018-168/02

Številka: 018-168/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatuâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, ki sta ga vložili podjetji â??â??..(v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in â??â??..(v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, se zavrne.
2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 07.06.2002, se zavrne.
3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, z dne 06.06.2002, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika navedena v sklepu, št. JN 0309-5/1-02-B, 26, z dne 13.05.2002, o izbiri najugodnejšega ponudnika za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco.
4. Zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 335.480,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višji stroškovni zahtevek se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.02.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco in v njem določil tudi ocenjeno vrednost. Dne â??â??.je naročnik v Uradnem listu RS, štâ??â??.., pod številko objaveâ??., objavil javni razpis za oddajo naročila po odprtem postopku za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco. Naročnik je dne 13.05.2002 izdal sklep, št. JN 0309-5/1-02-B, o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral podjetje â??â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 20.05.2002, naročniku podal zahtevo za pojasnilo kot pripravljalno dejanje za zahtevek za revizijo. Prvi vlagatelj je z zahtevo za pojasnilo od naročnika zahteval v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki naj vsebuje podatke iz naročnikovega pisnega poročila iz 78. člena ZJN-1.

Prvi vlagatelj je istega dne (20.05.2002) naročniku posredoval tudi zahtevek za revizijo, s katerim zahteva, da naročnik razveljavi svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo ter kot najugodnejšega ponudnika izbere njega, podrejeno pa, da postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi v celoti in ga ponovi. Prvi vlagatelj dodaja, da vlaga zahtevek za revizijo v roku 8 dni po sprejetju sklepa o izbiri s strani naročnika, zaradi previdnosti pri spoštovanju rokov za vložitev zahtevka za revizijo, saj ga je po njegovem mnenju naročnik o izbiri najugodnejšega ponudnika obvestil na neobičajen način: s fotokopijo sklepa naročnika o izbiri. Prvi vlagatelj dodaja, da mu je fotokopija sklepa bila poslana z navadno in ne s priporočeno pošto, zato formalno ni mogoče dokazovati datuma vročitve, posledično pa ni mogoče šteti rokov za opravo posameznih dejanj v zvezi z morebitno revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Prvi vlagatelj dodaja, da vlaga zahtevek za revizijo, ker dvomi v pravilnost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, saj meni, da je njegova ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika in dodaja, da naročnik ni pravilno uporabil meril za ocenjevanje ponudb, ki jih je sam določil ob objavi javnega razpisa.

Naročnik je z dopisom, z dne 30.05.2002, prvemu vlagatelju posredoval zahtevano obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal tudi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, ter ga s sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na navedbe vlagatelja ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in preveril celoten postopek sprejemanja odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da so navedbe prvega vlagatelja neutemeljene.

Prvi vlagatelj je z dopisom "pritožba in zahteva za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo", z dne 07.06.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj dodaja, da je naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002, brezpredmeten, saj ga je sprejelâ??â??â??kot tretja oseba, ki ne nastopa kot naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in nadaljuje, da iz izreka tega sklepa ni razvidno, na kateri javni razpis se sklep nanaša, saj je javni razpis pod številko â??â??ponovitev javnega razpisa pod številkoâ??.., z dneâ??â??, zoper katerega je bil dne 18.10.2001 tudi vložen zahtevek za revizijo. Prvi vlagatelj ponovno navaja, da mu je sklep, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, o oddaji javnega naročila, bil poslan z navadno in ne s priporočeno pošto, kar pomeni diskriminatoren način obveščanja, z namenom onemogočanja možnosti uveljavljanja pravice do revizije. Prvi vlagatelj še dodaja, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002, ne izhaja, da je bila na javnem odpiranju ponudb sprejeta ugotovitev, da je ponudba prvega vlagatelja nepopolna. O tem, da se ponudba prvega vlagatelja izloči iz nadaljnjega postopka zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, na javnem odpiranju ponudb, kjer je bila prisotna tudi predstavnica prvega vlagatelja ni bil sprejet nikakršen sklep. Dokaz k tej trditvi je zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002. Naročnik pri sestavi zapisnika o javnem odpiranju ponudb nadalje ni spoštoval Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 85/2001), saj navedeni zapisnik ne vsebuje obveznih navedb, ki jih določa 6. člen Navodil o postopku odpiranja ponudb. Zapisnik o javnem odpiranju ponudb prav tako ni sestavljen v skladu s predpisanim enotnim obrazcem za vodenje zapisnika o javnem odpiranju ponudb, niti ni bil posredovan ponudnikom v predpisanem tridnevnem roku.

Prvi vlagatelj nadaljuje, da je naročnik v 6. točki 8. člena in 6. točki 11. člena Navodil ponudnikom in v Obrazcu za ocenjevanje usposobljenosti in sposobnosti navedel katere pogoje morajo izpolnjevati ponudniki, da jim bo priznana usposobljenost in sposobnost sodelovanja v postopku, vendar so navedeni na način, ki ni jasen in nedvoumen ter dopušča različne razlage, zaradi česar je prvi vlagatelj besedilo spornih točk razpisne dokumentacije dal lektorsko pregledati in tolmačiti profesorju slovenskega jezika in književnosti. Prejeto tolmačenje potrjuje stališče prvega vlagatelja o pravilnosti njegove ponudbe. Dvoumnost razpisne dokumentacije potrjuje tudi tretja točka pripomb iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002, kjer je navedeno, da zahtevana dokazila o finančnem stanju ponudnika niso dovolj jasna. Napačno razlago zahtev razpisne dokumentacije v spornem delu s strani naročnika prvi vlagatelj utemeljuje s tem, da je â??â??â??v svojem postopku za oddajo javnega naročila z istim predmetom javnega naročila, ki je bil voden po odprtem postopku in z enakimi zahtevami po dokazilih o sposobnosti in usposobljenosti ponudnikov v razpisni dokumentaciji v 6. točki 12. člena in 6. točki 22. člena Povabila k oddaji ponudb, podala navodila na jasen in nedvoumen način.

Prvi vlagatelj še dodaja, da je podpisal izjavo o sprejemanju vseh pogojev razpisne dokumentacije, kar pa je povsem običajno in so enako izjavo podpisali ponudniki tudi pri prvem javnem razpisu, z dne 10.08.2001, v katerem naročnik ni nasprotoval vloženemu zahtevku za revizijo s strani ponudnikaâ??â??., kar dokazuje neenak pristop do ponudnikov. Navedeno se tudi odraža v tem, da je naročnik v tem postopku oddaje javnega naročila upošteval kot pravilno ponudbo podjetjaâ??â??.., čeprav le-ta v svoji ponudbi ni priložil diskete na način, ki onemogoča odvzemanje, dodajanje ali zamenjavo, saj naj bi bilo po mnenju naročnika disketo v vsakem primeru potrebno ločiti od preostale dokumentacije.

Prvi vlagatelj dodaja, da je šele iz obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 30.05.2002, izvedel, da je izločen iz nadaljnjega postopka zaradi neizpolnjevanja formalnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Navedeno obvestilo vsebuje kar nekaj nedoslednosti. V drugem odstavku 2. točke tega obvestila je navedeno, da naj bi bil zapisnik o javnem odpiranju ponudb posredovan ponudnikom že dne 28.02.2002, kar je skoraj mesec dni pred samim javnim odpiranjem ponudb, ki je bilo dne 26.03.2002. Naročnik nadalje ugotavlja, da do odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ni prejel nobenega zahtevka za revizijo, kar je povsem razumljivo, saj naročnik ni na javnem odpiranju ponudb odločal o izločitvi posameznih ponudb, kar lahko potrdijo tudi drugi ponudniki, ki so sodelovali na javnem odpiranju ponudb.

Prvi vlagatelj v nadaljevanju še dodaja, da je naročnik preko sredstev javnega obveščanja informiral javnost o svoji izbiri dobavitelja predmeta javnega naročila in pri tem poudaril, da je ponudba prvega vlagatelja najugodnejša, kar pomeni, da je naročnik obravnaval tudi ponudbo prvega vlagatelja. Pri tem pa je naročnik javnost zavajal z navedbami, da je ponudbe ocenjeval po več merilih ter da naj bi bila poleg cene in kakovosti pomembna tudi celovitost ponudbe in dostava do uporabnikov, kar pa ne drži, saj sta iz razpisne dokumentacije razvidni dve merili in sicer "cena" in "kvaliteta". Čeprav ponudba prvega vlagatelja ni bila ocenjevana je naročnik pri izbiri najugodnejše ponudbe očitno uporabil tudi merila, ki niso bila opredeljena v razpisni dokumentaciji, saj je v sklepu o izbiri najugodnejšega ponudnika navedenih pet meril in sicer: "cena", "kvaliteta", "plačilni rok", "dobavni rok" in "ustreznost zahtevanim tehničnim standardom".

Prvi vlagatelj še dodaja, da je razpisna dokumentacija oblikovna tako, da je sama s seboj v nasprotju, saj v delu "Navodila ponudnikom" omogoča kot popolno ponudbo tisto, ki je dana za posamezno skupino pripomočkov, medtem ko merila za ocenjevanje ponudb to isto izključujejo, saj je ocena kvalitete seštevek vseh ponujenih količin vseh ponujenih pripomočkov. Pri opredeljevanju skupne ocene po merilu kvalitete pripomočkov se izračun oblikuje tako, da se seštejejo ocene kvalitete posameznih skupin pripomočkov v celotnih količinah, kar pomeni, da ponudnik, ki je dal ponudbo v skladu z Navodili ponudnikom samo za del razpisanih pripomočkov ni mogel doseči maksimalnega števila točk. Prvi vlagatelj je pred oddajo ponudbe od naročnika zahteval pojasnilo, ali so ponudniki dolžni zagotoviti celotno razpisano količino vseh artiklov. Naročnik je poslal prvemu vlagatelju pisni odgovor v katerem je navedel, da je določilo 9. točke 8. člena oziroma 9. točke 11. člena razpisne dokumentacije potrebno razumeti kot je napisano, torej se mora ponudnik z izjavo obvezati, da bo zagotavljal naročeno količino pripomočkov, za katero bo oddal ponudbo. Navedeno pomeni, da lahko ponudnik ponudi samo določene izdelke ter da za te zagotavlja naročene količine. Hkrati to pomeni, da bo naročnik ocenjeval in izbiral najugodnejšega ponudnika po posameznem pripomočku in da lahko posamezen ponudnik uspe kot najugodnejši za del, ki ga bo ponudil. Prvi ponudnik dodaja, da je zaradi navedenega upošteval pisno pojasnilo naročnika pri izdelavi svoje ponudbe. Uporaba meril jasno pokaže, da ponudnik, ki ne ponudi vseh razpisanih količin vseh pripomočkov v nobenem primeru ne more biti izbran kot najugodnejši.

