dne 05.04.2002, v 6. odstavku VIII. točke navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določeno, da morajo ponudniki, ki ne predložijo obrazcev BON, dostaviti potrdilo poslovne banke, da njihov žiro račun v preteklih šestih mesecih ni bil blokiran. Glede na navedeno in ob upoštevanju veznikov "in" ter "oz." vlagatelj meni, da navedeno ne velja za ponudnike, ki predložijo obrazec BON.
Na naročnikove navedbe v zvezi z objektom v â??â??glede imenovanja objekta (ali gre za poslovno-stanovanjski objekt ali stanovanjsko-poslovni objekt) vlagatelj odgovarja, da na imenovanje objekta nima vpliva, obenem pa izjavlja, da je v navedenem objektu enak delež poslovnih in stanovanjskih enot.
Glede očitkov o dokazilih - izjavah referenčnih naročnikov, češ da le-te nimajo datumov podajanja izjave in navedbe o datumih izgradnje objektov, vlagatelj navaja, da izjave vsebujejo datum in leto izgradnje, razen referenc - potrdil investitorja Stanovanjski skladâ??â??.. Vlagatelj meni, da obrazložitev naročnika ni utemeljena.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik na javnem odpiranju ponudb ni upošteval pripomb vlagateljevega predstavnika, da je v njegovi ponudbi prišlo do računske napake. Glede na navedeno in ob upoštevanju določil Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) vlagatelj meni, da bi naročnik sprejel drugačno odločitev, če bi računsko napako upošteval, kot to dovoljuje ZJN-1.
Vlagatelj tako meni, da bi naročnik v primeru, če bi upošteval vse navedeno, sprejel drugačno odločitev, zato predlaga, da naročnik spremeni obvestilo o oddaji naročila v delu, kjer je naveden najugodnejši ponudnik. Vlagatelj na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN zahteva tudi povračilo stroškov.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 60/56/2002-MZ, z dne 02.07.2002, pozval, da v roku pet dni od prejema dopisa plača revizijsko takso v višini 150.000,00 SIT na žiro račun Ministrstva za finance, št. 50100-630-10014, pri tem pa mora na plačilnem nalogu vpisati naslednje podatke: 1. model 18; 2. P1: 10995; 3. P3: 7141998 in 4. P3 00000002. Naročnik je v tem dopisu še zapisal, da mu mora vlagatelj v roku pet dni od prejema dopisa predložiti potrdilo o plačilu takse, sicer bo štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval vlagatelj, je razvidno, da je vlagatelj naročnika z dopisom, št. 09/562 PM, z dne 08.07.2002, obvestil, da je dne 08.07.2002 plačal takso za vložen revizijski zahtevek. Vlagatelj je temu dopisu priložil dokument "poročilo v breme", iz katerega je razvidno, da je na račun Ministrstva za finance plačal revizijsko takso v višini 150.000,00 SIT.

Naročnik je dne 11.07.2002 sprejel sklep, št. 60/60/2002-MZ, v katerem ugotavlja, da je vlagatelj na podlagi 22. člena ZRPJN umaknil svoj zahtevek za revizijo. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 27.06.2002. Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 02.07.2002, pozval, da v zakonitem 5-dnevnem roku plača takso za vložen zahtevek. Vlagatelj je ta dopis prejel dne 03.07.2002 in do izteka roka, to je do 08.07.2002, naročniku ni predložil dokazila o plačilu takse. Naročnik je zato v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN štel, da je vlagatelj svoj zahtevek umaknil.

Vlagatelj je z dopisom, št. 09/576-PM, z dne 12.07.2002, naročniku posredoval dokument (naročnik ga je prejel dne 17.07.2002), v katerem navaja, da je dne 12.07.2002 prejel sklep, s katerim je naročnik napačno ugotovil, da vlagatelj ni plačal revizijske takse. Vlagatelj citira drugi odstavek 22. člena ZRPJN in meni, da zakon ne zahteva dokazila o plačilu takse, temveč plačilo. Vlagatelj zatrjuje, da je pravočasno poravnal svojo obveznost iz citiranega člena ZRPJN, kar naj bi bilo razvidno iz poročila, ki je bilo priloženo obvestilu, z dne 08.07.2002. Glede na navedeno vlagatelj ugotavlja, da je naročnik neupravičeno izdal sklep, št. 60/60/2002-MZ, z dne 11.07.2002, s katerim je zopet potrdil vlagateljev dvom, da naročnik ni postopal v skladu z zakonom.

