Na vsebino
EN

018-171/02

Številka: 018-171/02
Datum sprejema: 14. 3. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članovâ??â??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih (3 vozila) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnikâ??â??.., zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji na podlagi Povabila k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji po 20. členu ZJN-1, â??â??.286/2001-ODP/PSP, št. 404-08-320/01-30, z dne 08.04.2002.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 320.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??.., z dneâ??.., pod št. objaveâ??â??., objavil predhodni razpis, v Uradnem listu RS, štâ??â??, z dneâ??.., pod št. objaveâ??â??, pa javni razpis za oddajo javnega naročila za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih (3 vozila).

Ker je naročnik v odprtem postopku prejel samo štiri nepravilne ponudbe, je dne 11.03.2002, izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila â??â??286/2001-ODP, št. 404-08-320/01-17, v katerem je navedel, da bo nadaljeval postopek oddaje predmetnega javnega naročila po določbah 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) s pogajanji z vsemi ponudniki, ki so oddali svoje ponudbe v odprtem postopku.

Naročnik je dne 08.04.2002 sprejel sklep o spremembi sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju pogajalske skupine, št. 404-08-320/2001-31, v katerem je navedel, da se bo na podlagi Obvestila o oddaji javnega naročila, štev. 404-08-320/01-17, z dne 11.03.2002, postopek v skladu s 1. točko 2. odstavka 20. člena ZJN-1 nadaljeval s pogajanji. Dne 08.04.2002 je naročnik vsem ponudnikom poslal Povabilo k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji po 20. členu ZJN-1, â??â??..286/2001-ODP/PSP, št. 404-08-320/01-30. Do roka, določenega v povabilu k predložitvi ponudb (06.05.2002), so svoje ponudbe predložili vsi ponudniki. Naročnik je dne 06.05.2002, v prisotnosti pooblaščenih predstavnikov ponudnikov, opravil javno odpiranje ponudb, o čemer je sestavil zapisnik, št. 404-08-320/2001-33.

Po končanem postopku odpiranja ponudb je naročnik natančneje pregledal vsebino prejetih ponudb, pri čemer je ugotovil, da dve ponudbi ne izpolnjujeta vseh tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Dne 09.05.2002 je naročnik izdal Obvestilo o nadaljevanju postopka s pogajanji, št. 404-08-320/01-34, s katerim je ponudnike obvestil, da se postopek s pogajanji nadaljuje z dvema ponudnikoma, in sicer z vlagateljem in ponudnikom â??â??â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik) ter da se ponudbi preostalih dveh ponudnikov kot nepravilni izločita iz nadaljnjega postopka.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-320/01-35, z dne 22.05.2002, povabil oba ponudnika na pogajanja, ki so potekala v prostorihâ??â??â??, dne 27.05.2002, o čemer je sestavil dva (ločena) zapisnika o poteku pogajanj (št. 404-08-320/01-37 in št. 404-08-320/01-38), ki sta bila ponudnikoma osebno vročena po zaključku pogajanj.

Oba ponudnika sta v določenem roku, do 07.06.2002, predložila svoji ponudbi, naročnik pa je še istega dne, ob 10.30 uri, opravil komisijsko odpiranje ponudb, o katerem je sestavil zapisnik, št. 404-08-320/2001-46.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, št. 404-08-320/01-48, z dne 13.06.2002, oba ponudnika obvestil, da se kot najugodnejša ponudba za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih izbere ponudba izbranega ponudnika, št. 46/2002, z dne 01.02.2002, 29.04.2002 in 06.06.2002. V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je po opravljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb na podlagi meril, navedenih v razpisni dokumentaciji â??â??.286/2002-ODP izbral ponudbo izbranega ponudnika, ker je njegova ponudba dosegla največje število točk, in sicer 93,4898 točk, kar je razvidno iz Priloge 1 (tabela Analiza ponudb â??), ki je sestavni del obvestila o oddaji naročila. Izbrani ponudnik je kot dodatne ugodnosti ponudil tudi daljši garancijski rok (36 mesecev), daljši pogarancijski rok (210 mesecev) in toplotno kamero ARGUS II (brez doplačila, v primeru, da med izdelavo in dobavo vozil, Republika Slovenija pridobi uradno dovoljenje za uvoz senzorjev, ki se nahajajo v toplotni kameri). Naročnik še navaja, da dodatne ugodnosti, katere niso bile predmet pogajanj, ni upošteval pri ocenjevanju ponudb, vendar pa bodo te upoštevane pri sklenitvi pogodbe.

Vlagatelj je na podlagi 79. člena ZJN-l, dne 20.06.2002, z dopisom št. 404-08-320/01-48, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Naročnik je vlagatelju poslal Obrazloženo obvestilo, št. 404-08-320/01-51, z dne 28.06.2002, v katerem navaja, da je na podlagi Obvestila o nadaljevanju postopka s pogajanji, št. 404-08-320/01-34, z dne 09.05.2002, izvedel pogajanja z dvema ponudnikoma (vlagateljem in izbranim ponudnikom). Naročnik je na podlagi izvedenih pogajanj dne 27.05.2002 in ponudb, ki so prispele do določenega roka 07.06.2002, ponudbi ocenil v skladu z navedbami v razpisni dokumentaciji â??â??286/2001-0DP in Povabila k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji â??â??.286/01-0DP/PSP, št. 404-08-320/01-30, z dne 08.04.2002. Naročnik navaja, da je obvestilu o oddaji javnega naročila priložil tudi natančno analizo z izračuni (Priloga 1). Vlagatelj je skupno dosegel 92,2352 točk. Manjše število točk je dosegel zaradi višje cene, daljšega dobavnega roka, krajšega pogarancijskega roka in manjšega volumna banke zraka.