Prvi vlagatelj dodaja, da je neresnična trditev naročnika, da le-ta v svoji ponudbi ni predložil nekaterih zahtevanih dokumentov in sicer: bilance stanja, izkaza uspeha in izkaza finančnih tokov, saj teh dokumentov ponudniki, ki so v času oddaje ponudbe finančno poslovali preko Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljevanju: APP) niso bili zavezani predložiti. Če upoštevamo naročnikovo tolmačenje, potem nobena od predloženih ponudb ne more biti popolna, saj bi morali ponudniki, ki v času oddaje ponudbe niso več poslovali preko APP, predložiti obrazec BON1 in BON2.

Na koncu prvi vlagatelj še dodaja, da je izbrani ponudnik dobavitelj programa za oskrbo domov starejših občanov in zavodov, vse od leta 1992 dalje. Naročnik v desetletnem obdobju ni nikoli prekinil pogodbe za dobavo blaga, ki je tudi predmet tega javnega naročila in je tako izbrani ponudnik vseskozi edini dobavitelj inkontinenčnega programa. Iz podatkov naročnika za obdobje 1999-2001 izhaja, da izbrani ponudnik zagotavlja 93% vseh materialov in s tem prejema tudi 93% vseh razpoložljivih sredstev, ki jih naročnik namenja za ta program. Naročnik ves ta čas ni bil pripravljen ponoviti javnega razpisa za pripomočke za inkontinenco, hkrati pa ni niti preverjal konkurenčnosti cen dobavljenih pripomočkov na slovenskem trgu. Na tak način naročnik omogoča izbranemu ponudniku neprekinjeno izvajanje dobav pripomočkov vse od leta 1992 dalje, kar pa nikakor ni sprejemljivo, ker gre pri tem za pomembna sredstva javnih financ o čemer priča tudi višina sredstev porabljenih za program v letih 1999 do 2001 v višini â??â??..SIT in tudi ocenjena letna vrednost na zadnjem razpisu. Navedeno ravnanje naročnika onemogoča, da bi se v posel vključevali tudi drugi strokovno in logistično usposobljeni in konkurenčni ponudniki. Z naročnikovim sklepom, z dne 13.05.2002, o oddaji javnega naročila se kontinuiteta tega posla nadaljuje in le izbrani ponudnik v času postopka revizije vseskozi dobavlja blago po bistveno višjih cenah od tistih, ki jih ponujajo ponudniki na javnem razpisu.

Naročnik je z dopisom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 12.06.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.


Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je podana v sklepu, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, je tudi drugi vlagatelj, dne 06.06.2002, vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil iz postopka vrednotenja, ker naj ne bi vsebovala vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokazil. Naročnik zatrjuje, da ponudba drugega vlagatelja ne vsebuje obrazca BON 2, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji. Drugi vlagatelj se ne strinja s takšno odločitvijo naročnika in dodaja, da je v 6. točki 11. člena Navodil ponudnikom zahtevano, da mora ponudnik, ki je pravna oseba predložiti potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali BON 3 oziroma enakovreden obrazec izpolnjen s strani ponudnikove banke v primeru, če je ponudnik že ukinil žiro račun pri APP, ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov za leto 2000. Drugi vlagatelj nadaljuje, da je predložil vsa zahtevana dokazila in sicer:
- BON 1,
- Potrdilo o plačilni sposobnosti Abanke, z dne 13.03.2002,
- bilanco stanja,
- bilanco uspeha,
- izkaz denarnih tokov.

V 6. točki 11. člena Navodil ponudnikom, ki so sestavni del razpisne dokumentacije sta navedeni za ponudnike glede dokazovanja bonitete dve možnosti:
- predložitev obrazcev BON 1 in BON 2, ali
- predložitev obrazca BON 1 in obrazca, enakovrednega obrazcu BON 2, ki ga izpolni ponudnikova banka, če je ponudnik že zaprl račun pri APP.

Naročnikova zahteva, da morajo ponudniki predložiti obrazec BON 3 pa je zastarela, saj tega obrazca APP ne izdaja več. V razpisni dokumentaciji sta torej za prehodno obdobje, ko so nekatera podjetja poslovala preko APP, druga pa preko poslovnih bank, predvideni dve možnosti. Takšna ureditev je razumljiva, saj APP v prehodnem obdobju ni imela podatkov za celovito informacijo o plačilni sposobnosti podjetij v primeru, da ta poslujejo preko poslovnih bank. Drugi vlagatelj dodaja, da ima že od dne 01.04.2001 odprt transakcijski račun pri svoji poslovni banki in od navedenega datuma ne posluje več preko APP. Zaradi navedenega ni predložil obrazca BON 2, ampak je predložil enakovreden obrazec, ki ga je izdala njegova poslovna banka (potrdilo o plačilni sposobnosti Abanke, z dne 15.03.2002). Drugi vlagatelj dodaja, da je ob primerjavi obrazca BON 2 in podatkov iz drugih dveh listin (BON 1 in potrdilo poslovne banke) razvidno, da listine drugega vlagatelja vsebujejo vse podatke, ki jih vsebuje BON 2. Na prvi strani obrazca BON 2 se nahajajo splošni podatki o podjetju, in sicer:
- ime pravne osebe,
- naslov,
- datum ustanovitve,
- žiro račun pri APP,
- datum zaprtja računa,
- transakcijski računi pri bankah,
- matična številka,
- davčna številka,
- ustanovitelji,
- zastopniki,
- dejavnost.

Vsi navedeni podatki so vsebovani tudi na obrazcu BON 1, ki ga je drugi vlagatelj predložil v svoji ponudbi.

Na drugi strani obrazca BON 2 sta nadalje dve skupini podatkov:
- A: prejemki na račune in izdatki računov v tekočem letu
- B: finančna disciplina.

Drugi vlagatelj dodaja, da so prejemki na račune in izdatki z računov razvidni iz obrazca BON 1, stran 4, v katerem je naveden znesek, ki ga je le-ta prejel na račun v obdobju od 01.01.2001 do 31.12.2001 (skupaj in iz poslovne dejavnosti) ter znesek, ki predstavlja izdatke v istem obdobju (skupaj in za poslovno dejavnost). Stanje na računu pa je razvidno iz potrdila poslovne banke o plačilni sposobnosti (stanje na dan 14.03.2002). Za oceno bonitete so pomembni tekoči podatki o stanju na bančnem računu. Podatek o stanju na dan 01.01.2002 je pri presoji bonitete nepomemben, ne glede na to pa je razviden iz bilance stanja, ki je prav tako bila priložena ponudbi. Kot navedeno, pomembni so podatki o stanju na bančnem računu na dan izteka razpisnega roka, ti pa so navedeni v omenjenem potrdilu banke o plačilni sposobnosti. V tem potrdilu so prav tako navedeni vsi podatki glede finančne discipline: Stanje neporavnanih obveznosti iz evidence o vrstnem redu plačil: 0. Navedba strukture neporavnanih obveznosti glede na pravni temelj (preživnine, odškodnine za določene vrste škode, davčni dolg in podobno) je nepotrebna, ker je že iz podatka, da neporavnanih obveznosti ni, razvidno, da tudi posameznih vrst neporavnanih obveznosti ne more biti. Obrazec BON 1 nadalje vsebuje na prvi strani tudi podatek o številu dni, ko je imela pravna oseba dospele neporavnane obveznosti v zadnjih šestih mesecih. Drugi vlagatelj dodaja, da je iz navedenega razvidno, da je predložil dokazila o vseh podatkih, ki jih vsebuje obrazec BON 2.

Drugi vlagatelj še dodaja, da je pri svoji poslovni banki pridobil pisno pojasnilo o izdajanju potrdil o plačilni sposobnosti podjetij oziroma o izdajanju potrdil, ki ustrezajo prejšnjemu obrazcu BON 2 (dopis z dne 06.06.2002). Poslovna banka je v navedenem dopisu pojasnila: "Abanka je na vašo zahtevo dne 15.03.2002 izdala Potrdilo o plačilni sposobnosti. Na izdanem potrdilu je banka navedla podatke, s katerimi Abanka razpolaga in so po do sedaj uveljavljeni bančni praksi, zakonodaja tega ne določa, vedno zadostovali tako razpisnim pogojem kot tudi zahtevam drugih pravnih oseb in institucij.
V Abanki vodimo že preko 2000 transakcijskih računov, za katere dnevno izdajamo taka potrdila, pa od pričetka opravljanja plačilnega prometa v državi za pravne osebe, to je od 11.09.2000 še nismo naleteli na primer zavrnitve izdanega potrdila o plačilni sposobnosti z obrazložitvijo, da navedeno potrdilo ni enakovredno obrazcu BON 2, ki ga izdaja Agencija Republike Slovenije za plačilni promet za pravne osebe, ki imajo pri njih žiro račun." Drugi vlagatelj dodaja, da je iz navedenega razvidno, da gre pri izdaji potrdil o plačilni sposobnosti za utečen vsakodnevni postopek, ki je doslej zadoščal pri vseh razpisih bančnih komitentov ene največjih bank pri nas.