Naročnik je vlagatelju z dopisom, št. 60/78/02, z dne 19.07.2002, odgovoril, da ga je z dopisom, z dne 02.07.2002, pozval, naj v roku 5 dni predloži potrdilo o plačani revizijski taksi. V tem dopisu ga je opozoril tudi na posledico, če potrdila ne bo predložil. Naročnik navaja, da potrdila o vplačilu takse še ni prejel. Ta vlagateljeva obveznost izhaja iz 6. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik tako meni, da je njegov sklep zakonit, saj je ravnal tako, kot to določa zakon.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, št. 09/608-PM, z dne 19.07.2002, v kateri navaja, da je dne 26. 06.2002 vložil pri naročniku zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in da je po pozivu pravočasno plačal revizijsko takso. Ker naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil v roku 20 dni od prejema zahtevka, se je vlagatelj odločil za vložitev pritožbe. Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da preveri, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izveden v skladu z zakonom in da sprejme ustrezen sklep. Vlagatelj je pritožbi priložil naslednje dokumente: zahtevek za revizijo, potrdilo o plačilu takse za vložen zahtevek za revizijo, sklep naročnika z dne 11.07.2002, dopis vlagatelja z dne 12.07.2002.

Na podlagi vlagateljeve pritožbe, št. 09/608-PM, z dne 19.07.2002, je Državna revizijska komisija z dopisom, št. NVD-721/02-1441, z dne 22.07.2002, pozvala naročnika, da ji v roku treh dni od prejema poziva pojasni, v kateri fazi reševanja je predmetni revizijski postopek ter naročnika opozorila na obveznost prvega odstavka 16. člena ZRPJN.

Naročnik je Državni revizijski komisiji poslal dopis, št. 60/79/02, z dne 23.07.2002, v katerem pojasnjuje dosedanji potek predmetnega revizijskega postopka in navaja, da vlagatelj v zakonitem roku ni predložil ustreznih dokazil o plačilu takse, zato je dne 11.07.2002 izdal sklep, da vlagatelj umika zahtevek za revizijo. Dne 17.07.2002 je naročnik prejel vlagateljev dopis, v katerem ga le-ta obvešča, da je njegova ugotovitev napačna, kar naj bi bilo razvidno iz poročila, ki je bilo priloženo obvestilu, z dne 08.07.2002. Naročnik zatrjuje, da tega obvestila kljub zahtevku, z dne 02.07.2002, ni prejel. Dne 19.07.2002 je naročnik vlagatelju z dopisom pojasnil sklep, št. 60/60/2002-MZ, z dne 11.07.2002. Naročnik tako meni, da je ravnal v skladu z ZRPJN in da ni kršil 16. člena ZRPJN. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval naslednje dokumente: zahtevek za revizijo, obvestilo zahtevka o plačilu takse, sklep o umiku zahtevka za revizijo postopka, dopis vlagatelja z dne 12.07.2202, dopis naročnika vlagatelju - pojasnilo sklepa z dne 19.07.2002.

Državna revizijska komisija je skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila vlagatelja za pojasnilo glede vročitve potrdila o plačilu takse naročniku ter na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN dne 25.07.2002 in z dopisom, št. 018-160/02-22-1478, z dne 26.07.2002, zaprosila RS Ministrstvo za finance za pojasnilo oziroma podatke, ali je vlagatelj vplačal takso za revizijo v znesku 150.000,00 SIT in ali je bila ta taksa knjižena v dobro proračuna Republike Slovenije.