Dne 08.07.2002 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, v katerem naročniku predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbira najugodnejšega ponudnika ni pravilna, poleg tega pa naj bi bil postopek s strani (posameznih) članov komisije vseskozi voden s ciljem, da bo na koncu izbran ravno izbrani ponudnik. Dejstvo je namreč, navaja vlagatelj, da je naročnik v obvestilu, št. 404-08-320/01-18, z dne 11.03.2002, navedel, da bodo predmet pogajanj naslednji elementi: dolžina, širina, višina, moč motorja na tono bruto skupne teže, cena in dobavni rok. Vlagatelj navaja, da je bilo v navedenem obvestilu še določeno, da bo vsem ponudbam potrebno ponovno predložiti naslednje dokumente: izračun banke zraka (za posadko, za motor in za rešene osebe) + tehnična skica, potrdilo o nekaznovanosti, odločbo o opravljanju dejavnosti in podaljšanje bančne garancije za resnost ponudbe -naknadno po potrebi. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je že v svoji zahtevi za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 18.03.2002, opozoril, da pričakuje podrobno pojasnilo o tem, zakaj njegova ponudba ni bila primerna v smislu 20. člena ZJN-l (v obvestilu tega pojma sploh ni bilo), kot tudi pojasnilo o ponovni predložitvi dokumentov. Dejstvo je namreč, navaja vlagatelj, da je vse zgoraj naštete dokumente predložil že k ponudbi, zato ni bilo jasno, zakaj jih je bilo treba predložiti še enkrat. Vendar pa vlagatelj poudarja, da je razlog za takšno ravnanje ugotovil šele sedaj, ko je bil s strani tretjega ponudnika, â??â??., obveščen, da izbrani ponudnik sprva sploh ni predložil vseh potrdil, izdanih s strani pristojnih organov, pač pa je določena potrdila predložil kar na lastnih obrazcih. Kljub temu, da je bil naročnik opozorjen na te in druge nepravilnosti (med katere po prepričanju vlagatelja spada tudi dejstvo, da je bil omogočen pregled prispelih ponudb osebam, ki z razpisom nimajo nič (konkretno: P.G. izâ??â??., naj bi izrecno izjavil G.š., zaposlenemu pri vlagatelju, da je pregledal njihovo ponudbo ter mu celo razlagal, kaj naj bi bilo s to ponudbo narobe), se ni zgodilo nič. še več, posamezni člani komisije natančnih detajlov vlagateljeve ponudbe naj ne bi posredovali le P.G., pač pa, kar je še huje, tudi družbi izbranega ponudnika. Iz razgovora, ki naj bi ga imel G.š. z direktorico te družbe, naj bi bilo popolnoma jasno razvidno, da je z vlagateljevo ponudbo seznanjena do najmanjših podrobnosti. Med drugim naj bi si dovolila celo trditev, da so s svojim partnerjem ugotovili, da so določene tehnične rešitve v vlagateljevem vozilu "praktično neizvedljive" - kot da ne bi vedela, da ima vlagateljev podizvajalec, podjetje BAI, na področju vozil za gašenje požarov v tunelih v Evropi in verjetno v svetu največ izkušenj in tudi referenc. Nenazadnje je dobil tudi evropski javni razpis za tunelska vozila za tunel Mont Blanc. Vlagatelj navaja, da je na kršitve opozarjal (predvsem g. B.), a vseskozi zaman.

Pravi problem pa je po prepričanju vlagatelja seveda drugje - nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila se po njegovem mnenju ni nadaljevalo v smeri pogajanj o opredeljenih elementih (torej glede dolžine, širine, višina, moči motorja na tono bruto skupne teže, cene in dobavnega roka), ki predstavljajo merila za ocenitev ponudbe v smislu določil ZJN-1, pač pa se je iskal način, da bi se doseglo višje število točk v korist izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je bila zaradi majhnih razlik pomembna vsaka točka, saj je na koncu izbrani ponudnik prejel natančno za 1,2546 točke več kot vlagatelj (93.4898 proti 92.2352). Rešitev za tak razplet se je po prepričanju vlagatelja našla v podrobnostih, in sicer v tem, da je izbrani ponudnik prvotno ponudbo spreminjal pri elementih, ki po obvestilu, št. 404-08-320/01-18, z dne 11.03.2002, sploh niso bili predmet pogajanj (bili pa so ponderirani). šlo naj bi namreč za spremembe v ponudbi pri posameznih tehnično tehnoloških rešitvah, ki po prepričanju vlagatelja niso bile dovoljene in so bile v nasprotju z določili ZJN-1. Če ne drugega, bi vlagatelju morala biti dana vsaj možnost, da se do tega opredeli. Ker se to ni zgodilo, se vlagatelju seveda zastavlja vprašanje spoštovanja enakopravnosti ponudnikov. Za kakšne spremembe ponudbe je šlo, je po vlagateljevem mnenju razvidno iz primerjave med Analizo ponudb, ki je kot Priloga 1 sestavni del Obvestila o oddaji javnega naročila, in podatki o vseh prvotnih ponudbah in točkovanju le-teh. Iz teh podatkov (tabel) je razvidno, da je imel izbrani ponudnik tedaj tri neustrezne tehnične zahteve in dva manjkajoča podatka, medtem ko so bile v vlagateljevi ponudbi vse tehnične zahteve ustrezne, manjkal pa ni niti en podatek. Pri točkovanju je izbrani ponudnik prejel 81,6 točk, vlagatelj pa 87,3 točke, torej kar za 5,7 točk več. Vlagatelj priznava, da je delno do naknadne spremembe točkovanja res lahko prišlo na podlagi izvedenih pogajanj, dobršen del razlike pa gre po njegovem mnenju na račun kršitev lastnih pravil s strani naročnika. V zvezi s tem so za vlagatelja najbolj moteče spremembe pri naslednjih postavkah:
1. Teža podvozja
2. število kosov opreme težjih od 20 kg nad težiščem vozila
3. Kamera

Ad.1 Teža podvozja
V razpisni dokumentaciji je bila omejena največja teža podvozja vozila na 15 t. Iz izpisa diskete ponudnika je razvidno, da je to težo izbrani ponudnik presegel, saj je ponudil podvozje Atego 1528 AF, s težo podvozja 16 t .

Ad.2 število kosov opreme težjih od 20 kg nad težiščem vozila
Eno izmed meril je bilo tudi število kosov, težjih nad 20 kg, ki so vgrajeni nad težiščem vozila, kar so morali ponudniki navesti v svoji ponudbi. V opredelitvi elementov, ki bodo predmet pogajanj, ni bilo navedeno tudi število kosov nad 20 kg. Vlagatelj opozarja, da je v prvotni ponudbi izbrani ponudnik navedel 4 kose nad 20 kg, vgrajenih nad težišče vozila, naknadno pa so vsi štirje kosi "čudežno izginili", kar je seveda bistveno vplivalo tudi na točkovanje. Sprva je namreč izbrani ponudnik iz te postavke prejel le 1 točko, vlagatelj pa 4 točke, zaradi te spremembe pa sta nazadnje oba dosegla po 4 točke. Glede na navedeno je torej po mnenju vlagatelja prišlo ali do kršitve pravil ali pa do napake pri ocenjevanju, ker niso upoštevani 4 predmeti, težji od 20 kg, vgrajeni nad težišče vozila pri izbranem ponudniku. Teh podatkov vsekakor ni bilo mogoče spreminjati oz. popraviti, saj niso bili opredeljeni kot elementi, ki so predmet pogajanj. Vlagatelj trdi, da bi morala biti pravilno ocenjena postavka:


Vlagatelj Izbrani ponudnik
Merilo Ponder Ponudb št. Točk Ocena Ponudb št. Točk Ocena
e.3) število kosov nad 20 kg 4 0 1 4 4 0,25 1

Že zgolj zaradi tega bi po prepričanju vlagatelja moralo biti skupno število točk povsem drugačno, in sicer:

Ponder Vlagatelj Izbrani ponudnik
Skupno število točk 92,2352 90,4898


Ad.3. Kamera
Vlagatelj navaja, da je kamera točkovana enako pri obeh ponudnikih, kljub temu, da je iz sklepa jasno razvidno, da kamera, ki jo ponuja izbrani ponudnik, ne dosega zahtevanih karakteristik (ponudnik se obveže dostaviti kamero Argus II z vgrajenim senzorjem, ki zagotavlja ustreznost kamere, če Republiki Sloveniji v času izdelave in dobave vozil pridobi uradno dovoljenje za uvoz senzorjev). Kljub temu je komisija ocenila kamero tako, kot da dosega vse parametre kamere Argus II, ki jo je ponudil vlagatelj. Le-temu ni znano, katero kamero je ponudil izbrani ponudnik, je pa jasno, da pogojne ponudbe ni mogoče upoštevati, pač pa je potrebno ocenjevati le dejansko ponudbo. Pogojevanje pa po prepričanju vlagatelja pomeni še nekaj - da namreč izbrani ponudnik ni ponudil kamere Argus II, ki jo je ponudil vlagatelj in se jo brez kakršnegakoli pogoja tudi zavezal dostaviti, saj je v zvezi s tem pridobil ustrezna zagotovila, pač pa je ponudil kvečjemu kakšen drug model kamere. Po vlagateljevem mnenju bi v poštev lahko prišli le še kameri Argus I in Talisman C, ki sta na tržišču, vendar pa sta nekoliko slabši od kamere Argus II in zato ne bi smeli dobiti istega števila točk oz. bi morali biti obe konkurenčni kameri nižje ocenjeni. Razlike med kamerami je vlagatelj prikazal v naslednjih dveh tabelah:

Če izbrani ponudnik ponuja kamero Argus I, so razlike v naslednjih karakteristikah (prazno mesto v tabeli pomeni, da so karakteristike enake):

NAZIV ARGUS II ARGUS I

Teža kamere 2,2 kg
Video izhod ( resolucija po 5251ine/60 Hz EIA RS 170) 525 line /60 Hz
Temperaturna in prostorska linij na resolucija (MTF) več kot 80 % na 30 parnih linij na sliko vertikalno
več kot 40 % na 60 parnih linij na sliko vertikalno
(oboje pri temperaturni občutljivosti 5°C) > 30 % na 50 parnih linij (5°C)
Minimalna diferencialna temperatura < kot 0, 1° C < kot 0,4° C

Temperaturna časovna rezistenca kamere (čas v urah/ °C) 1 ura / 80 °C



Če izbrani ponudnik ponuja kamero Talisman proizvajalca Drager, pa kamera po prepričanju vlagatelja ne dosega pogojev temperaturne in prostorske resolucije (MTF), čeprav ustreza drugim parametrom v razpisu in prav tako ne bi smela biti enako točkovana:

NAZIV ARGUS II Talisman C
Teža kamere 2,2 kg
Video izhod ( resolucija po 5251ine/60 Hz EIA RS 170) 525 line /60 Hz
Temperaturna in prostorska linij na resolucija (MTF) več kot 80 % na 30 parnih linij na sliko vertikalno
več kot 40 % na 60 parnih linij na sliko vertikalno
(oboje pri temperaturni občutljivosti 5°C) nima
Minimalna diferencialna temperatura < kot 0, 1° C

Temperaturna časovna rezistenca kamere (čas v urah/ °C) 1 ura / 80 °C


Pri tem vlagatelj še posebej opozarja, da je izbrani ponudnik iz te postavke sprva prejel 1,49 točke, vlagatelj pa 2 točki, na koncu pa sta ponovno oba dosegla po 2 točki.

Vlagatelj na koncu opozarja še na eno dejstvo. Komisija je potem, ko se je odločila za postopek s pogajanji, določila elemente pogajanj ter dne 08.04.2002 povabila k sodelovanju vse ponudnike. V povabilu je navedla vse važnejše elemente ter tudi navedla način ocenjevanja ponudb ter postopek, ki se nanaša na ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnika. V povabilu je navedla tudi, da bodo ponudniki, ki bodo izpolnili pogoje, ocenjeni na podlagi prvotnih ocenjevalnih kriterijev â??â??..286/01-0DP. To pa se ni zgodilo, pač pa je komisija po oceni usposobljenosti in sposobnosti ponudnika izbrala dva ponudnika ter pristopila k ponovnim pogajanjem o istih elementih (dobavni rok, cena).

Iz vsega navedenega je po mnenju vlagatelja razvidno, da je bila v postopku storjena vrsta napak, predvsem zaradi nedovoljenih sprememb ponudbe s strani izbranega ponudnika (kolikor seveda ni šlo za napako pri točkovanju in bi bilo potrebno zgolj ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba najugodnejša in v tej smeri spremeniti obvestilo o oddaji javnega naročila).

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, in sicer za: posvet s stranko - 2 uri 200 točk, zahtevo za revizijo - 2000 točk, obvestilo stranki - 20 točk (vse z 20% DDV), revizijsko takso ter stroške prevodov, bančnih garancij in ostali direktni stroški, povezani s pripravo razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 12.07.2002 vlagatelja pozval naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse, skladno z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je zahtevek za revizijo dopolnil dne 18.07.2002, s potrdilom o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 29.07.2002 sprejel sklep, št. 404-08-205/2002-4, s katerim je odločil, da se zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila kot neutemeljen zavrne. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da bi vlagatelj skladno z 12. členom ZRPJN lahko vložil zahtevek za revizijo o trditvah, zakaj je bila njegova ponudba nepravilna v javnem naročilu â??..286/2001-ODP, zakaj je moral ponovno predložiti nekatere dokumente ter opozorilo na odtekanje informacij in postopek pogajanj. Naročnik dalje navaja, da je na podlagi prejetih ponudb na â??â??286/2001-ODP določil elemente pogajanj, in sicer dolžino vozila, širino vozila, višino vozila, moč motorja na tono bruto skupne teže, ceno in dobavni rok ter da sta oba ponudnika v svojih ponudbah lahko spreminjala le elemente pogajanj, drugih navedb pa nista spreminjala. Naročnik opozarja, da je analiza prvotnih ponudb, katero je kot dokaz predložil vlagatelj, le delovno gradivo, katerega je naročnik izdelal na podlagi predloženih disket ponudnikov. Naročnik je natančno preveril vse podatke, ki so navedeni na disketi in ugotovil določena neskladja med navedbami na disketi in priloženimi dokumenti, zato je upošteval priložene dokumente in dokumente, ki jih je pridobil od proizvajalcev opreme v postopku preverjanja resničnosti ponudb. Tako je ugotovil:
1. da izbrani ponudnik ni imel nobenega kosa težjega od 20 kg, kar dokazuje katalog ROSENBAUER str. X-l
2. da nadgradnja BAI, katero je ponudil vlagatelj, ni primerljiva z nadgradnjo ROSENBAUER, katero je ponudil izbrani ponudnik, zato je od izbranega ponudnika zahteval pisno obrazložitev navedenega podatka in ugotovil, da teža nadgradnje brez opreme (in brez podaljšanega dela kabine) znaša 1.600 kg.
Naročnik tako ugotavlja, da izbrani ponudnik svoje ponudbe ni spreminjal v elementih, ki niso bile predmet pogajanj.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da je bila največja teža podvozja vozila omejena na 15 t, izbrani ponudnik pa s ponujenim podvozjem ATEGO 1528 AF 3610 to težo presega, naročnik navaja, da je natančno analiziral te podatke in ugotovil, da so štirje ponudniki ponudili popolnoma enako podvozje -enako podvozje sta ponudila tudi vlagatelj in izbrani ponudnik - in da je šlo le za nerazumevanje naročnikovih zahtev s strani izbranega ponudnika in zato podatek, tako kot za vse enake modele podvozja, ustreza zahtevam naročnika, kar dokazujejo tudi podatki, ki jih je naročnik pridobili od Mercedes-Benz-a.
Naročnik dalje navaja, da je dne 09.05.2002 izdal obvestilo o nadaljevanju postopka s pogajanji, v katerem je navedel rezultate analize ponudb, prispelih na Povabilo k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila, z dne 08.04.2002, kjer je bila ugotovljena pravilnost prispelih ponudb. Vlagatelj bi po naročnikovem mnenju lahko, v kolikor se ni strinjal s težo podvozja izbranega ponudnika, skladno z 12. členom ZRPJN vložil zahtevek za revizijo.
V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na neustrezno točkovanje kamere, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudil kamero TALISMAN K-901, katere značilnosti zadostujejo za maksimalno število točk pri ocenjevanju. Naročnik je ponudbe ocenjeval skladno z merili, navedenimi v razpisni dokumentaciji â??â??286/2001-ODP, kjer je dobila enako večje število točk vsaka karakteristika, ki je bila boljša od navedene. Zato je izbrani ponudnik pridobil enako število točk kot vlagatelj. Naročnik dodaja še, da je izbrani ponudnik kot dodatno ugodnost ponudil še boljšo kamero ARGUS II, katera pa bo vgrajena le v primeru, da Republika Slovenija v času izdelave in dobave vozil pridobi uradno dovoljenje za uvoz senzorjev, katera pa se pri ocenjevanju ni upoštevala.
Naročnik na koncu navaja, da je na podlagi Povabila k oddaji ponudbe, št. 404-08-320/01-30, z dne 08.04.2002 in na podlagi prejetih ponudb povabil oba ponudnika, da ponovno spremenita ceno in dobavni rok. Za tak postopek se je odločil, ker je ravnal ekonomično in želel pridobiti čim ugodnejše ponudbe, prejeti ponudbi pa je ocenjeval na podlagi meril iz DARS/MORS 286/2001-0DP, kot je navedel tudi v povabilu. Prav vlagatelj je imel v tej fazi priložnost znižati ceno in skrajšati dobavni rok, glede na izbrano ponudbo, saj je bila njegova ponudba za 46.000.000,00 SIT dražja od izbrane ponudbe. Vlagatelj je skladno z 12. členom ZRPJN imel možnost vložiti zahtevek za revizijo. Vlagatelj v svojem zahtevku ne navaja, kako so potekala pogajanja, temveč samo podaja neutemeljene in neargumentirane zaključke, zato na podlagi zgornjih navedb naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen.