Drugi vlagatelj dodaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil kot formalno pomanjkljivo, zato predlaga, da naročnik razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, ugotovi, da je ponudba drugega vlagatelja brez formalnih pomanjkljivosti in ponovno opravi ocenjevanje ponudb ter izbor najugodnejšega ponudnika. Drugi vlagatelj je tudi zahteval povračilo stroškov nastalih v zvezi z revizijo postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, z dne 06.06.2002, ter ga s sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 21.06.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na navedbe drugega vlagatelja ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in preveril celoten postopek sprejemanja odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da so navedbe drugega vlagatelja neutemeljene.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 01.07.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Drugi vlagatelj ob tem dodaja, da o njegovem zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, ampak njegova organizacijska enota in sicer Območna enota Ljubljana (sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002). Drugi vlagatelj še dodaja, da navedeni sklep ni podpisal generalni direktor naročnika, ampak vodja postopka oddaje javnega naročila. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 s spremembami) ne določa takšnih pristojnosti za območne enote, prav tako pa ni v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedena pravna podlaga, na podlagi katere je vodja postopka oddaje javnega naročila lahko izdala navedeni sklep.


Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 27.06.2002, nadalje z dopisom, z dne 28.06.2002, ter z dopisom, z dne 04.07.2002, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala predložitev naslednjih dokumentov:

- Povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vročitve sklepa o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo;
- Povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vročitve obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.05.2002, prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo;
- Povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vročitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002, prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo;
- pooblastila ali drugega dokaza, ki izhaja iz organiziranosti poslovanja naročnika, iz katerega je razvidno, da lahkoâ??â??., izdaja akte poslovanja v imenu naročnika;
- poročila o ocenjevanju ponudb iz katerega je podrobno razvidno ocenjevanje pravilnih ponudb na osnovi meril, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji;
- zahtevka za revizijo drugega vlagatelja ter obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo istega vlagatelja.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.06.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 01.07.2002, nadalje z dopisom, z dne 01.07.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 02.07.2002), nadalje z dopisom, z dne 03.07.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 04.07.2002) ter z dopisom, z dne 03.07.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 08.07.2002), Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 27.06.2002, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN tudi od prvega vlagatelja zahtevala predložitev dodatne dokumentacije in sicer:

- povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vložitve zahtevka za revizijo, ki je datiran na 20.05.2002;
- povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vložitve zahteve za pojasnilo, ki je datirana na 20.05.2002;
- povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vložitve pritožbe in zahteve za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo, ki je datirana na 07.06.2002.

Prvi vlagatelj je dne 01.07.2002 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-122/02-21-1399, z dne 15.07.2002, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, vrnila naročniku, da o njem odloči s sklepom, v skladu s 16. členom ZRPJN. Državna revizijska komisija je nadalje s tem sklepom odločila, da mora o pritožbi prvega vlagatelja, z dne 07.06.2002, odločati naročnik kot o novem zahtevku za revizijo, v skladu s 16. členom ZRPJN, ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk. Državna revizijska komisija je z navedenim sklepom še odločila, da se zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, z dne 06.06.2002, vrne naročniku, ki mora o njem odločiti s sklepom, v skladu s 16. členom ZRPJN.


Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN ponovno odločal o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, in o zahtevku za revizijo (pritožba in zahteva za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo), z dne 07.06.2002, ter ga s sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.07.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na navedbe prvega vlagatelja ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in preveril celoten postopek sprejemanja odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da so navedbe prvega vlagatelja neutemeljene. Naročnik dodaja, da je ponudnike o svoji odločitvi o oddaji javnega naročila seznanil s sklepom (obvestilom), ki ga je vsem ponudnikom poslal dne 14.05.2002 priporočeno s povratnico, zato ne drži trditev prvega vlagatelja, da je bil način obveščanja (navadna pošiljka) diskriminatoren z namenom onemogočitve možnosti uveljavljanja pravice do revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Dejstvo, da je prvi vlagatelj zahtevo za obrazloženo obvestilo ter nato še zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila naročniku posredoval v roku (20.05.2002) izkazuje, da je bil prvi vlagatelj obveščen o izbiri najugodnejšega ponudnika v rokih, kot vsi ostali ponudniki. Naročnik dodaja, da je na javnem odpiranju ponudb dne 26.03.2002 ugotovil, da je ponudba prvega vlagatelja nepopolna (pravilno: nepravilna), saj ni vsebovala bilance stanja, izkaza uspeha in izkaza finančnih tokov, kot je bilo zahtevano v 6. točki prvega odstavka 8. člena in 6. točki prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom. Navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik oziroma zahtevana dokazila o izpolnjevanju teh pogojev so vsebovana že v določilih 41. in 42. člena ZJN-1, kar pomeni, da ne gre za posebne zahteve naročnika, ampak le za upoštevanje zakonskih določil glede izpolnjevanja pogojev. V 3. členu razpisne dokumentacije je izrecno navedena zahteva, da mora ponudnik za popolnost ponudbe predložiti zahtevane vzorce s tehnično dokumentacijo ter ponudbeno dokumentacijo iz 11. člena Navodil ponudnikom ter izjavo, da sprejema vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj je torej z izjavo o sprejemanju vseh pogojev iz razpisne dokumentacije sprejel tudi obveznost predložitve dokumentacije iz 11. člena Navodil ponudnikom kot dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 8. člena Navodil ponudnikom. V drugem odstavku 8. člena Navodil ponudnikom pa je navedeno, da bo iz nadaljnjega postopka izločen ponudnik, ki ne bo dokazal (z zahtevanimi dokumenti), da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka istega člena. Naročnik povzema, da so bili zahtevani pogoji jasno in nedvoumno postavljeni (8. člen) ter da so bila zahtevana dokazila izrecno navedena (11. člen), ponudniki pa jasno opozorjeni na pravilnost ponudbe (3. člen) ter posledice pomanjkljive dokazne dokumentacije (drugi odstavek 8. člena). Naročnik še dodaja, da je ponudbo prvega vlagatelja izločil iz postopka ocenjevanja ponudb, zaradi neizpolnjevanja formalnih zahtev razpisne dokumentacije, zato je nerazumljiva trditev prvega vlagatelja, da je ponudil najugodnejšo ponudbo. Naročnik dodaja, da je skladno s splošnimi postopkovnimi pravnimi načeli in predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil najprej ugotavljal izpolnjevanje formalnih pogojev, ki v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni, zaradi česar je tudi bila izločena ponudba prvega vlagatelja. Vsaka nadaljnja razprava o ustreznosti ponudbe oziroma njeni ugodnosti je zato po mnenju naročnika zgolj špekulativna in kot taka brezpredmetna.

Prvi vlagatelj je z dopisom (pritožba in zahteva za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo), z dne 01.08.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj v pritožbi in zahtevi za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika in kot najugodnejšega ponudnika izbere prvega vlagatelja oziroma podrejeno, da v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila in naročniku naloži, da ponovi postopek. Prvi vlagatelj nadalje povzema svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, z dne 20.05.2002, in dodaja, da iz izreka naročnikovega sklepa, z dne 30.07.2002, o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni razvidno, na katero javno naročilo se sklep nanaša, zato prvi vlagatelj dvomi, da je navedeni sklep sploh veljaven.


Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN ponovno odločal tudi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, z dne 06.06.2002, ter ga s sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.07.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na navedbe drugega vlagatelja ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in preveril celoten postopek sprejemanja odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da so navedbe drugega vlagatelja neutemeljene. Naročnik dodaja, da je na javnem odpiranju ponudb dne 26.03.2002 ugotovil, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna, saj ni vsebovala obrazca BON 3 oziroma enakovrednega dokazila banke v primeru, da je ponudnik že ukinil žiro račun pri APP. V 6. točki prvega odstavka 8. člena Navodil ponudnikom je bilo jasno in nedvoumno navedeno katere pogoje morajo izpolnjevati ponudniki, da jim bo priznana usposobljenost in sposobnost sodelovanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. V 6. točki prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom pa so navedena dokazila, ki jih mora predložiti ponudnik kot dokaz izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 8. člena Navodil ponudnikom. Navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik oziroma zahtevana dokazila o izpolnjevanju teh pogojev so vsebovana že v določilih 41. in 42. člena ZJN-1, kar pomeni, da ne gre za posebne zahteve naročnika, ampak le za upoštevanje zakonskih določil glede izpolnjevanja pogojev. V 3. členu Navodil ponudnikom je navedena zahteva, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti zahtevane vzorce s tehnično dokumentacijo ter ponudbeno dokumentacijo iz 11. člena Navodil ponudnikom ter izjavo, da sprejema vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj je torej z izjavo o sprejemanju vseh pogojev iz razpisne dokumentacije sprejel tudi obveznost predložitve dokumentacije iz 11. člena Navodil ponudnikom kot dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 8. člena Navodil ponudnikom. V drugem odstavku 8. člena Navodil ponudnikom pa je navedeno, da bo iz nadaljnjega postopka izločen ponudnik, ki ne bo dokazal (z zahtevanimi dokumenti), da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka istega člena. Naročnik povzema, da so bili zahtevani pogoji jasno in nedvoumno postavljeni (8. člen) ter da so bila zahtevana dokazila izrecno navedena (11. člen), ponudniki pa jasno opozorjeni na pravilnost ponudbe (3. člen) ter posledice pomanjkljive dokazne dokumentacije (drugi odstavek 8. člena). Naročnik nadaljuje, da je drugi vlagatelj kot dokazilo zahtevano v 6. točki prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom predložil potrdilo o plačilni sposobnosti, ki ga je izdala njegova poslovna banka in iz katerega so razvidni naslednji podatki:
- pravna oseba,
- številka transakcijskega računa,
- datum odprtja računa,
- izjava, da pravna oseba opravlja plačilni promet preko navedenega računa in nima neporavnanih obveznosti,
- stanje na dan 14.03.2002,
- povprečno stanje v preteklem mesecu,
- stanje neporavnanih obveznosti,
- število dni blokad v preteklem mesecu,
- odobren okvirni kredit.