Državna revizijska komisija je po proučitvi dokumentacije o vodenju revizijskega postopka ter na podlagi pojasnila in podatkov RS Ministrstva za finance pritožbi vlagatelja ugodila ter s sklepom št..: 018-160/02-22-1487, z dne 29.07.2002, pritožbi vlagatelja ugodila in razveljavila sklep naročnika št.: 60/60/2002-MZ, z dne 11.07.2002, s katerim je le-ta ugotovil, da je vlagatelj umaknil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je v citiranem sklepu naročnika napotila, da mora na podlagi 16. člena ZRPJN odločiti o zahtevku za revizijo najkasneje v roku 20 dni od prejema tega sklepa in o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja ter pri tem ravnati skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN s sklepom št.: 60/63/2002-MZ, z dne 01.08.2002, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je po pregledu celotne dokumentacije in proučitvi revizijskega zahtevka ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi priložil obrazec BON-1 APP za leto 2000, ni pa bilo vključeno leto 2001. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni posebej napisal, da mora BON obrazec vključevati tudi leto 2001, je v tem delu zahteva vlagatelja revizijskega zahtevka upravičena.
Naročnik je v nadaljevanju ugotovil, da iz dodatka k BON-1 izhaja, da je vlagatelj imel v preteklih šestih mesecih neporavnane obveznosti 11 dni in s tem vlagatelj ni izpolnil pogoja iz točke VIII/06 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Razlaga vlagatelja, da ta obveznost velja le za tiste ponudnike, ki ne predložijo BON obrazcev, je zmotna. Če bi ponudnik (pravilno: naročnik) različno obravnaval finančno usposobljenost ponudnikov, bi očitno ravnal diskriminatorno. Ponudniki z različnimi dokazili lahko dokazujejo finančno usposobljenost, zato ni možna razlaga, da gospodarske družbe imajo lahko neporavnane obveznosti v preteklih šestih mesecih, samostojni podjetniki pa ne. V tem delu zahtevek ni utemeljen.
Naročnik je v točki VIII/6 navodil natančno predpisal, da se kot reference upoštevajo le stanovanjski objekti v vrednosti najmanj 150 mio SIT. Ker je vlagatelj navedel poslovno-stanovanjski objekt, mu naročnik tega objekta ni mogel upoštevati kot pozitivno referenco. Naročnik lahko prizna usposobljenost le ponudnikom, ki v celoti izpolnijo pogoje, ne pa delno. Če bi naročnik v tem primeru ravnal arbitrarno, bi to bilo nepravično do drugih ponudnikov, ki so pogoje izpolnili.
Naročnik tudi ugotavlja, da nekatere izjave referenčnih naročnikov niso opremljene z datumi podajanja izjave in navedbe, kdaj so bili navedeni objekti zgrajeni, vendar to glede na ugotovljeno na odločitev ni vplivalo.
Vlagatelj je v svoji ponudbi napačno obračunal davek. Na to napako je ponudnik opozoril na javnem odpiranju ponudb. ZJN-1 v 54. členu določa, da izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa takšno ponudbo zavrne. Zakon torej samo naročniku daje pravico, da se odloči, ali bo zahteval odpravo napak, ali pa bo takšno ponudbo zavrnil. Ponudnik pa svoje ponudbe potem, ko je potekel rok za oddajo ponudb, ne more več popravljati ali zahtevati popravke. V konkretnem primeru je ponudnik, ker ni bil najugodnejši, opozoril na napako, ker je to lahko v njegovo korist, lahko pa da na napako ne bi opozoril, če bi bil najugodnejši. Ob takšni razlagi zakonskih določil bi bilo omogočeno izigravanje predpisa, ponudnik pa bi se lahko skliceval na to, da se je zmotil. Vsak ponudnik lahko svoje napake popravi le do roka za oddajo ponudb, po tem roku pa je to le naročnikova možnost, ne pa tudi obveza. V tem delu torej zahtevek za revizijo ni utemeljen.
Naročnik je v pravnem pouku navedel, da lahko vlagatelj najkasneje v roku treh dni od prejema tega sklepa zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter ga o tem pisno obvesti, v nasprotnem primeru bo štel, da zahtevek umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom št.: 09/474-MP, z dne 05.08.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom št.: 60/68/2002-MZ, z dne 07.08.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila s svojim mnenjem, v katerem je navedel, da bi v primeru nespoštovanja določil ZJN-1 in ZRPJN in s sprejetjem odločitve v korist vlagatelja oškodoval vse ponudnike, ki so predložili popolnoma pravilne ponudbe ter bi s tem kršil navedena zakona.
Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. "