Vlagatelj je dne 02.08.2002 obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila.

Naročnik je dne 07.08.2002 zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 12.08.2002 naročnika pisno zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredujete dodatna pojasnila. Naročnik je zaprošena dodatna pojasnila posredoval 14.08.2002 v svojem dopisu, št. 404-08-205/2002-8, z dne 13.08.2002.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 13. in 14.08.2002 organizirala ločena sestanka z naročnikom in vlagateljem, na katerih sta ji le-ta skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredovala zahtevana dodatna pojasnila.

Dne 14.08.2002 je Državna revizijska komisija vlagatelju posredovala dodatna pojasnila, ki ji jih je dne 14.08.2002 posredoval naročnik, z namenom da se vlagatelj izreče o naročnikovih navedbah. Dodatno opredelitev vlagatelja, z dne 20.08.2002, je vlagatelj Državni revizijski komisiji posredoval 21.08.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika in vlagatelja, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, da se v celoti razveljavi oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je najprej poskusila preveriti trditve vlagatelja, ki se nanašajo na domnevni nedopustni odliv informacij v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-171/02-25-1556, z dne 12.08.2002, na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala, naj ji pojasni, kdo vse je imel dostop do ponudbene dokumentacije vlagatelja in dokumentacije o vodenju postopka oddaje obravnavanega javnega naročila ter na kakšen način je naročnik zagotovil tajnost omenjene dokumentacije.

V pojasnilih, ki jih je Državna revizijska komisija prejela dne 13.08.2002 (dopis, št. 404-08-205/2002-8, z dne 13.08.2002), je naročnik navedel, da je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku, â??â??.286/2002-0DP, imela dostop do ponudbene dokumentacije vlagatelja in dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov â??â??â??ter da so tehnični del ponudbene dokumentacije člani tehničnega dela strokovne komisije, ki niso zaposleni naâ??â??., odnašali tudi izven prostorov Ministrstva za obrambo z namenom pregleda in analize ponudb. Naročnik je opozoril tudi, da je na javnem odpiranju ponudb, dne 05.02.2002, med ponudniki vladalo zelo "prijateljsko vzdušje" in da so drug drugemu kazali svoje "delovne" ponudbe. Potem, ko je bil podan sum, da je prišlo do odtekanja podatkov, je bil po navedbah naročnika vlagatelj opozorjen, da naj ali vloži zahtevek za revizijo ali pa naj pisno posreduje natančnejše informacije naročniku, česar pa vlagatelj ni storil. Naročnik je pojasnil tudi, da je v nadaljevanju postopka za oddajo obravnavanega javnega naročila (postopek s pogajanji) poskušal zagotoviti tajnost ponudbene dokumentacije, in sicer tako, da je pogajalska skupina kompletno ponudbeno dokumentacijo pregledovala v prostorih Službe za javna naročila, naročnik pa ni dajal nobenega delovnega gradiva članom pogajalske skupine izven prostorovâ??â??... Na koncu je naročnik izrecno navedel tudi, da ne more zagotoviti, da podatki v ustni obliki ne zapustijo prostorov in se o njih ne bi razpravljalo, še posebej zato, ker niso vsi člani pogajalske skupine tudi njegovi zaposleni. V zvezi s pridobivanjem informacij je naročnik omenil še, da je po njegovem mnenju tudi predstavnik vlagatelja očitno pridobival podatke od posameznih članov strokovne komisije, kar dokazuje tabela delovnega gradiva, ki je priložena k njegovemu zahtevku za revizijo.

Ob zgoraj navedenem pojasnilu naročnika in po pregledu dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na administrativno vodenje postopka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru (vsaj kar zadeva prvi, odprti del postopka oddaje javnega naročila) nedvomno obstaja možnost, da je v teku postopka oddaje javnega naročila prišlo do nedovoljenega odliva informacij tako iz ponudbene dokumentacije vlagatelja (in ostalih ponudnikov) kot tudi informacij o vodenju postopka. Če nič drugega o tem priča že dejstvo, da je sam vlagatelj v določenem trenutku razpolagal z zbirnimi tabelaričnimi prikazi podatkov iz prejetih ponudb - torej z internim delovnim gradivom, ki je nastalo pri naročniku v fazi podrobnejšega pregleda ponudbenih vsebin in ni bilo namenjeno javnosti (iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila je razvidno, da omenjeno gradivo uradno nikoli ni bilo posredovano ponudnikom), vsebuje pa praktično vse (statusne, poslovne in tehnične) podatke iz vseh ponudb. Glede na navedbe naročnika v pojasnilih, z dne 13.08.2002, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je tudi v nadaljevanju postopka (postopek s pogajanji) obstajala možnost nedopustnega odliva informacij. Res pa je po drugi strani potrebno ugotoviti tudi, da je v postopku s pogajanji (očitno tudi zaradi izrecnih opozoril vlagatelja) naročnik bolje poskrbel za varnost podatkov iz ponudb in informacij o vodenju postopka, zaradi česar se je možnost nedopustnega odliva le-teh do določene mere zmanjšala. Kot je mogoče razumeti navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, vlagatelj niti ne trdi, da je v tem delu postopka prihajalo do nedopustnih ravnanj na strani naročnika, niti ne prilaga nikakršnih dokazov oziroma ne specificira škode, ki bi mu s tem utegnila nastati.

Glede na jedro navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo pa je morala Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru preveriti predvsem to, ali je naročnik po zaključku odprtega postopka nadaljeval postopek s pogajanji v tistih okvirjih, ki jih je za pogajanja določil v "Povabilu k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji po 20. členu ZJN-1 za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih", št. 404-08-320/01-30, z dne 08.04.2002 (v nadaljevanju Povabilo) in ali je prejeti ponudbi v tistih segmentih, katerim nasprotuje vlagatelj, ocenil v skladu s pravili, določenimi v Povabilu.

Naročnik je v Povabilu na straneh 2 (točka 9 - "Elementi pogajanj") in 10 ("Tehnični podatki in zahteve") zapisal, da bodo predmet pogajanj naslednji elementi:
- dolžina vozila (max 7750 mm),
- širina vozila (max 2550 mm),
- višina vozila (max 3450 mm),
- moč motorja na tono bruto skupne teže (min 14 kW/T z odstopanjem do - 3%),
- cena in
- dobavni rok.
Naročnik je v Povabilu (stran 10) tudi izrecno opozoril, da so "â?? ostale sestavine ustrezale zahtevam naročnika iz prvotne razpisne dokumentacije" ter da "... jih ni dovoljeno spreminjati".

Na 3. strani Povabila (6. točka - "Način ocenjevanja ponudb in postopki, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov"), je naročnik določil, da bodo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za usposobljenost in sposobnost, ocenjeni na podlagi prvotnih ocenjevalnih kriterijev iz Razpisne dokumentacije za javni razpis po odprtem postopku za nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih, â??â??.-286/2001-ODP (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) ter da bo naročnik pri tem uporabil prvotno predložene dokumente (podpis izjave - Priloga 1), razen dokumentov navedenih na strani 6 Povabila (točka IV/1 - "Navodila o načinu dokazovanja sposobnosti in usposobljenosti ponudnika").

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, so se pogajanja, ki so sledila zaključku odprtega dela postopka oddaje predmetnega javnega naročila, odvijala v okvirjih, ki so določeni v 9. točki Povabila. Oba kompleta ponudbene dokumentacije, ki sta jih v tem delu postopka oddala vlagatelj in izbrani ponudnik, sta bila namreč oddana v skladu z zahtevami naročnika - te pa so v cenovnem (Priloga 3, "Ponudba - cene") in tehničnem (Priloga 4, "Tabela s tehničnimi podatki") delu omejena izključno na elemente iz 9. točke Povabila. Res je sicer, kot navaja vlagatelj, da je naročnik v Povabilu od ponudnikov ponovno zahteval tudi predložitev določenih dokumentov, ki so jih morali ponudniki predložiti že v predhodnem (odprtem) delu postopka (npr. potrdilo o nekaznovanosti, odločba o opravljanju dejavnosti), vendar je obenem potrebno ugotoviti, da je bil vlagatelj, v kolikor je imel pomisleke v zvezi z navedenimi zahtevami naročnika, v skladu z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN dolžan zoper njih ugovarjati pravočasno - to je najkasneje do odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. ZRPJN v 5. odstavku 12. člena namreč izrecno določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

Iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, ki jo je sestavil naročnik (zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 06.05.2002; zapisnik pregleda izpolnjevanja tehničnih zahtev, z dne 07.05.2002; obvestilo o nadaljevanju postopka s pogajanji, z dne 09.05.2002; povabilo k nadaljevanju pogajanj, z dne 22.05.2002; oba zapisnika o poteku pogajanj, z dne 27.05.2002; povabilo k predložitvi ponudb, z dne 29.05.2002; zapisnik o odpiranju ponudb, z dne 07.06.2002; poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 11.06.2002) izhaja, da je naročnik pogajanja vodil v okviru pravil, ki so določena v Povabilu oziroma da so ponudniki obstoječo ponudbeno vsebino (lahko) spreminjali izključno v tistih parametrih, ki so določeni v 9. točki Povabila.

Ob vsem doslej navedenem je mogoče ugotoviti, da ponudniki, ki so sodelovali v pogajanjih, z novimi (to je v postopku pogajanj predloženimi) ponudbami niso spreminjali vsebine svojih ponudb, ki so jih predložili (že) v predhodnem, odprtem postopku, v nobenih drugih delih razen v tistih, ki so bili opredeljeni v Povabilu.

Ker pa vlagatelj naročniku ne očita samo, da naj bi pogajanja širil preko okvirjev, določenih v 9. točki Povabila, temveč je prepričan tudi, da je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika po končanih pogajanjih napačno ocenil določene podatke iz tistega dela ponudbene dokumentacije, ki sicer ni bil predmet pogajanj, je morala Državna revizijska komisija v revizijskem postopku še posebej skrbno preveriti, kako je naročnik izvedel ocenjevanje ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika v tistih postavkah, ki (glede na trditve vlagatelja v zahtevku za revizijo) vzbujajo sum o tem, da je tekom postopka s pogajanji prišlo do sprememb v ponudbi izbranega ponudnika pri posameznih tehnično tehnoloških rešitvah, ki niso bile predmet pogajanj in po prepričanju vlagatelja tudi niso bile dovoljene oziroma so bile v nasprotju z določili ZJN-1.

Državna revizijska komisija je najprej preverila trditev vlagatelja, da je bila največja teža podvozja vozila omejena na 15 t ter da izbrani ponudnik s ponujenim podvozjem to težo presega. V zvezi z navedeno trditvijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, na strani 21 ("Tehnični podatki in zahteve" - točka 2.2.1. "Podvozje") zahteval, da mora biti vozilo " ... grajeno na primernem podvozju (gasilska, kiper, gozdarska izvedba), največje dovoljene mase do 15 t." Navedeno zahtevo je potrebno obravnavati kot pogoj v smislu 12. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1 in ni bila predmet pogajanj v skladu z 9. točko Povabila. Pri tem pa je Državna revizijska komisija ugotavljala vsebino postavljenega pogoja tako, da je vpogleda v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika ter ju primerjala z dodatnimi pojasnili naročnika, št. 0404-08-205/2002-10, z dne 14.08.2002, vključno z dodatno opredelitvijo vlagatelja, z dne 20.08.2002.

Iz dokumentacije naročnika izhaja (glede na to, da omenjena tehnična karakteristika ni bila predmet pogajanj, je bilo potrebno upoštevati podatke iz ponudb, ki so bile predložene že v odprtem postopku), da naročnik trdi, da sta oba ponudnika ponudila vozilo z enakim podvozjem, in sicer podvozje proizvajalca Mercedes-Benz, model 1528 AF ATEGO, 4x4. Iz ponudbe vlagatelja (Poglavje 8-1: "Opis vozila in vgrajenih naprav") je razvidno, da je vlagatelj ponudil gasilsko vozilo s cisterno 16/25, prirejeno za reševanje ob nesrečah v cestnih predorih, GVC 16/25-T (Bai "VSAC 3.000 S"), na podvozju Mercedes Benz Atego 1528/36 AF (4x4), gasilska izvedba, največje dovoljene mase do 15 t. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika ("Specifikacija - Prevod in prepis originalne ponudbe proizvajalca" - 1. točka: Podvozje), je le-ta ponudil gasilsko avtomobilsko cisterno "TLF 2.500/200 Tunel", proizvajalca Rosenbauer, na podvozju Mercedes Benz Atego 1528 AF/4x4/3610, 2-osno podvozje s permanentnim pogonom na vsa kolesa v izvedbi voznika na levi. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi ("Tehnične zahteve za avtomobilsko gasilsko cisterno TLF 2.500/200 Tunel - podroben tehnični opis po specifikaciji Spec 491-02001", stran 2) tudi izrecno zapisal, da ponujeno vozilo izpolnjuje pogoj "Dovoljena skupna teža 15 t", oziroma da "je bila s povečanjem obremenitve na 16 ton zvišana obremenitev zadnje osi, pri čemer pa je teža uporabe še vedno pod zahtevanimi 15 tonami."

Naročnik je z dodatnimi pojasnili, št. 0404-08-205/2002-10, z dne 14.08.2002, v zvezi s težo podvozja, pojasnil, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da lahko največ do 15 t tehta vozilo in ne le podvozje. Za samo težo podvozja naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bila določena ne kot pogoj in ne kot merilo. Izbrani ponudnik in vlagatelj ponujata isto podvozje (proizvajalec Mercedes - Benz, model 1528 AF ATEGO, 4 x 4).
Naročnik pa je pojasnil, da je razlikoval med skupno bruto težo vozila (teža vozila z vso predvideno opremo in posadko za funkcionalno uporabo) ter med skupno dovoljeno težo vozila (največja teža, ki jo proizvajalec deklarira kot maksimalno možno obremenitev vozila). Naročnik navaja, da je skupno bruto težo vozila v razpisni dokumentaciji določil kot pogoj in sicer da ne sme presegati 15 t. Iz ponudb je razvidno, da je vlagatelj ponudil vozilo s skupno bruto težo vozila 14.150 kg in izbrani ponudnik 14.917 kg. Torej obe ponudbi izpolnjujeta zahtevani pogoj. Glede skupne dovoljene teže vozila naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bila navedena ne kot merilo in ne kot pogoj. Iz ponudbe vlagatelja je razvidno, da je skupna dovoljena teža vozila 15.000 kg, izbrani ponudnik pa ponuja vozilo s skupno dovoljeno težo 16.000 kg. Po naročnikovem mnenju to pomeni, da lahko vlagatelj dodatno obremeni vozilo še za 850 kg, izbrani ponudnik pa z 1.083 kg.

Kakor je citirano že zgoraj, je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 21 ("Tehnični podatki in zahteve" - točka 2.2.1. "Podvozje") zahteval, da mora biti vozilo " ... grajeno na primernem podvozju (gasilska, kiper, gozdarska izvedba), največje dovoljene mase do 15 t." Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v izpis teksta z "diskete priložene kot dodatni material razpisu â??â??-286/2001-ODP", ki je pripravljen kot obrazec za izpolnjevanje tehničnih pogojev (v razpisni dokumentaciji ga v pisni obliki ni najti) in ga primerjala z dejanskim vpisom podatkov s strani vlagatelja in izbranega ponudnika, ki so del ponudbenih dokumentacij. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pod točko 2.2.1. PODVOZJE, pod vrsto podvozja naročnik določil:
Enota mere Zahteve Izbrani ponudnik Vlagatelj
(vpisala v ponudbi)
Dovoljena skupna teža T do 15 t 16 TON 15
Skupna bruto teža vozila (â??) Vpišite 14.917 kg 14,15

Iz pisne razpisne dokumentacije je razvidno, da je pogoj največja dovoljena masa do 15 t, čeprav pa ni nedvoumno jasno, ali gre za maso vozila ali za maso podvozja. Naročnik v dodatnih pojasnilih, št. 404-08-205/2002-10, z dne 14.08.2002, navaja, da je zahteval, da lahko 15 t tehta vozilo in ne podvozje.
Iz disketnega izpisa (dodatni material razpisu) pa bi bilo mogoče razbrati, da je bila kot pogoj določena dovoljena skupna teža do 15 t, čeprav temu naročnik v svojih pojasnilih, z dne 14.08.2002, nasprotuje in zagotavlja, da le-ta ni bila pogoj, ampak je bila pogoj skupna bruto teža vozila. še toliko bolj pa je nejasna trditev naročnika, da je bila kot pogoj v razpisni dokumentaciji določena skupna bruto teža vozila, saj je naročnik ponudnikom dopustil, da v prazno polje prosto vpišejo podatke za skupno bruto težo vozila, pri tem pa v koloni pod "zahteve" ni vsebinsko oziroma vrednostno opredelil pogoja, medtem ko je za dovoljeno skupno težo to jasno storil in sicer določil "do 15 t". Iz dodatnih opredelitev vlagatelja je mogoče razbrati, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb navedbe ponudnikov, ki presegajo 15 t dovoljene skupne teže vozilo označil z opombo "ne ustreza" in s tem, kot navaja vlagatelj, pokazal "pravilno razumevanje parametra dovoljene skupne teže".

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega povzema, da sama razlaga naročnika oziroma njegova dodatna pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja odstopajo od gramatikalne razlage pogoja v razpisi dokumentaciji (v pisni obliki in na disketi), vendar pa ni mogoče dati prednosti eni izmed razlag, ne da bi pri tem posegli v načelo enakopravnosti med ponudniki, ki v 7. členu ZJN-1 od naročnika brezpogojno zahteva, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ne dela razlikovanja. Očitno je namreč, da so tudi ponudniki to zahtevo oziroma izpolnjevanje tega pogoja razumeli na različen način. Državna revizijska komisija meni, da izpolnjevanje spornega pogoja ni bilo nedvoumno jasno določeno, kar je posledično dopustilo, da vložene ponudbe različno izpolnjujejo pogoj in to na tako različen način, da jih ni mogoče v skladu z določili iz razpisne dokumentacije preveriti na objektiven način. Pri tem pa naročnik v dodatnih pojasnilih uvaja celo nove oziroma drugačne razlage in pojme, kar pa je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (revizijski postopek po oddaji javnega naročila!) nedopustno, saj le-take opredelitve sodijo v razpisno dokumentacijo, s katero se pravočasno seznanijo vsi ponudniki. Glede na to, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), je potrebno zagotoviti, da je način izpolnjevanja pogoja v razpisni dokumentaciji določen nedvoumno, saj se le na ta način brezpogojno zagotovi enakopravnost med ponudniki. Pogoj je namreč prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Seveda pa je potrebno naročnika tudi opozoriti, da v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 tudi v postopku s pogajanji niso izpolnjeni zakonski pogoji za izbor najugodnejšega ponudnika, če naročniku po pregledu oziroma ocenjevanju ostane le ena pravilna ponudba.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je izbrani ponudnik v prvotni ponudbi navedel 4 kose teže nad 20 kg, vgrajene nad težišče vozila ter da so "naknadno vsi štirje kosi čudežno izginili, kar je seveda bistveno vplivalo tudi na točkovanje" ter da je, glede na navedeno, torej prišlo bodisi do kršitve pravil razpisa ali pa do napake pri ocenjevanju, je Državna revizijska komisija ugotovila naslednje:

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (IV/3 Ocenjevalni kriteriji) navedel naslednja merila za izbiro najugodnejše ponudbe:
a) Cena max 20 točk
b) Dobavni rok max 30 točk
c) Garancijski rok max 15 točk
d) Poprodajne aktivnosti max 13 točk
e) Tehnično-tehnološke rešitve max 22 točk

Merilo e) "Tehnično-tehnološke rešitve" je naročnik v razpisni dokumentaciji (strani 31 in 32) razdelil na naslednja podmerila:
e.3) število kosov nad 20 kg, nameščenih nad težiščem vozila max 4 točke
e.4) Infrardeča kamera max 2 točki
e.5) Domet monitorja za gašenje max 2 točki
e.6) Volumen banke zraka max 4 točke
e.7) Črpalka max 4 točke

Način uporabe podmerila e.3) "število kosov nad 20 kg, nameščenih nad težiščem vozila - max 4 točke" je na 31. strani razpisne dokumentacije opisan, kot sledi:

število točk Kriterij
4 Najnižje število kosov
0-4 Najnižje število kosov x 4

Ponujeno število kosov

Podatki iz ustreznih delov (v odprtem postopku predloženih) ponudb, ki zadevajo navedeno podmerilo, v skladu s pravili, zapisanimi v Povabilu, niso bili predmet pogajanj (9. točka Povabila) in naročnik je bil v tem delu dolžan ponudbe ocenjevati na osnovi dokumentov iz prvotno predloženih ponudb (6. točka Povabila).

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi ("Specifikacija - Prevod in prepis originalne ponudbe proizvajalca" - 19. točka: Tehnični podatki, stran 17) pod rubriko "število kosov nad 20 kg, ki so nameščeni nad težiščem vozila" zapisal: "â?? - poglej spisek opreme, stran 34, zap. št. 1480 ali načrt - predal za opremo številka 4 â??". Kot je razvidno iz pregleda referenčnih delov ponudbene dokumentacije ("Ponudba opreme, št. KE02810-46/2002", stran 34/39) gre za štiri hidraulične vozičke za premik avtomobilov, ki so v ponudbeni dokumentaciji prikazani s fotografijo in opisani s kataloško številko proizvajalca Rosenbauer (štev. dela 654320). Enako kot iz omenjenih delov ponudbene dokumentacije, je tudi iz izpisa diskete, ki jo je predložil izbrani ponudnik kot sestavni del svoje (prvotne) ponudbe, razvidno (rubrika 2.2.2. - "Nadgradnja"), da ponudba izbranega ponudnika vsebuje štiri kose opreme, ki so nameščeni nad težiščem vozila in so težji od 20 kg.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se izkaže, da ponudba izbranega ponudnika po končanih pogajanjih v resnici ni bila ocenjena v skladu s pravili, ki jih je naročnik zapisal v Povabilu in razpisni dokumentaciji. Kot je razvidno iz tabele "Analiza ponudb nakup specialnih vozil za reševanje ob nesrečah v predorih â??â??.256/2001 - ODP/PSP", ki je kot sestavni del Obvestila o oddaji naročila, štev. 404-08-320/01-48, z dne 13.06.2002, pripravil naročnik, je izbrani ponudnik na podlagi spornega podmerila prejel oceno 4 točke (torej enako kot vlagatelj), čeprav bi moral v danih okoliščinah obravnavanega primera in v skladu z opisom načina uporabe navedenega podmerila v razpisni dokumentaciji in Povabilu prejeti drugačno (nižjo) oceno kot vlagatelj. Trditev vlagatelja, da je v obravnavanem primeru prišlo do kršitve pravil in/ali do napake pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, ker niso bili upoštevani štirje predmeti, težji od 20 kg, vgrajeni nad težišče vozila, oziroma da bi ob pravilnem ocenjevanju ponudb ponudba izbranega ponudnika prejela (tudi v skupnem seštevku) nižjo oceno od vlagateljeve, se torej izkaže kot točna.

Prav tako se je potrebno strinjati z vlagateljem v tem, da spornega podatka vsekakor ni bilo mogoče spreminjati, saj ni bil opredeljen kot element, ki je predmet pogajanj.

Naročnik je v revizijskem postopku sicer trdil, da je podatek (ki je sicer brez slehernega dvoma vsebovan v ponudbi izbranega ponudnika) o štirih kosih opreme, težjih od 20 kg, napačen. Napako naj bi pri natančnem pregledu ponudbe (šele po končanih pogajanjih z vlagateljem in izbranim ponudnikom) odkril sam naročnik, in sicer s pomočjo primerjave slikovnega gradiva v ponudbi izbranega ponudnika ter originalnega kataloga proizvajalca opreme, ki ga je naročnik (na lastno pobudo) pridobil neposredno od proizvajalca Rosenbauer. Na podlagi primerjave podatkov iz ponudbe in kataloga naj bi naročnik ugotovil, da nobeden od štirih delov opreme, za katere je izbrani ponudnik v svoji ponudbi zapisal, da so težji od 20 kg, v resnici ne presega navedene teže. V nadaljevanju je naročnik glede na domnevno odstopanje na izbranega ponudnika naslovil dopis, štev. 404-08-320/01-44, z dne 11.06.2002, s katerim je le-tega obvestil o svoji ugotovitvi in o tem, da se zato "â?? v ponudbi v rubriki: število kosov nad 20 kg, število 4 nadomesti s številom 0", obenem pa je izbranega ponudnika zaprosil, naj v primeru soglašanja z naročnikovo ugotovitvijo, to "â?? čim hitreje potrdi pisno po faxu". Izbrani ponudnik je naročniku še isti dan (11.06.2002) poslal dopis, v katerem mu je sporočil, da soglaša z ugotovitvijo naročnika, "â?? da se število 4 nadomesti s številom 0".

Državna revizijska komisija je preverila naročnikove in vlagateljeve navedbe glede teže hidravličnih vozičkov in ugotovila, da je izbrani ponudnik v specifikaciji ponudbe (stran 17) zapisal: "število kosov nad 20 kg, ki so nameščeni nad težiščem vozila: - poglej spisek opreme stran 34, zap. št. 1480, ali načrt predal za opremo številka 4 (hidravlični voziček za premik vozil.", v slikovnem gradivu ponudbe za opremo je na strani 34/39 podal sliko hidravličnega vozička, št. 654320 in pod količino navedel 4 kose. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval originalni katalog Rosenbauer opreme, kjer je na strani X-1 prikazana slika hidravličnega vozička, pod isto kataloško številko (654320), za katerega pa je navedena teža 19 kg. Naročnik je v dodatnih pojasnilih, št. 404-08-205/2002-10, z dne 14.08.2002, navedel, da je glede na kompleksnost javnega naročila pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb ter dvoma, ki se mu je pojavil na podlagi slikovnega gradiva za težo hidravličnega vozička za premik avtomobilov, uporabil originalne kataloge proizvajalcev posameznega dela opreme z namenom primerjave podatkov ponudnikov, ki so navedeni v ponudbi s podatki, ki so navedeni v originalnih katalogih proizvajalcev posameznega dela opreme. Na ta način je naročnik prišel do podatka, da je sporni voziček teže 19 kg, ki jo je po odobritvi izbranega ponudnika tudi upošteval pri ocenjevanju.