Naročnik nadaljuje, da primerjava podatkov, ki jih vsebuje obrazec BON 2 in potrdilo o plačilni sposobnosti, ki ga je predložil drugi vlagatelj pokaže, da obrazec BON 2 vključuje še nekatere bistvene elemente, pomembne za popolno informacijo o ponudniku in sicer:
- datum ustanovitve pravne osebe,
- matično številko,
- davčno številko,
- ustanovitelje,
- zastopnike,
- dejavnost,
- znesek prejetih plačil na račun pravne osebe od 01.01. do konca preteklega meseca,
- začetno stanje denarnih sredstev na računih na dan 01.01.2002.

Drugi vlagatelj sicer v obrazložitvi zahtevka za revizijo navaja, da so vsi navedeni podatki vsebovani v drugih listinah, ki so vključene v ponudbo, vendar naročnik meni, da je pri presoji navedenega vprašanja potrebno izhajati iz načela formalnosti postopka oddaje javnega naročila. Naročnik dodaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno opredelil, kakšne pogoje morajo izpolnjevati ponudniki ter kakšna dokazila morajo predložiti in navedel, da bodo ponudbe, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih elementov izločene iz nadaljnjega postopka. Prav tako je drugi vlagatelj predložil izjavo o sprejemanju vseh pogojev razpisne dokumentacije, kar ga dodatno zavezuje k dosledni izpolnitvi vseh zahtev razpisne dokumentacije. Nenazadnje so nekateri podatki res vključeni v več različnih dokumentih (npr. obrazec ponudbe in izpis iz sodnega registra, posamezna določila vzorca pogodbe ter izjava o plačilnem in dobavnem roku), vendar v teh primerih drugi vlagatelj ni uveljavljal argumenta ponavljanja podatkov, ampak je predložil vse zahtevane obrazce. V 6. točki prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom je nesporno in nedvoumno opredeljeno kakšna dokazila morajo predložiti ponudniki v okviru dokazovanja finančne in poslovne sposobnosti (42. člen ZJN-1). Zahtevani obrazec BON 2 ali BON 3 oziroma enakovreden obrazec je potrebno presojati samostojno in ločeno od ostalih zahtevanih obrazcev. Navedba obrazca BON 2 ali BON 3 predstavlja opredelitev vsebine enakovrednega obrazca ponudnikove banke, če je že ukinil žiro račun pri APP. Bistvo naročnikove zahteve je torej ustrezna vsebina in ne forma obrazca, dejstvo pa je, da je vsebina obrazca, ki ga je predložil drugi vlagatelj, glede na elemente obrazcev BON 2 in BON 3 nepravilna in ne nudi vseh relevantnih podatkov kot dokaz finančne in poslovne sposobnosti. Naročnik nadaljuje, da je neutemeljeno navajanje, da so elementi zahtevanega dokazila že vključeni v nek drug del ponudbene dokumentacije (gre za utemeljeno zahtevani formalizem), ki so ga morali upoštevati vsi ponudniki, zato ni razloga, da bi naročnik v konkretnem primeru odstopil od zahtev in pogojev določenih z razpisno dokumentacijo. Nasprotno ravnanje naročnika bi pomenilo neenakopravno obravnavo ostalih ponudnikov.

Naročnik še dodaja, da je neutemeljeno argumentiranje zahtevka za revizijo z navajanjem kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP) glede vročanja pisanj. ZJN-1 ne napotuje na uporabo drugih postopkovnih zakonov, saj je le-ta v bistvu postopkovni zakon. Naročnik zato ugotavlja, da s tem, da je pisanja (s povratnico) vročal vlagatelju in ne njegovemu pooblaščencu ni v ničemer kršil postopkovnih določil javnega naročanja.

Drugi vlagatelj je z dopisom (pritožba), z dne 02.08.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Drugi vlagatelj v pritožbi predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ugotovi, da je ponudba drugega vlagatelja brez formalnih pomanjkljivosti, naloži naročniku, da opravi ponovno ocenjevanje ponudb glede na merila iz razpisne dokumentacije in izbere najugodnejšega ponudnika ter da mora naročnik povrniti drugemu vlagatelju njegove stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila. Drugi vlagatelj nadalje povzema svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, z dne 06.06.2002, in dodaja, da se na prvi strani obrazca BON 2 nahajajo splošni podatki o podjetju, ki so vsebovani tudi v obrazcu BON 1, ki pa je predložen v ponudbi. Predvsem pa navedeni podatki niso podatki, za vodenje katerih je bila pooblaščena APP oziroma poslovna banka. Javne listine dokazujejo samo podatke, glede katerih organizacija vodi uradno evidenco v okviru svojih pristojnosti. Podatek o datumu ustanovitve podjetja, ki ga izda APP nima nobene dokazne vrednosti. Drugi vlagatelj dodaja, da to izrecno določa tudi prvi odstavek 224. člena ZPP v katerem je navedeno: "Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa.". Drugi vlagatelj še dodaja, da je iz 6. točke 8. člena Navodil ponudnikom razvidno, da je bistveno, da predložene listine dokazujejo, da ponudnik zadnjih šest mesecev ni imel blokiranega žiro računa. Podatki, ki jih vsebuje obrazec BON 2 se pojavljajo v:
- potrdilu banke o plačilni sposobnosti (vsi podatki, ki so specifični za BON 2),
- obrazcu BON 1 (manj pomembni podatki - datum ustanovitve, ustanovitelji, zastopniki, dejavnost in podobno - torej podatki, ki se pojavljajo v obrazcu BON 1 in v obrazcu BON 2); navedeni podatki se nahajajo tudi v izpisku iz sodnega registra in
- bilanci stanja (stanje na žiro računu na dan 01.01.2002).

Drugi vlagatelj v nadaljevanju predlaga Državni revizijski komisiji, da naj naročnika opozori, da mora pisanja vročati pooblaščencu (peti odstavek 3. člena ZRPJN v povezavi z 137. členom ZPP). Naročnik bi svoja pisanja moral vročati drugemu vlagatelju preko pooblaščenca, saj je v pooblastilu, ki ga je predložil vlagatelj navedeno, da pooblastilo velja tudi za vročanje pisanj.

Naročnik je z dopisom, št. 8001-644/02, z dne 08.08.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje oba zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z vso dokumentacijo.


Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 20.08.2002, APP zaprosila za pojasnilo o tem, ali je APP podjetju, ki je dne 01.04.2001 preneslo svoj plačilni promet na poslovno banko, lahko vsaj do dne 26.03.2002 (do tega dne so morali ponudniki predložiti svoje ponudbe) še izdala obrazec BON 2. Državna revizijska komisija je nadalje zaprosila APP za navedbo vsebine obrazca BON 2, ki ga je podjetje, ki je preneslo svoj plačilni promet na poslovno banko (transakcijski račun odprt pri poslovni banki od dne 01.04.2001) pridobilo do dne 26.03.2002.

APP je z dopisom, z dne 23.08.2002, Državni revizijski komisiji posredovala zahtevana pojasnila.

Državna revizijska komisija je skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 22.08.2002 (prvi vlagatelj ga je prejel dne 26.08.2002), prvega vlagatelja pozvala k plačilu takse za vloženi zahtevek za revizijo (pritožba in zahteva za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.06.2002). Državna revizijska komisija je namreč s svojim sklepom, št. 018-122/02-21-1399, z dne 15.07.2002, odločila, da mora naročnik o pritožbi prvega vlagatelja in zahtevi za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.06.2002, odločati kot o novem zahtevku za revizijo (odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka predmetnega sklepa), kar je naročnik tudi naredil s svojim sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.07.2002.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 30.08.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano potrdilo o vplačilu takse v višini 80.000,00 SIT.


Državna revizijska komisija je o vseh vloženih zahtevkih za revizijo odločila z istim sklepom, glede na to, da sta naročnik in predmet javnega naročila ista. Glede na zahtevano dodatno dokumentacijo v predmetnem postopku skladno z 21. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija dne 22.08.2002 na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN podaljšala rok za odločitev o vloženih zahtevkih za revizijo zoper postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagateljev in naročnika ter pojasnil APP je Državna revizijska komisija sprejela odločitve, ki so razvidne iz izreka tega sklepa iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo prvega vlagatelja dopustna in ali je prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Prvi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede navedbe prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo, z dne 20.05.2002, da je bil o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščen s fotokopijo sklepa o izbiri, ki mu je bil posredovana z navadno in ne s priporočeno pošto, zaradi česar formalno ni mogoče dokazovati datuma vročitve, posledično pa ni mogoče šteti rokov za opravo posameznih dejanj v zvezi z morebitno revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen. ZRPJN ne vsebuje določb glede vročanja pisanj, zato je v revizijskem postopku potrebno upoštevati določbe ZPP. V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače." Naročnik je v svojem pojasnilu Državni revizijski komisiji, z dne 27.06.2002, med drugim navedel: "â?? povratnica o vročitvi sklepa o izbiri se je vrnila nepodpisana s strani ponudnika šele po poizvedovanjuâ??". Iz predložene povratnice vročitve je nadalje razviden naslovnik pošiljke "â??â??â??". Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je svojo odločitev, ki je podana v sklepu o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, poskušal vročiti prvemu vlagatelju na napačen naslov (pravilen naslov prvega vlagatelja se glasi:â??â??..), kršil 133. člen ZPP. V prvem odstavku 133. člena ZPP je namreč določeno: "Državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu." Navedeno ravnanje naročnika predstavlja tudi kršitev 139. člena ZPP, ki v tretjem odstavku določa: "Subjektu vpisa v sodni register, društvu ali drugi pravni osebi, ki se vpisuje v sodni register, se vroča na naslovu, navedenem v registru." Iz rednega izpiska iz sodnega registra, z dne 25.02.2002, ki ga je prvi vlagatelj priložil v svoji ponudbi je namreč kot njegov sedež naveden naslov "â??â??..". Državna revizijska komisija ni ugotavljala razlogov za ravnanje naročnika, ki je enega temeljnih dokumentov v postopku oddaje javnega naročila posredoval vlagatelju zahtevka za revizijo na napačen naslov, kar bi lahko posledično vplivalo na dostopnost pravnega varstva vlagatelja. Ob tem pa velja dodati, da je naročnik v že navedenem pojasnilu Državni revizijski komisiji, z dne 27.06.2002, s katerim je posredoval zahtevano dokumentacijo, med drugim tudi navedel: "V primeru računanja rokov za vročitev sklepa o izbiri izhajamo iz dejstva, da je ponudnik vložil zahtevo za obrazloženo obvestilo in zahtevo za revizijo pred potekom (teoretičnega) roka 8 dni (prej kot v osmih dneh od pošiljanja sklepa ponudnikom), zato smo oba zahtevka šteli za pravočasna, kljub temu, da vročitev ni bila izkazana s povratnico.". Iz tega izhaja, da navedeno ravnanje naročnika v konkretnem primeru ni imelo dejanskega vpliva na dostopnost pravnega varstva prvega vlagatelja, saj je ta kljub vsemu bil seznanjen z odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila (fotokopija sklepa o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, je bila prvemu vlagatelju posredovana na pravilen naslov), naročnik pa je zahtevo za obrazloženo obvestilo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, in zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, štel za pravočasna. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru navedena kršitev ZRPJN v povezavi z ZPP ne predstavlja takšne kršitve, ki bi zahtevala razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Ker prvi vlagatelj ni izkazal, v čem mu je bila s kršitvijo roka povzročena škoda, kršitev sama po sebi, ob dejstvu, da je odločitve naročnika nesporno prejel in zoper njih ugovarjal, naročnik pa je vse njegove ugovore obravnaval kot pravočasne, ni imela vpliva na odločitev Državne revizijske komisije.

Glede navedb prvega vlagatelja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni pravilno uporabil meril, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, kar prvi vlagatelj utemeljuje z navedbo, da bi ob pravilni uporabi meril morala biti njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, je treba ugotoviti, da prvi vlagatelj v konkretnem primeru ne izkazuje pravnega interesa, da bi se Državna revizijska komisija vsebinsko opredeljevala do teh njegovih navedb. Prvi vlagatelj namreč ni predložil pravilne ponudbe (argumentacija za nepravilnost ponudbe sledi v obrazložitvi odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, z dne 07.06.2002), zaradi česar njegova ponudba sploh ni mogla biti ocenjevana v fazi ocenjevanja pravilnih ponudb.pravni interes bi lahko prvi vlagatelj izkazal v primeru, če bi mu zatrjevana kršitev naročnika povzročila škodo. Ker prvi vlagatelj v delu zahtevka, ki se nanaša na nepravilnost uporabe meril s strani naročnika, ni izkazal pravnega interesa, Državna revizijska komisija zahtevka v tem delu in v tem konkretnem revizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni meritorno obravnavala.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj v svoji pritožbi in zahtevi za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 01.08.2002, navaja, da iz izreka naročnikovega sklepa, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.07.2002, o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ni razvidno, na katero javno naročilo se sklep nanaša, zato dvomi, da je navedeni sklep sploh veljaven. Glede na dejstvo, da ZRPJN ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, je ob subsidiarni uporabi pravil ZPP o vsebini sklepa v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN določeno, da mora sklep vselej obsegati uvod, izrek in obrazložitev, če mora biti sklep tudi obrazložen (331. člen ZPP). V 323. členu ZPP pa je nadalje za sklep določena smiselna uporaba tudi nekaterih drugih členov ZPP (313. člen, drugi odstavek 320. člena, drugi odstavek 321. člena, drugi odstavek 322. člena in členov 323 do 328), ki veljajo za sodbe. Naročnikov sklep vsebuje tudi vse vsebinske zahteve iz 324. člena ZPP, ki se lahko smiselno uporabijo za sklep. Iz uvoda naročnikovega sklepa, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.07.2002, je namreč razvidno, da naročnik sklep izdaja: "â??v zadevi zahteve za revizijo postopka oddaje javnega naročila za izbiro najugodnejšega dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, ki jo je vložil ponudnikâ??...". V prvem odstavku obrazložitve istega sklepa pa je nadalje navedeno: "â??â??.. (v nadaljevanju: ponudnik) je dne 20.05.2002 pri â??â??â??.(v nadaljevanju: naročnik) vložila zahtevo za revizijo postopka oddaje javnega naročila za izbiro najugodnejšega dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco.". Nadalje je tudi iz same vsebine obrazložitve navedenega sklepa razvidno, da se ta nanaša na zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, ter na zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 07.06.2002, saj naročnik v obrazložitvi odgovarja na vse navedbe iz obeh zahtevkov za revizijo. Nenazadnje pa velja ugotoviti, da prvi vlagatelj tudi sam ugotavlja, da gre iz uvoda in vsebine obrazložitve navedenega sklepa sklepati, da se nanaša na njegov zahtevek za revizijo, z dne 20.05.2002, zaradi česar ga je kot takšnega tudi sprejel in na njegovi osnovi obvestil naročnika (pritožba in zahteva za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo z dne 01.08.2002), da nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Glede navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na postopek javnega odpiranja ponudb in vsebino zapisnika o javnem odpiranju ponudb ter njegovo vročitev, se Državna revizijska komisija najprej strinja s prvim vlagateljem, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002, ne izhaja, da je bilo na javnem odpiranju ponudb dne 26.03.2002 ugotovljeno, da je njegova ponudba nepravilna. Naročnik navedeno zatrjuje v svojem sklepu, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.07.2002, kjer navaja, da je na javnem odpiranju ponudb dne 26.03.2002 ugotovil, da v ponudbi prvega vlagatelja ni predložene bilance stanja, izkaza uspeha in izkaza finančnih tokov. Ob navedenem pa je potrebno dodati, da se na javnem odpiranju ponudb ne ugotavlja pravilnost ponudb (slednja se ugotavlja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb), ampak se zgolj preberejo in v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to določa 74. člen ZJN-1 in Navodilo o postopku odpiranja ponudb, vsebinsko pa se ugotavlja le del podatkov iz ponudb s čimer se v tem delu zagotovi njihovo nespreminjanje. Kljub temu, da naročnik že na javnem odpiranju ponudb ugotavlja obstoj nekaterih elementov ponudb je za presojo pravilnosti le-teh relevantno naročnikovo ravnanje v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (drugi odstavek 76. člena ZJN-1), ki pa je razvidno iz obvestila o oddaji naročila in morebitnega obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost in primernost posameznih ponudb. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da zapisnik o odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002, vsebuje:
- podatke o naročniku,
- naslov, datum in čas začetka odpiranja ponudb,
- navedbo pristojnih oseb za odpiranje,
- imena navzočih predstavnikov ponudnikov,
- navedbo vrstnega reda odpiranja predloženih ponudb, glede na čas dospelosti,
- zaporedne številke ponudb,
- nazive ponudnikov,
- cene iz posamezne ponudbe,
- pripombe predstavnikov ponudnikov,
- podpise pristojnih za odpiranje ponudb,
- čas zaključka postopka odpiranja ponudb.

Iz navedenega je torej razvidno, da naročnikov zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002, vsebuje vse podatke kot jih zahteva 74. člen ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeto Navodilo o javnem odpiranju ponudb (6. člen) ter Enotni obrazec za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb kot priloga navedenega navodila. Državna revizijska komisija nadalje še ugotavlja, da naročnik do dne njene odločitve v predmetnem revizijskem postopku ni predložil dokaza (povratnica prejema) iz katerega bi bilo razvidno, da je najkasneje v treh dneh po končanem postopku odpiranja ponudb poslal prvemu vlagatelju zapisnik o odpiranju ponudb, kar predstavlja kršitev 75. člena ZJN-1, ki določa: "Po končanem postopku odpiranja ponudb naročnik najkasneje v treh dneh pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe.". Ob tem pa je potrebno dodati, da v navedenem primeru ne gre za kršitev ZJN-1, ki bi imela takšno težo, da bi zahtevala razveljavitev postopka, saj je prvi vlagatelj nedvomno prejel zapisnik o javnem odpiranju ponudb z vsemi obveznimi podatki (74. člen ZJN-1 in 6. člen Navodila o javnem odpiranju ponudb) s čimer je bil seznanjen o poteku javnega odpiranja ponudb in relevantnimi ugotovitvami naročnika pri izvedbi le-tega.

Državna revizijska komisija je tako v nadaljevanju presojala skladnost ponudbe prvega vlagatelja z zahtevo iz 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predložil potrjen obrazec BON 1 in obrazec BON 2 ni pa predložil bilance stanja, bilance uspeha in izkaza denarnih tokov, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. V 6. točki 8. člena Navodil ponudnikom je namreč navedeno, da mora ponudnik, ki je pravna oseba, za priznanje usposobljenosti in sposobnosti predložiti: "potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali BON 3 oz. enakovreden obrazec izpolnjen s strani ponudnikove banke v primeru, če je ponudnik že ukinil žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov za leto 2000.". Enaka zahteva je ponovno navedena v 6. točki prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom, kjer je za dokazilo s katerim ponudnik, ki je pravna oseba dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena Navodil ponudnikom navedeno, da mora predložiti: "potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali BON 3 oz. enakovreden obrazec izpolnjen s strani ponudnikove banke v primeru, če je ponudnik že ukinil žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov za leto 2000.". Prvi vlagatelj je v postopku revizije sicer predložil tudi strokovno mnenje profesorja slovenskega jezika in književnosti v katerem je navedeno: "Izpostavljeni deli razpisne dokumentacije niso v skladu s pravili slovenskega pravopisa in tudi zato mestoma ne povsem enoumni. V 6. alineji 8. člena manjka vejica pred "ter", zaradi česar je besedilo te alineje povsem nesmiselno: v zapisu kot v razpisu se glagol "je ukinil" nanaša na žiro račun in bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov za leto 2000. Prav tako pa (tudi če bi na to mesto postavili vejico) besedilo ni enoumno razumljivo, saj se ne ve, ali mora pravna oseba poslati BON 1, BON 2 ali BON 3 in bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov ali pa mora slednje tri dokumente poslati samo ponudnik, ki je ukinil žiro račun pri Agenciji za plačilni promet. Enako velja za 6. alinejo 11. člena tega razpisa. Ti dve alineji pa nista v skladu s sedmo točko tabele na strani 14: besedo "oz." lahko enakovredno zamenjamo z ali; tako dobimo, da je pogoj za sodelovanje v razpisu, da ponudnik pošlje:
- potrjen obrazec BON 1, BON 2 ali BON 3 ali
- enakovreden obrazec ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov ali
- davčno napoved in poročilo o stanju na žiro računu v primeru s.p.
S.p. bi se poimensko lahko nanašal tudi na drugo alinejo - torej bi moral s.p. poslati tudi enakovreden obrazec ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz finančnih tokov; ni pa to v besedilu jasno izraženo. Če bi moral en ponudnik poslati več dokumentov, kot je zahtevano v eni alineji, bi moral avtor besedila tega razpisa pogoje zastaviti drugače - najbolje za vsakega posebej navesti vse potrebno.". Ne da bi Državna revizijska komisija izražala dvom v pravilnost opozoril na slovnične napake v določilih 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom, ki so vsebovana v predloženem strokovnem mnenju s strani prvega vlagatelja, se kljub temu iz vsebinskih razlogov ne more strinjati z razlago navedenih določil razpisne dokumentacije, kot jo podaja prvi vlagatelj. V obravnavanem primeru je torej bistveno za presojo pravilnosti ponudbe, ali je prvi vlagatelj smel razumeti razpisno dokumentacijo, kot jo je razumel, oziroma ali je bila zahteva naročnika v 6. točki prvega odstavka 8. člena in 6. točki prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom postavljena jasno in nedvoumno. Namen določil v razpisni dokumentaciji, ki se nanašajo na predložitev dokumentov, ki vsebujejo finančne podatke je v tem, da naročnik na njihovi osnovi pridobi ustrezno informacijo o finančnem položaju ponudnika. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik določil konkreten obseg dokumentov, ki so po njegovi avtonomni presoji potrebni za presojo finančnega položaja ponudnika. Tako obrazec BON 1 vsebuje podatke o boniteti poslovanja (podatke in kazalnike za obdobje zadnjih pet let, ki so izvedeni iz računovodskih izkazov gospodarske družbe in dejavnosti v kateri ta posluje, nadalje prejemke na račune in izdatke z računov gospodarske družbe in gospodarskih družb enake velikosti v dejavnosti in podatke o finančni disciplini gospodarske družbe, obrazec BON 2 pa podatke o plačilni sposobnosti, medtem ko bilanca stanja, ki jo posreduje APP vsebuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na zadnji dan v letu (tekočega leta in prejšnjega leta) po posameznih bilančnih postavkah po skupinah dvomestnih kontov, bilanca uspeha, ki jo posreduje APP nadalje vsebuje poslovni izid v letu (tekočem letu in prejšnjem letu) z navedbo vseh bilančnih postavk po skupinah dvomestnih kontov, izkaz denarnih tokov, ki ga posreduje APP pa vsebuje prejemke in izdatke v letu po posameznih bilančnih postavkah. Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da se obrazec BON 1 in obrazec BON 2 vsebinsko razlikujeta od bilance stanja, bilance uspeha in izkaza finančnih tokov. Tako obrazca BON 1 in BON 2 vsebujeta tudi kazalnike izvedene na osnovi računovodskih izkazov in nekaterih drugih poslovnih podatkov (npr. kapitalska pokritost stalnih sredstev in zalog), katere pa računovodskimi izkazi ne vsebujejo, zaradi česar lahko nudita naročniku podatke o finančnem stanju, ki jih računovodski izkazi ne vsebujejo. Nadalje pa je mogoče ugotoviti, da računovodski izkazi vsebujejo globino podatkov o finančnem stanju, ki jo obrazca BON 1 in BON 2 ne vsebujeta (npr. obrazec BON 1 vsebuje podatek o stanju sredstev na zadnji dan v letu, medtem ko je v bilanci stanja bilančna postavka sredstva podrobno razčlenjena po skupinah dvomestnih kontov). Iz navedenega torej izhaja, da so finančni podatki iz obrazcev BON 1 in BON 2 ter bilance stanja, bilance uspeha in izkaza denarnih tokov med seboj komplementarni in tako ni mogoče trditi, da se s predložitvijo samo obrazca BON 1 in BON 2 ali bilance stanja, bilance uspeha in izkaza denarnih tokov lahko pridobi enak nivo informacij o finančnem položaju ponudnika, kot v primeru predložitve obrazca BON 1 in BON 2 ter bilance stanja, bilance uspeha in izkaza denarnih tokov. Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ne drži navedba prvega vlagatelja, da je skoraj polovica ponudnikov na enak način razumela zahtevo naročnika iz 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom, saj je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002, in obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 30.05.2002, razvidno, da je ponudbe predložilo 10 ponudnikov, izmed katerih je poleg prvega vlagatelja samo še en ponudnik predložil ponudbo brez bilance stanja, bilance uspeha in izkaza denarnih tokov. Navedeno tudi potrjuje neutemeljenost trditve prvega vlagatelja, da noben ponudnik kot pravna oseba nikakor ni mogel predložiti obrazca BON 1 in BON 2 oziroma enakovreden obrazec s strani poslovne banke ter bilance stanja, bilance uspeha in izkaza denarnih tokov za leto 2000 hkrati.

Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik avtonomen pri določanju vsebine razpisne dokumentacije in s tem tudi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, zato je navedba prvega vlagatelja, ki se nanaša na nek drug postopek oddaje javnega naročila, ki ga je izvedel drug naročnik brezpredmetna. Vlagatelj je s tem, ko ni izpolnil v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev, kršil tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-1, ki v 12. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih obveznih pogojev pa je, da je bila ponudba vlagatelja nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno, ravnal skladno s 76. členom ZJN-1. Drugi odstavek navedenega člena določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.".

Državna revizijska komisija tudi opozarja prvega vlagatelja, da v kolikor je menil, da določila razpisne dokumentacije niso jasna in nedvoumna ter dopuščajo različna tolmačenja (tako v 6. točki 8. člena Navodil ponudnikom kot tudi v 9. točki 8. člena in 9. točki 11. člena Navodil ponudnikom), bi moral reagirati prej in vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do naročnikove odločitve o dodelitvi javnega naročila. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Zaradi navedenega so navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nejasnost 9. točke 8. člena in 9. točke 11. člena Navodil ponudnikom formalno pravno prepozne in jih Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala.

Zaradi ugotovitve, da ponudba prvega vlagatelja ni pravilna, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz 6. točke 8. člena Navodil ponudnikom, so ostale navede prvega vlagatelja, ki se nanašajo na pravilnost njegove ponudbe brezpredmetne (ne morejo vplivati na presojo pravilnosti ponudbe prvega vlagatelja) in jih Državna revizijska komisija ni presojala. Zaradi navedenega razloga (nepravilnost ponudbe) so brezpredmetne tudi navedbe prvega vlagatelja o diskriminatornem ravnanju naročnika pri ocenjevanju ponudb in izbiri najugodnejšega ponudnika, ki izhaja iz njegovega razumevanja določil razpisne dokumentacije, da lahko ponudniki v svoji ponudbi ponudijo samo določene pripomočke ter da so za te dolžni zagotavljati naročene količine, kar naj bi hkrati pomenilo, da bo naročnik izbiral najugodnejše ponudnike po posameznih pripomočkih, iz meril in njihove uporabe pa naj bi izhajalo, da ponudnik, ki ne ponudi vseh razpisanih količin vseh pripomočkov v nobenem primeru ne more biti izbran kot najugodnejši, saj prvi vlagatelj v konkretnem primeru ne izkazuje pravnega interesa, da bi se Državna revizijska komisija vsebinsko opredeljevala do teh njegovih navedb. Prvi vlagatelj namreč ni predložil pravilne ponudbe, zaradi česar njegova ponudba sploh ni mogla biti ocenjevana v fazi ocenjevanja pravilnih ponudb. Pravni interes bi lahko prvi vlagatelj izkazal le v primeru, če bi mu zatrjevana kršitev naročnika povzročila škodo. Ker prvi vlagatelj v delu zahtevka, ki se nanaša na nepravilnost uporabe meril s strani naročnika, ni izkazal pravnega interesa, Državna revizijska komisija zahtevka v tem delu in v tem konkretnem revizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni meritorno obravnavala.

Državna revizijska komisija se zaradi neizkazanega pravnega interesa s strani prvega vlagatelja, tudi ni vsebinsko opredeljevala do zatrjevane nepravilnosti ponudbe podjetjaâ??â??. Ponudba podjetjaâ??â??â??, namreč ni bila izbrana kot najugodnejša, hkrati pa morebitna nepravilnost te ponudbe ne vpliva na izbiro najugodnejšega ponudnika glede na zahtevo prvega odstavka 76. člena ZJN-1. Pravni interes bi lahko prvi vlagatelj izkazal le v primeru, če bi mu zatrjevana kršitev naročnika povzročila škodo. Ker prvi vlagatelj v delu zahtevka, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe podjetjaâ??â??.., ni izkazal pravnega interesa, Državna revizijska komisija zahtevka v tem delu in v tem konkretnem revizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni meritorno obravnavala.

Glede navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ravnanje udeležencev v postopku oddaje javnega naročila, ki je bil dne â??â??objavljen v Uradnem listu RS, št. â??â??, pod številko objaveâ??.., je potrebno ugotoviti, da vsak posamezen postopek oddaje javnega naročila prestavlja samostojen postopek, v katerem je tudi mogoče (pravočasno!) uveljavljati pravno varstvo zoper morebitne naročnikove kršitve pri izvedbi konkretnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da je glede na določbe ZRPJN pristojna za odločanje v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega je (pravočasno!) vložen zahtevek za revizijo. V kolikor prvi vlagatelj meni, da je v navedenem postopku oddaje javnega naročila naročnik kršil predpise, ki urejajo javno naročanje, je imel možnost vložitve zahtevka za revizijo zoper konkreten postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija se v nadaljevanju strinja s prvim vlagateljem, da predložitve podpisane izjave o sprejemanju vseh pogojev iz razpisne dokumentacije, ki je hkrati pogoj razpisne dokumentacije za pravilnost ponudbe, ni mogoče sankcionirati z vnaprejšnjo odpovedjo pravnemu varstvu oziroma vnaprejšnjo odpovedjo pravice vložitve pravnega varstva. Načini odpovedi pravnega varstva (tako izrecni, kot implicitni; glej peti odstavek 12. člena ZRPJN) so namreč v zakonu (tako v ZRPJN, kot v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v ZPP) kogentno določeni. Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prvemu vlagatelju, kljub podpisu izjave o sprejemanju vseh pogojev iz razpisne dokumentacije ni bilo omejeno zakonsko določeno pravno varstvo.

Glede navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na nedoslednosti obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.05.2002, in sicer, da obrazloženo obvestilo vsebuje navedbo, da naj bi bil zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 26.03.2002, posredovan ponudnikom že dne 28.02.2002, ter da je naročnik navedel, da od dne javnega odpiranja ponudb do odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ni prejel nobenega zahtevka za revizijo v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN, se Državna revizijska komisija strinja s prvim vlagateljem, da navedeno obrazloženo obvestilo vsebuje napačen zapis datuma posredovanja zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Prav tako se strinja s prvim vlagateljem, da zahtevek za revizijo, ki se nanaša na pravilnost ponudbe in je bil vložen v osemdnevnem roku po odločitvi naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma po prejemu obrazloženega obvestila, glede na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče šteti za prepoznega, saj naročnik o pravilnosti ponudb odloča šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ponudniki pa so o ugotovitvah naročnika seznanjeni šele po njegovi odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da navedeno naročnikovo ravnanje ni imelo dejanskega vpliva na dostopnost pravnega varstva prvega vlagatelja, saj je naročnik zahtevek za revizijo prvega vlagatelja štel za pravočasen v delu, ki se nanaša na pravilnost njegove ponudbe in ga je tudi meritorno obravnaval.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila nadalje preverila, ali je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja dopusten in ali je drugi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Drugi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Glede navedb drugega vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na pravilnost njegove ponudbe je Državna revizijska komisija v predmetni zadevi presojala skladnost ponudbe drugega vlagatelja z zahtevo iz 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je drugi vlagatelj v svoji ponudbi predložil potrjen obrazec BON 1 in obrazec izpolnjen s strani njegove poslovne banke. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ponovno navaja naročnikovo zahtevo iz 6. točke 8. člena Navodil ponudnikom, kjer je navedeno, da mora ponudnik, ki je pravna oseba, za priznanje usposobljenosti in sposobnosti predložiti: "potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali BON 3 oz. enakovreden obrazec izpolnjen s strani ponudnikove banke v primeru, če je ponudnik že ukinil žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov za leto 2000.". Enaka zahteva naročnika je ponovno navedena v 6. točki prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom, kjer je za dokazilo s katerim ponudnik, ki je pravna oseba dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena Navodil ponudnikom navedeno, da mora predložiti: "potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali BON 3 oz. enakovreden obrazec izpolnjen s strani ponudnikove banke v primeru, če je ponudnik že ukinil žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov za leto 2000.".

Ob tem je najprej potrebno navesti, da je naročnikova zahteva v razpisni dokumentaciji po predložitvi obrazca BON 3 brezpredmetna, saj APP navedenega obrazca že od dne 07.05.2001 ne izdaja več. Državna revizijska komisija pa hkrati ugotavlja, da na način kot je bila postavljena ta zahteva (predložitev obrazca BON 3) v razpisni dokumentaciji, le-ta ni imela vpliva na samo pravilnost ponudb.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da glede na postavljeno zahtevo 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom ni mogoče slediti navedbi naročnika, da je zaradi spoštovanja načela formalnosti potrebno zahtevani obrazec BON 2 ali enakovreden obrazec poslovne banke presojati samostojno in ločeno od ostalih zahtevanih dokumentov, saj je določbo 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom (potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali BON 3 oz. enakovreden obrazec izpolnjen s strani ponudnikove banke v primeru, če je ponudnik že ukinil žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ter bilanco stanja, bilanco uspeha in izkaz denarnih tokov za leto 2000) zaradi postavljenega vezaja "in" med zahtevanim obrazcem BON 1 in BON 2 (oziroma enakovrednim obrazcem poslovne banke) mogoče razumeti na način, da naročnik v navedenem delu razpisne dokumentacije zahteva vsebino, ki jo vsebujeta obrazec BON 1 in obrazec BON 2 (oziroma enakovreden obrazec poslovne banke) skupaj. Ob dejstvu, ki ga naročnik navaja v sklepu, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.07.2002, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, da je zanj pomembna vsebina in ne forma, k takšni razlagi razpisne dokumentacije napotuje tudi vsebina obeh obrazcev, saj so nekateri identični podatki navedeni tako v obrazcu BON 1 kot obrazcu BON 2. Za razliko od razzlogovanja za skupno vsebinsko obravnavo obrazca BON 1 in obrazca izpolnjenega s strani ponudnikove banke, določila 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom ni mogoče razumeti na način, da lahko tudi podatki iz računovodskih izkazov ali celo iz izpiska iz sodnega registra nadomestijo podatke, ki niso navedeni v obrazcu izpolnjenemu s strani poslovne banke. Ob tem Državna revizijska komisija tudi dodaja, da ne more vsebinsko presojati navedbe drugega vlagatelja, da so za oceno bonitete pomembni tekoči podatki o stanju na bančnem računu ter da je podatek o stanju na dan 01.01.2002 pri presoji bonitete nepomemben. V kolikor se drugi vlagatelj ni strinjal s posameznimi zahtevami razpisne dokumentacije, bi lahko vložil zahtevek za revizijo najkasneje do dne naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Zaradi navedenega je navedba drugega vlagatelja, ki se nanaša na ustreznost zahtevanega podatka s katerim naročnik presoja boniteto ponudnikov formalno pravno prepozna in jo Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala. Tako je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala skladnost predloženih obrazcev v ponudbi drugega vlagatelja (obrazec BON 1 in potrdilo o plačilni sposobnosti) z zahtevami naročnika iz 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom, torej z vsebino obrazca BON 1 in obrazca BON 2.

Zaradi razjasnitve nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na spremenjen sistem plačilnega prometa in s tem povezano možnost pridobivanja podatkov o finančnem poslovanju podjetij, je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pridobila tudi strokovno mnenje APP o tem, ali je le-ta podjetju, ki je dne 01.04.2001 preneslo svoj plačilni promet na poslovno banko, lahko vsaj do dne 26.03.2002 (do tega dne so morali ponudniki predložiti svoje ponudbe) še izdala obrazec BON 2. Državna revizijska komisija je nadalje zaprosila APP za navedbo vsebine obrazca BON 2, ki ga je podjetje, ki je preneslo svoj plačilni promet na poslovno banko (transakcijski račun odprt pri poslovni banki od dne 01.04.2001) pridobilo do dne 26.03.2002. APP v svojem strokovnem pojasnilu, z dne 23.08.2002, navaja: "Agencija republike Slovenije za plačilni promet (dalje: Agencija) opravlja bonitetno dejavnost za vse pravne osebe ne glede na prenos njihovih žiro računov na poslovne banke. Agencija je s 30.06.2002 prenehala opravljati plačilni promet za pravne osebe in bo preostale naloge opravljala do 30.12.2002. Statistično-informativne naloge in nekatere nove, državi potrebne naloge, ki jih tudi sedaj opravlja Agencija bo v bodoče prevzela Agencija za javnopravne evidence in storitve (dalje: AJPES). AJPES je bila ustanovljena 05.07.2002 po Zakonu o plačilnem prometu in bo v bodoče opravljala tudi bonitetno dejavnost. Iz zgoraj omenjenega sledi, da je Agencija pravni osebi, ki je dne 01.04.2001 prenesla svoj plačilni promet na poslovno banko oziroma na več poslovnih bank, izstavila BON-2 obrazec s podatki o vseh transakcijskih računih, ki jih je pravna oseba odprla pri poslovnih bankah. Vsebina obrazca BON 2 za pravno osebo, ki ima odprte transakcijske račune poslovnih bankah je razvidna iz brošure, ki jo je Agencija pripravila za uporabnike bonitetnih informacij in jo pošiljamo v prilogi.".

Iz navedenega pojasnila APP in predloženih vzorcev bonitetnih obrazcev, ki jih je le-ta izdajala v času oddaje ponudb za predmetno javno naročilo (26.03.2002) in jih še izdaja (do 31.12.2002) Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je APP v času predložitve ponudb izdajala obrazce BON 2 za vse pravne osebe ne glede na to, ali je pravna oseba še imela odprt žiro račun pri APP ali pa je že odprla transakcijski račun pri poslovni banki. Iz predloženih vzorcev bonitetnih obrazcev nadalje izhaja, da je APP v času oddaje ponudb za predmetno javno naročilo izdajala dva različna obrazca BON 2, ki se med seboj vsebinsko razlikujeta, in sicer enega za pravne osebe, ki so še imele odprt žiro račun pri APP ter drugega za pravne osebe, ki so že odprle transakcijski račun pri poslovni banki. Zaradi navedenega so ponudniki lahko izpolnili zahtevo naročnika iz 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom na različne načine. Tisti ponudniki (tudi izbrani ponudnik), ki so v času priprave in oddaje ponudb še imeli odprt žiro račun pri APP, so predložili obrazec BON 2, ki ga je APP izdajala za pravne osebe z žiro računom odprtim pri njej, ponudniki, ki pa so v času priprave in oddaje ponudb že imeli odprt transakcijski račun pri poslovni banki pa so predložili obrazec BON 2, ki ga za takšne pravne osebe izdaja APP (do 31.12.2002) ali pa obrazec poslovne banke pri kateri imajo odprt transakcijski račun. Iz vsebinske primerjave obeh obrazcev BON 2 je med drugim razvidno, da obrazec BON 2, ki ga je APP v času priprave in oddaje ponudb za predmetno javno naročilo izdajala za pravne osebe z odprtim žiro računom pri njej, ne vsebuje podatka o začetnem stanju denarnih sredstev na računu na dan 01.01.2002 in stanja denarnih sredstev na dan zahteve za izdajo navedenega obrazca, kot v primeru obrazca BON 2, ki ga je v času priprave in oddaje ponudb za predmetno javno naročilo APP izdajala za pravne osebe z že odprtim transakcijskim računom pri poslovni banki, ampak le stanje sredstev na žiro računu na dan zahteve za izdajo navedenega obrazca. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da predložena obrazca drugega vlagatelja BON 1 in potrdilo o plačilni sposobnosti, ki ju je ob upoštevanju že navedenega razzlogovanja v konkretnem primeru potrebno vsebinsko obravnavati skupaj, vsebujeta vse podatke, ki jih naročnik navaja kot manjkajoče. Predloženi obrazec BON 1 na prvi strani namreč vsebuje naslednje podatke izmed tistih, za katere naročnik meni, da niso predloženi:
- datum ustanovitve pravne osebe,
- matično številko,
- davčno številko,
- ustanovitelje,
- zastopnike in
- dejavnost.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da podatka "znesek prejetih plačil na račun pravne osebe od 01.01. do konca preteklega meseca" ne vsebuje niti obrazec BON 2, ki ga je APP v času priprave in oddaje ponudb za predmetno javno naročilo izdajala za pravne osebe z odprtim žiro računom pri le-tej niti obrazec BON 2, ki ga je v času priprave in oddaje ponudb za predmetno javno naročilo APP izdajala za pravne osebe z odprtim transakcijskim računom pri poslovni banki. V kolikor se naročnikova navedba nanaša na besedilo iz obrazca BON 2 za pravne osebe z odprtim transakcijskim računom pri poslovni banki, ki se glasi: "Od 1. januarja do â??â??â?? (tekoče leto) je pravna oseba prejela na račune â??â??â??â??â??â??.. tisoč tolarjev, od tega â??â??â??â??â??â?? tisoč tolarjev od poslovne dejavnosti. V tem obdobju je imela â??â??â??â??â??â?? tisoč tolarjev izdatkov, od tega â??â??â??â??â??â?? tisoč tolarjev za poslovno dejavnost." je potrebno ugotoviti, da se navedeni podatek nahaja v obrazcu BON 1, ki ga je drugi vlagatelj predložil v svoji ponudbi. V kolikor pa se navedba naročnika nanaša na besedilo v obrazcu BON 2 za pravne osebe z odprtim transakcijskim računom pri poslovni banki, ki se glasi: "Začetno stanje denarnih sredstev na računih na dan 1. januarja â??â?? je bilo â??â??â??â??â??â?? tisoč tolarjev, izračunano stanje denarnih sredstev â??â??â??â?? pa â??â??â??â??â?? tisoč tolarjev." pa je potrebno ugotoviti, da je iz potrdila o plačilni sposobnosti, ki ga je za drugega vlagatelja izdala njegova poslovna banka razvidno stanje denarnih sredstev na dan zahteve za izdajo navedenega potrdila, torej na dan 14.03.2002. Glede podatka o začetnem stanju denarnih sredstev na računu na dan 01.01.2002, ki ga kot je že bilo ugotovljeno vsebuje obrazec BON 2 za pravne osebe z odprtim transakcijskim računom pri poslovni banki, ne pa tudi obrazec BON 2 za pravne osebe z odprtim žiro računom pri APP v času priprave ponudbe, Državna revizijska komisija še enkrat poudarja, da v konkretnem primeru glede na določila razpisne dokumentacije, za razliko od razzlogovanja za skupno vsebinsko obravnavo obrazca BON 1 in obrazca izpolnjenega s strani ponudnikove banke, določila 6. točke prvega odstavka 8. člena in 6. točke prvega odstavka 11. člena Navodil ponudnikom ni mogoče razumeti na način, da lahko tudi podatki iz računovodskih izkazov ali celo iz izpiska iz sodnega registra nadomestijo podatke, ki niso navedeni v obrazcu izpolnjenemu s strani poslovne banke. Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi obrazec BON 2 izbranega ponudnika, ki je v svoji ponudbi predložil obrazec BON 2, ki ga je APP v času priprave in oddaje ponudb izdajala za pravne osebe, ki so imele odprt žiro račun pri le-tej, ne vsebuje podatka o začetnem stanju denarnih sredstev na računih na dan 01.01.2002, saj navedeni obrazec ne predvideva navedbe tega podatka (za razliko od obrazca BON 2 za pravne osebe z odprtim transakcijskim računom pri poslovni banki), ampak le drugi del informacije, ki jo vsebuje obrazec BON 2 za pravne osebe z odprtim transakcijskim računom pri poslovni banki, torej podatek o "stanju sredstev na žiro računu na dan â??â??â?? v tisoč SIT". Tako je iz predloženega obrazca BON 2 s strani izbranega ponudnika razvidno stanje na žiro računu na dan 07.03.2002 ni pa razvidno stanje njegovih denarnih sredstev na žiro računu na dan 01.01.2002, kar pa je s strani naročnika očitana pomanjkljivost v predloženem potrdilu o plačilni sposobnosti drugega vlagatelja. Naročnik je torej ob istem manjkajočem podatku ponudbo izbranega ponudnika označil za pravilno, medtem ko je ponudbo drugega vlagatelja označil za nepravilno, kar predstavlja neenakopraven odnos naročnika do vseh ponudnikov. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba (obrazec BON 1 in potrdilo o plačilni sposobnosti) drugega vlagatelja vsebuje vse podatke, katere je naročnik označil kot manjkajoče, razen podatka o stanju denarnih sredstev na dan 01.01.2002, ki pa ga iz že navedenih utemeljenih razlogov prav tako ne vsebuje obrazec BON 2 predložen s strani izbranega ponudnika, čigar ponudba je označena za pravilno, zaradi česar je naročnik neupravičeno (na podlagi drugega odstavka 76. člena ZJN-1) izločil ponudbo drugega vlagatelja kot nepravilno.

Naročnik je torej ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, ko je zatrjeval nepravilnost ponudbe drugega vlagatelja z manjkajočim podatkom, ki ga pa prav tako ne vsebuje ponudba izbranega ponudnika. V prvem odstavku 7. člena ZJN-1 je namreč določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Namen pravil o javnih naročilih je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Načelo enakopravnosti v tej fazi postopka oddaje javnega naročila zahteva le, da so ponudbe obravnavane enakopravno.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen tudi v delu, ki se nanaša na naročnikovo napačno vročanje pisanj. ZRPJN ne vsebuje določb glede vročanja pisanj, zato je v revizijskem postopku skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN potrebno upoštevati določbe ZPP. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je svoja pisanja (v postopku revizije) posredoval vlagatelju â??â??.in ne njegovemu pooblaščencu odvetnikuâ??â??, kršil 137. člen ZPP. V 137. členu ZPP je namreč določeno: "Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.".


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini plačane takse ter 2030 odvetniških točk (za sestavo revizijskega zahtevka, z dne 06.06.2002, 2000 odvetniških točk in s tem povezane materialne stroške 30 odvetniških točk), 2535 odvetniških točk (za sestavo pritožbe, z dne 01.07.2002, 2500 odvetniških točk in s tem povezane materialne stroške 35 odvetniških točk) in 2535 odvetniških točk (za sestavo pritožbe, z dne 02.08.2002, 2500 odvetniških točk in s tem povezane materialne stroške 35 odvetniških točk) . Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se drugemu vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 80.000,00 SIT, odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (240.000,00 SIT) za sestavo zahtevka za revizijo, skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00), odvetniški stroški v višini 100 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (12.000,00 SIT) za dva obrazložena dopisa (2 krat zahteva za nadaljevanje postopka - 2 x 50 točk), skladno s tarifo št. 33 Odvetniške tarife in odvetniški stroški v višini 32 odvetniških točk z 20% davkom na dodano vrednost (3.840,00 SIT) za materialne stroške (30 odvetniških točk za materialne stroške povezane z sestavo zahtevka za revizijo ter 2 odvetniški točki za materialne stroške povezane z sestavo dveh zahtev za nadaljevanje postopka - 2 x 1 točka), skladno s 15. členom Odvetniške tarife. Državna revizijska komisija pa ni priznala stroškov za pritožbo, saj gre za inštitut, ki ga ZRPJN ne predvideva, subsidiarna uporaba ZPP pa ni mogoča (nadaljevanje postopka določa ZRPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4. izreka tega sklepa.


Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, pri tem pa mora skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN upoštevati ugotovitve iz te odločitve.

Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da mora naročnik v času od vročitve predmetne odločitve Državne revizijske komisije pa do pravnomočnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila (vmesno obdobje), zagotoviti porabo proračunskega denarja skladno s predpisi, ki urejajo javne finance in javna naročila. Pri tem velja še opozoriti, da je za spremembe in dopolnitve pogodb, ki so sklenjene v nasprotju s pravili javnega naročanja, v nekaterih primerih predpisana celo ničnostna sankcija (130. člen ZJN-1).



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??.