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je najprej preverila očitek vlagatelja, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo kot nepravilno, ker ni predložil obrazca BON-1 tudi za leto 2001. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki VIII. določil, katera dokazila za izpolnjevanje pogojev morajo predložiti ponudniki, da jim bo priznal usposobljenost in sposobnost. V podtočki 06. je naročnik navedel: "da predloži BON 1 in BON 2 oz. BON 3 (BON 2 in BON 3 ne smeta biti starejša od 30 dni) â??.". Iz citiranega navodila je razvidno, da naročnik ni eksplicitno zahteval obrazca BON-1 tudi za leto 2001. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja ugotovila, da je le-ta ponudbi priložil obrazec BON-1, ki ga je dne 23.04.2002 izdala Agencija RS za plačilni promet, Podružnica â??..s podatki in kazalniki za gospodarsko družbo za zadnjih pet let (1996-2000). Vlagatelj je s predložitvijo navedenega obrazca BON-1 izpolnil zahtevo naročnika pod točko VIII/06. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz navedenega sledi, da je naročnik neupravičeno zavrnil ponudbo vlagatelja iz razloga, ker v obrazcu BON-1 niso bili vključeni tudi podatki za leto 2001, kar pa je ugotovil tudi naročnik v sklepu št.: 60/63/2002-MZ, z dne 01.08.2002, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo.

Glede vlagateljeve navedbe, da po njegovem mnenju obveznost predložitve podatkov o neporavnanih obveznostih v preteklih šestih mesecih ne velja za ponudnike, ki predložijo obrazce BON, je Državna revizijska komisija preverila, kako je naročnik ta pogoj določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki VIII/06. zahteval od ponudnikov predložitev naslednjih dokazil: "da predloži BON 1 in BON 2 oz. BON 3 (BON 2 in BON 3 ne smeta biti starejša od 30 dni) ali BILANCO USPEHA in BILANCO STANJA, kot jo je ponudnik predložil davčnemu organu ter potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov žiro račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran (velja za ponudnike, ki ne predložijo obrazcev BON)". Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi citirano navodilo z dosledno gramatikalno razlago bilo možno razumeti tudi na način, kot to navaja vlagatelj, vendar je pri interpretaciji tega navodila potrebno upoštevati vsebino in namen zahtevanih podatkov. Upoštevaje namen citiranega navodila za pridobitev podatkov, na osnovi katerih naročnik ugotavlja finančno sposobnost ponudnikov, je potrebno ugotoviti, da je z vidika zagotovitve primerljivosti ponudb naročnik zahteval predložitev podatkov glede neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih tako s strani ponudnikov, ki podatke o poslovnih rezultatih in boniteti poslovanja izkazujejo z BON obrazci (podatki o neporavnanih obveznostih so navedeni v BON obrazcih), kot s strani ponudnikov, ki finančnih podatkov in kazalnikov ne izkazujejo z BON obrazci, zato morajo kot dokazilo, da nimajo neporavnanih obveznosti, predložiti potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov žiro račun. Navodila naročnika glede dokazovanja izpolnjevanja citiranega pogoja zato ni mogoče interpretirati na način, kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, da namreč izpolnjevanje zahtevanega pogoja ne velja za ponudnike, ki predložijo obrazce BON. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da bi drugačna vsebinska razlaga točke VIII/06. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pomenila neenakopravno obravnavo ponudnikov, ki za izkazovanje svojih poslovnih rezultatov predlagajo različna (veljavna) dokazila, kar pa ZJN-1 izrecno prepoveduje (7. člen ZJN-1).

Državna revizijska komisija je izpolnjevanje pogoja, da ponudnik v zadnjih 6 mesecih ni bil blokiran, navedenega v točki VIII/06. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, preverila z vpogledom v ponudbo vlagatelja. Vlagatelj je svoji ponudbi priložil obrazec BON-1, ki ga je dne 23.04.2002 izdala Agencija RS za plačilni promet, Podružnica Celje, v katerem je v poglavju "E. Finančna disciplina" navedeno: "V zadnjih 6 mesecih je imela pravna oseba neporavnane obveznosti 11 dni". Iz navedene ugotovitve sledi, da naročnik vlagatelju upravičeno ni priznal usposobljenosti in sposobnosti, saj vlagatelj ni izpolnil pogoja, da v zadnjih šestih mesecih ni imel neporavnanih obveznosti.