Državna revizijska komisija je preverila gornje navedbe ter ugotovila, da se slika hidravličnega vozička v katalogu Rosenbauer opreme na strani X-1, ki ga je posredoval naročnik, ne ujema s sliko v slikovnem gradivu ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija si je zato pridobila (novejši) katalog Rosenbauer opreme iz leta 2000, iz katerega je na strani 235 razvidno, da je pod isto kataloško številko (654320) predstavljen identičen hidravlični voziček, kot ga je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik. Teža navedenega hidravličnega vozička v tem katalogu ni navedena, je pa v svoji ponudbi izbrani ponudnik jasno navedel, da le-ta presega 20 kg.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preveril težo hidravličnega vozička (čeprav je bila ta v ponudbi jasno podana) po katalogu in spremenil vsebino ponudbe ter na podlagi lastnih ugotovitev spremenil točkovanje po podmerilu "e.3) število kosov nad 20 kg, nameščenih nad težiščem vozila", tako da je ponudbo izbranega ponudnika ocenil namesto z 0 točk s 4 točkami.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je navedeno ravnanje naročnik v revizijskem postopku skušal prikazati kot skladno z določilom 1. odstavka 54. člena ZJN-1, vendar argumentacije naročnika v tej smeri ni mogla sprejeti. Ugotoviti je potrebno, da naročnik ne sme popravljati podatkov iz ponudbe, še toliko bolj pa ne sme popravljati ponudb v elementih, ki so odločilnega pomena pri točkovanju oziroma izbiri najugodnejše ponudbe. ZJN-1 v 1. odstavku 54. člena (Dodatna pojasnila in dopustni popravki) sicer res določa, da sme naročnik od ponudnikov zahtevati pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar obenem tudi jasno določa, do kod smejo segati tako pridobljena pojasnila in popravki. V skladu z zakonskim besedilom naročnik namreč v nobenem primeru ne sme od ponudnikov zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, z dne 11.06.2002, nikakor ni mogoče označiti kot dopustno pojasnilo (in seveda prav tako ne kot popravek računske napake, ki je bila odkrita pri pregledu ponudbe), saj vsebina dopisov, s katerima naročnik poziva, izbrani ponudnik pa (na iniciativo naročnika) dopušča, da se "â?? v ponudbi v rubriki: število kosov nad 20 kg, število 4 nadomesti s številom 0", popolnoma jasno govori o tem, da gre za spremembo obstoječe ponudbene vsebine. Sprememba ponudbe pa je v postopku pojasnjevanja izrecno prepovedana, zato je potrebno ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju s pravili iz 1. odstavka 54. člena ZJN-1. Naročnik je namreč ne le dopustil, ampak celo iniciral spremembo podatka iz obstoječe ponudbe izbranega ponudnika - in to pri tehnični zahtevi, ki predstavlja celo eno od (pod)meril za izbiro najugodnejše ponudbe (v danih okoliščinah obravnavanega primera pa obenem predstavlja tudi podatek, ki pri ocenjevanju obeh ponudb dokončno odločitev o izbiri dobavitelja pretehta v korist izbranega ponudnika). Če zakon v 1. odstavku 54. člena že v načelu določa strogo prepoved kakršnih koli sprememb obstoječe ponudbene vsebine v postopku pridobivanja dodatnih pojasnil (enako velja za popravke računskih napak), mora takšna prepoved po prepričanju Državne revizijske komisije še toliko bolj brezpogojno veljati za tiste dele ponudbe, ki so povezani z merili za izbiro najugodnejše ponudbe. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je bilo merilo e.3) število kosov nad 20 kg, nameščenih nad težiščem vozila v razpisni dokumentaciji jasno določeno ter da je bila s strani izbranega ponudnika v ponudbi jasno navedena količina (4 kosi).

V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na domnevno neustrezno točkovanje kamere, Državna revizijska komisija po pregledu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika najprej ugotavlja, da je le-ta v svoji ponudbi ponudil kamero Talisman K-901 PLUS, za katero vlagatelj trdi, da ne dosega pogojev temperaturne in prostorske resolucije (MTF), čeprav (kot navaja vlagatelj) ustreza drugim parametrom v razpisu.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (IV/3 Ocenjevalni kriteriji), na strani 31, pri opisu načina uporabe merila e.4) - Infrardeča kamera - max. 2 točki, pri spornem parametru (e.4.3.) Temperaturna in prostorska resolucija - max 0,5 točke) zapisal naslednje:

število točk Kriterij
0,5 Temperaturna in prostorska resolucija (MTF)
> 80% na 30 parnih linij na višini slike
> 40% na 60 parnih linij na višini slike
oboje pri temperaturni občutljivosti 5°C
0 Ne izpolnjuje vseh zgornjih kriterijev

Kot je razvidno iz opisa načina uporabe navedenega merila, je dobila vsaka ponudba, ki je izpolnila zahtevane tehnične karakteristike, enako število (0,5) točk, in sicer ne glede na to, ali je zahtevane karakteristike (samo) dosegla, ali pa jih je (tudi) presegla. Iz pregleda v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika navedenih tehničnih specifikacij kamere Talisman K-901 PLUS (MTF minimum 40% at 200 line pairs at 5°C) je mogoče razbrati, da le-ta dosega zahtevane pogoje temperaturne in prostorske resolucije, zato je potrebno ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika po tem parametru ocenjena pravilno in v skladu z opisom spornega merila v razpisni dokumentaciji.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ob presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni zagotovil izpolnjevanja vseh temeljnih načel javnega naročanja (7. člen ZJN-1), prav tako ni zagotovil ustreznega varovanja zaupnosti podatkov v postopku (8. člen ZJN-1), ter je kršil tudi določila 1. odstavka 54. člena ZJN-1, je skladno z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je skladno s 5. odstavkom 22. člena ZRPJN stroške odmerila po priglašenih stroških, glede na veljavno odvetniško tarifo (tar. št. 13/1, v zvezi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN), pri čemer je upoštevala le priglašene in opredeljene stroške vlagatelja, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka (odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk, to je 200.000,00 SIT, z vštetim DDV 240.000,00 SIT) in povračilo vplačane takse v višini 80.000,00 SIT, skupno torej 320.000,00 SIT, ostale priglašene stroške pa je zavrnila. Predmet povračila stroškov v revizijskem postopku pa ne morejo biti stroški priprave ponudbene dokumentacije in sodelovanja v samem postopku oddaje javnega naročila pred postopkom za pravno varstvo (stroški prevodov, bančnih garancij in ostali direktni stroški). 5. odstavek 22. člena ZRPJN namreč izrecno glasi, da "če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške nastale z revizijo."

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da pri ponovitvi postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve glede zgoraj navedenih nepravilnosti in kršitev določil ZJN-1. Ob tem Državna revizijska komisija še opozarja naročnika, da se javno naročilo lahko odda po postopku s pogajanji samo v primeru, da se poleg ostalih predpostavk za izvedbo postopka s pogajanji vsebina in/ali elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo (arg. 20. člena ZJN-1), v nasprotnem primeru mora naročnik ponoviti odprti postopek oddaje javnega naročila, pri čemer pa mora spoštovati roke, ki ne smejo biti krajši od rokov, določenih v 60. členu ZJN-1 (Skrajšani roki za oddajo ponudb v odprtem postopku) .

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??â??â??

Natisni stran