ZJN-1 v poglavju 2.6. Pogoji za udeležbo določa v 41. členu obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki. Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:" ter v točki 6. navaja: "če ni finančno in poslovno sposoben". 42. člen ZJN-1 določa dokazovanje izpolnjevanja pogojev, kjer je v točki 4. prvega odstavka navedeno, da mora naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja, določenega v 6. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1, od ponudnikov zahtevati pisne dokaze in sicer "revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja ali izkazi ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji. Naročnik mora v objavi ali v povabilu na razpis in v razpisni dokumentaciji navesti, kateri element iz te točke je izbral in katere druge elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora ponudnik še predložiti". Iz citiranih zakonskih določil torej jasno izhaja, da mora naročnik določiti, na osnovi katerih dokazil bo preverjal finančno in poslovno sposobnost ponudnikov ter ponudbo ponudnika, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, obvezno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Obvezni in drugi pogoji, ki jih določi naročnik, morajo biti brezpogojno izpolnjeni. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje.
Če ponudnik ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 njegovo ponudbo ne glede na vsebino zavrniti in jo izločiti iz nadaljnjega postopka. Takšna ponudba je namreč nesprejemljiva in hkrati nepravilna (20. in 18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila navedbo vlagatelja, da mu naročnik neupravičeno ni priznal reference za objekt vâ??.., ker se imenuje poslovno stanovanjski objekt. V zvezi s to revizijsko navedbo je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, na kakšen način je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev referenc.
Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki III. navedel: "Za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti:" ter v podtočki 6. zahteval, da ponudniki predložijo "izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec za reference ponudnika z obvezno priloženimi izjavami referenčnih naročnikov (OBR-6)". V točki VIII/08. pa je med dokazili za izpolnjevanje pogojev za priznanje usposobljenosti in sposobnosti navedel: "da je ponudnik v letih 1999, 2000 in 2001 opravil vsaj tri izgradnje stanovanjskih objektov v vrednosti najmanj 150 mio SIT (vsak objekt posebej najmanj 150 mio SIT) - (OBR-6)". Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da je v obrazcu za reference ponudnika (OBR-6) navedel tudi poslovno stanovanjski objekt šmarje pri Jelšah v vrednosti 170.000.000,00 SIT ter priložil naslednjo potrjeno izjavo investitorja HRIB d.o.o., Dobje pri Planini, z dne 06.02.2002: "Izjavljamo, da je bil â??â??glavni izvajalec del pri izvedbi objekta: POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKTâ??â??., objekt je po naravi enakovreden razpisanemu. Objekt je bil zgrajen od leta 1998 do 1999, v vrednosti 170.000.000,00 sit. Dela je izvajal v skladu s pogodbo in veljavnimi tehničnimi in gradbenimi normami". Iz navedene izjave je sicer razvidno, da je vrednost referenčnega objekta presegla v točki VIII/08. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določen limit vrednosti 150 mio SIT, vendar se referenca ne nanaša zgolj na izgradnjo "stanovanjskega objekta", kot je zahteval naročnik, ampak na izgradnjo "poslovno stanovanjskega objekta". Navedena referenca torej ne izpolnjuje v celoti s strani naročnika zahtevanega pogoja, saj ne dokazuje, da je v okviru "poslovno stanovanjskega objekta" delež vrednosti "stanovanjskega objekta" najmanj 150 mio SIT.

ZJN-1 v prvem odstavku 43. člena (Strokovna priporočila) določa: "Če naročnik zahteva predložitev strokovnih priporočil, mora v razpisu ali povabilu in v razpisni dokumentaciji natančno navesti, katera strokovna priporočila (reference) morajo predložiti ponudniki". Drugi odstavek istega člena pa določa: "Obseg zahtevanih podatkov iz prejšnjega člena tega zakona mora biti omejen na predmet javnega naročilaâ??". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, natančno določil, katere reference morajo ponudniki predložiti ter da so bile zahtevane reference izključno omejene na predmet javnega naročila (stanovanjski objekt). Ker je vlagatelj kot referenco za "stanovanjski objekt" predložil referenco za "poslovno stanovanjski objekt", ni v celoti izpolnil v razpisni dokumentaciji zahtevanega pogoja. Pogoj mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba vlagatelja torej tudi zaradi neizpolnjevanja pogoja za navedeni referenčni objekt ni izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in je bila tudi zato nepravilna (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik s tem, ko vlagatelju ni priznal poslovno stanovanjskega objekta â??â??.kot referenco, ravnal pravilno.

Državna revizijska komisija je preverila tudi očitek naročnika, da so nekatere izjave referenčnih naročnikov, ki jih je predložil vlagatelj, brez datumov podajanja izjave in navedbe, kdaj so bili navedeni objekti zgrajeni. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da vse izjave vsebujejo datum in leto izgradnje, razen referenc - potrdil investitorja Stanovanjski skladâ??â??.. Ob vpogledu v ponudbo vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v obrazcu za reference ponudnika (OBR-6) tudi navedel, da je v letih 1996-1999 gradil bloke Dolgo polje za pogodbenega partnerja Stanovanjski sklad â??â??v skupni vrednosti 700.000.000,00 SIT. Obrazcu je vlagatelj priložil tri izjave Stanovanjskega skladaâ??â??, ki so sicer potrjene, niso pa datirane, niti ni navedeno, kdaj in v kakšni vrednosti je bil posamezen objekt zgrajen. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je bil navedeni očitek naročnika utemeljen, saj vlagatelj v obrazcu za reference ponudnika navedene reference ni izkazal na način, kot je zahteval naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, ker ni razvidna vrednost izgradnje posameznih objektov po letih, zlasti za leto 1999, ki se upošteva pri priznanju referenc, zahtevani podatki pa tudi niso razvidni iz izjav Stanovanjskega skladaâ??...

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila očitek vlagatelja, da naročnik kljub pripombi vlagateljevega predstavnika na javnem odpiranju ponudb, da je prišlo v ponudbi vlagatelja do računske napake, le-te ni popravil, kot to dovoljuje ZJN-1. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je predstavnik vlagatelja podal naslednjo pripombo: "namesto 8,5 % DDV je bila upoštevana stopnja 20 %. Prosi, da se to upošteva kot računska napaka".
ZJN-1 v prvem odstavku 54. člena določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne". Iz citirane določbe povsem jasno izhaja, da o popravku računske napake odloča naročnik, saj zakon ne obvezuje naročnika, da mora popraviti računsko napako in tako ponudbo tudi upoštevati pri izbiri najugodnejšega ponudnika, ampak lahko tako ponudbo tudi zavrne. Citirana določba torej le omogoča naročniku, da po lastni presoji v soglasju s ponudnikom popravi računsko napako. Pri tem je pomembno, kaj se šteje kot računska napaka. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni opredelil eventualne možnosti in načina popravljanja računskih napak, vendar se kot računske napake lahko upoštevajo le napake pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju ipd. Napačne uporabe stopnje DDV pa ni možno šteti za računsko napako, saj gre v tem primeru dejansko za kršitev določb Zakona o davku na dodano vrednost. Če bi naročnik vlagatelju ugodil in na osnovi nižje (8,5 %) stopnje DDV izračunal novo ponudbeno vrednost, bi to pomenilo spremembo ponudbene cene in s tem spremembo ponudbe, kar prvi odstavek 54. člena ZJN-1 izrecno prepoveduje. Vlagatelj je imel možnost popraviti "napako" v ponudbenem predračunu vse do poteka roka za oddajo ponudbe, po poteku tega roka pa ponudnik ne sme več spremeniti svoje ponudbe, kot to določa četrti odstavek 55. člena ZJN-1. Iz navedenega sledi, da je naročnik ravnal pravilno, ker ni sledil predlogu vlagatelja ter ni spreminjal njegove ponudbene cene.
Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil pravil ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne