018-166/02

Številka: 018-166/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), poâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka javnega razpisa za izbiro izvajalca za vzdrževanje vodovoda â??â??.in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje â??â??..(v nadaljnjem besedilu: občina), dne â??â??.

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi javni razpis za izbiro izvajalca za vzdrževanje vodovodaâ??â??.., objavljen v Uradnem listu RS, št. â??., z dne â??.., pod številko objave â??â??.

Obrazložitev

Občina je dne 05.01.2001 sprejela sklep, št. 34404/0001/01, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega razpisa za vzdrževanje vodovodaâ??â??, javni razpis za izbiro izvajalca za vzdrževanje vodovoda pa je objavila v Uradnem listu RS, št. â??.., z dneâ??.., pod številko objave â??â??, kjer je bilo v točki 9 (a) navedeno, da je rok za oddajo ponudb 19.03.2001 ob 9. uri, v točki 10 pa je bilo navedeno, da bo javno odpiranje ponudb istega dne ob 10. uri.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.03.2001, od občine zahteval dodatna pojasnila glede razpisne dokumentacije, saj naj bi ob pregledu le-te ugotovil določena neskladja, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo. Občina je vlagatelju z dopisom, z dne 14.03.2001, odgovorila, da je razpisna dokumentacija pripravljena v skladu z zakonodajo.

Vlagatelj je dne 19.03.2001 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je pri pregledu razpisne dokumentacije ugotovil določena neskladja in nejasnosti. Vlagatelj tako navaja, da 3. člen navodil za izdelavo ponudbe zahteva program izvajanja koncesije, kar pa ni predmet javnega razpisa. Tudi obrazec 9 po mnenju vlagatelja ni v skladu s predmetnim javnim razpisom. Pogodba se nanaša na podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov in prav tako ni v skladu s predmetnim javnim razpisom. V obrazcu 11 so navedene storitve, ki niso v skladu s 30. členom Odloka, katerega razpis citira. Vlagatelj navaja, da je celotna razpisna dokumentacija neusklajena in da iz nje ni razvidno, ali se podeljuje koncesija za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Bloke ali pa je javni razpis za vzdrževalna dela na enem vodovodnem sistemu. Vlagatelj še navaja, da je zaprosil za pismeno obrazložitev, da bi lahko pripravil ponudbeno dokumentacijo do predvidenega roka, dobil pa je le odgovor občine, da je razpisna dokumentacija v skladu z zakonodajo.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 1/01, z dne 19.03.2001, izhaja, da je občina pridobila dve pravočasni ponudbi, iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 1/01, z dne 22.03.2001, pa je razvidno, da je občina kot najugodnejšega ponudnika izbrala podjetje â??â??

Ker vlagatelj kljub vloženemu zahtevku za revizijo ni prejel odločitve občine, je z dopisi, z dne 26.03.2001, 30.05.2001, 19.09.2001 in 24.05.2002, ki jih je naslovil na Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, zahteval ukrepanje in obvestila o poteku predmetnega revizijskega postopka. Po prejemu vlagateljevega dopisa, z dne 24.05.2002, ki ga je Državni revizijski komisiji dne 03.06.2002 odstopilo Ministrstvo za finance, in pridobljenih dodatnih pojasnilih, da občina o zahtevku za revizijo ni odločila v skladu z določili ZRPJN, je Državna revizijska komisija občino z dopisom, št. NVD 627/02-1335, z dne 03.07.2002, pozvala, naj o zahtevku za revizijo (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) odloči skladno s 16. členom ZRPJN.

Občina je Državni revizijski komisiji poslala dopis, z dne 12.07.2002, v katerem pojasnjuje, da se je zaradi pomanjkljivega vzdrževanja in visokih stroškov s strani vlagatelja odločila poiskati ustreznega koncesionarja. S tem namenom je objavila predmetni javni razpis. Razpisno dokumentacijo je dvignil tudi vlagatelj, ki je dne 13.03.2001 zahteval dodatna pojasnila. Ker je občina menila, da dodatna pojasnila niso bila potrebna, je vlagatelju poslala zgolj pojasnilo, da je razpisna dokumentacija pripravljena v skladu z zakonodajo. Rok za oddajo ponudb se je iztekel dne 19.03.2001, komisija za odpiranje ponudb pa je prejela dve pravočasni ponudbi. Vlagatelj je namesto ponudbe na ta dan vložil zahtevek za revizijo. Komisija za odpiranje ponudb je menila, da gre v primeru vlagateljevega zahtevka za revizijo za poskus zavlačevanja postopka z namenom preprečiti izbor ugodnejšega izvajalca. Ker vlagatelj ni oddal ponudbe, je komisija za odpiranje ponudb menila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, saj vlagatelj ni bil stranka v postopku. Komisija za odpiranje je ugotovila, da sta prispeli dve popolni ponudbi, zato je v skladu z razpisnimi kriteriji izbrala najugodnejšega ponudnika. Ker se drugi ponudnik na sklep komisije ni pritožil, je občina z najugodnejšim ponudnikom sklenila pogodbo o vzdrževanju centralnega vodovoda â??â??za dobo enega leta. Občina tako meni, da je bil izbor novega koncesionarja izveden korektno. V nasprotnem primeru bi oškodovali ponudnika, ki sta v roku oddala popolni ponudbi.
Občina še dodaja, da je izbrani koncesionar vzdrževal centralni vodovod â??â??.le do 31.05.2002, od 01.06.2002 pa te naloge opravlja režijski obrat občine, zato je izbor koncesionarja po predmetnem javnem razpisu neaktualna problematika.

Ker iz dopisa občine, z dne 12.07.2002, ni bilo razvidno, ali je občina odločila o zahtevku za revizijo, kot to določa ZRPJN, jo je Državna revizijska komisija z dopisom, št. NVD 691/02-1395, z dne 15.07.2002, ponovno pozvala, naj o zahtevku za revizijo odloči bodisi na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN bodisi (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) na podlagi 16. člena ZRPJN, o svoji odločitvi pa obvesti vlagatelja in ga v pravnem pouku opozori, da lahko v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Občina je dne 25.07.2002 sprejela sklep, s katerim je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN zavrgla. V obrazložitvi tega sklepa občina navaja, da je na dan odpiranja ponudb ugotovila, da je pridobila dve ponudbi, vlagatelj pa ponudbe ni oddal, ampak je vložil zahtevek za revizijo. Komisija za odpiranje ponudb je razumela, da zaradi neoddane ponudbe vlagatelj ni izkazal interesa za ponujeno delo, zato je ob upoštevanju drugega odstavka 13. člena ZRPJN z odpiranjem ponudb nadaljevala. Tako je izmed dveh popolnih ponudb izbrala najugodnejšega ponudnika za vzdrževanje centralnega vodovoda.
Občina na koncu ponovno navaja, da vlagatelj ni izkazal interesa za ponujeno delo, saj ni oddal ponudbe, zato je zahtevek za revizijo v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN zavrgla.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.07.2002, zahteval nadaljevanje predmetnega revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj ponavlja navedbe iz svojega zahtevka, z dne 19.03.2001, ter opisuje dosedanji potek revizijskega postopka. Vlagatelj tako navaja, da je dne 13.03.2001 zaprosil za dodatno pismeno obrazložitev vsebine javnega razpisa, ker se mu je zdela celotna razpisna dokumentacija nejasna in neusklajena, iz nje pa tudi ni bilo razvidno, ali se podeljuje koncesija za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Bloke ali pa gre za javni razpis za vzdrževalna dela na centralnem vodovodu. Ponudbena cena za vzdrževalna dela na enem vodovodu se, trdi vlagatelj, razlikuje od cene za izvajanje koncesije obvezne gospodarske javne službe oskrbovanja s pitno vodo. Ker cena predstavlja 90% meril za izbiro izvajalca, je vlagatelj zaprosil za dodatno pojasnilo. Ko le-tega ni dobil, temveč je prejel le odgovor občine, da je razpisna dokumentacija v skladu z zakonom, je dne 19.03.2001 ob 9. uri in 30 minut vložil zahtevek za revizijo. Občina ni upoštevala prvega odstavka 11. člena ZRPJN, saj je opravila odpiranje ponudb, izbrala najugodnejšega ponudnika in z njim sklenila koncesijsko pogodbo. O vsem tem je vlagatelj dne 26.03.2001 obvestil Ministrstvo za finance, poravnal pa je tudi predpisano takso.
Vlagatelj dalje navaja, da je občina šele na podlagi dopisov Državne revizijske komisije, z dne 03.07.2002 in 15.07.2002, odločila o zahtevku, vendar njen sklep ne vsebuje pravnega pouka, vsebuje pa neresnična dejstva. Koncesijska pogodba je bila po objavljenem razpisu sklenjena za pet let. Vlagatelj je zahtevek za revizijo oddal pred rokom za oddajo ponudb in bi ga razpisna komisija morala upoštevati. Glede navedb občine, da pomeni predmetni zahtevek za revizijo zavlačevanje postopka z namenom preprečiti izbor najugodnejšega izvajalca, vlagatelj odgovarja, da mu ni jasno, kako je lahko občina pred odpiranjem ponudb vedela, kdo je ugodnejši izvajalec.
Vlagatelj na koncu še dodaja, da je opravljal vse javne službe v občini Bloke, vzdrževanje lokalnih cest, ulic in poti ter javnih površin pa je bilo brez javnega razpisa oddano drugemu izvajalcu. Poleg tega se občina eno leto in pol izmika zahtevku za revizijo, zato vlagatelj zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Po pozivu Državne revizijske komisije, št. 018-166/02-24.1516, z dne 01.08.2002, ji je občina z dopisom, z dne 05.08.2002, odstopila zahtevek za revizijo skupaj z delom dokumentacije o predmetnem javnem razpisu.

Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in občine ter presoji zahtevane dodatne dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Ob tem velja opozoriti, da so procesne predpostavke za pravno varstvo v tej fazi postopka enake, ne glede na to, ali gre za postopek oddaje javnega naročila ali za postopek podelitve koncesije.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da pravni interes vlagatelja v obravnavani zadevi ni sporen. V skladu z 9. členom ZRPJN (Aktivna legitimacija v postopku revizije) ima upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. ZRPJN priznava upravičenje do pravnega varstva zelo širokemu krogu oseb, pri čemer pa velja, da je oseba morala imeti interes za dodelitev naročila takrat, ko ga je v skladu s pravili postopka lahko izkazala in ga tudi je izkazala (npr. z zahtevo po izdaji razpisne dokumentacije, z dvigom razpisne dokumentacije, s predložitvijo ponudbe in podobno). Stališče občine, ki vlagatelju zaradi nepredložitve ponudbe ni priznala aktivne legitimacije, je torej napačno. Vlagatelj je svoj interes za pridobitev naročila oziroma podelitev koncesije izkazal že z dvigom razpisne dokumentacije. Poleg tega je na način, kot je bil določen v 4. in 5. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, od občine zahteval dodatna pojasnila glede vsebine razpisne dokumentacije. Vlagatelju bi lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja občine, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev občine v postopku predmetnega javnega razpisa, zato je aktivno legitimiran za vodenje tega revizijskega postopka in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Prav tako v obravnavani zadevi ni sporno, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno. ZRPJN v 12. členu (Vložitev zahtevka za revizijo) določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače (prvi odstavek 12. člena), ter da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena). Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 19.03.2001, torej na dan odpiranja ponudb, zato v obravnavanem primeru ni dvoma o tem, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZRPJN bi morala občina po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je le-ta pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN, v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pa bi morala preveriti, ali zahtevek za revizijo vsebuje vse podatke iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Po predhodnem preizkusu zahtevka bi morala občina zahtevek za revizijo zavreči, če bi ugotovila, da je zahtevek prepozen oziroma da ga je vložila oseba, ki ne more izkazati interesa, ali pa če vlagatelj zaradi pomanjkanja zakonsko predpisanih podatkov zahtevka za revizijo kljub pozivu ne bi ustrezno in v predpisanem roku dopolnil. Če pa bi občina ugotovila, da so podane vse procesne predpostavke oziroma obvezne sestavine, določene v prvem odstavku 13. člena ZRPJN in tretjem odstavku 12. člena ZRPJN, pa bi morala v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo meritorno odločiti in bodisi postopek predmetnega javnega razpisa v celoti ali delno razveljaviti bodisi zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen. Ne glede na to, ali bi občina sprejela procesno ali vsebinsko odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, pa bi morala upoštevati prvi odstavek 11. člena ZRPJN, ki določa, da zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika (občine) v postopku oddaje javnega naročila (podelitve koncesije). Vložen zahtevek za revizijo ima torej že po samem zakonu suspenzivni učinek, razen če Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja ali naročnika sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 11. člena ZRPJN). Z navedeno pravno posledico vloženega zahtevka za revizijo se zagotavlja možnost ukrepanja med samim postopkom in sprotno odpravljanje morebitnih kršitev postopka. Zapisano pomeni, da občina po prejemu zahtevka (ne glede na njegove morebitne procesne pomanjkljivosti ali vsebinsko neutemeljenost) in vse do odločitve Državne revizijske komisije ali vlagateljevega izrecnega (ne pa tudi domnevnega) umika zahtevka ne bi smela opravljati nobenih ravnanj, ki imajo ali bi lahko imele kakršnekoli učinke ali pravne posledice v postopku javnega razpisa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je občina kršila prvi odstavek 11. člena ZRPJN, saj je kljub prejemu zahtevka za revizijo nadaljevala s postopkom javnega odpiranja ponudb. To dejstvo v sklepu, z dne 25.07.2002, priznava tudi sama občina, ko navaja, da je komisija za odpiranje ponudb razumela, da vlagatelj zaradi neoddane ponudbe ni izkazal interesa za ponujeno delo, zato je ob upoštevanju drugega odstavka 13. člena ZRPJN z odpiranjem ponudb nadaljevala. še več, občina v odgovoru, z dne 12.07.2002, navaja, da je z najugodnejšim ponudnikom celo že sklenila pogodbo o vzdrževanju centralnega vodovoda Bloška planota. S takšnim ravnanjem je občina kršila načelo dostopnosti in učinkovitosti pravnega varstva ter načelo enakopravnosti, hkrati pa takšno ravnanje predstavlja prekršek po 2. točki prvega odstavka 34. člena ZRPJN .

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je občina kršila ne samo prvi odstavek 11. člena ZRPJN, temveč tudi prvi odstavek 16. člena ZRPJN, ki določa, da mora naročnik sprejeti svojo odločitev v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo, sicer se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. O tem se izda sklep, na katerega je možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo. Občina je sklep, s katerim je zavrgla vlagateljev zahtevek, sprejela dne 25.07.2002, torej več kot 16 mesecev po prejemu zahtevka za revizijo. Na osnovi navedenega je mogoče ugotoviti, da občina pri odločitvi o zahtevku za revizijo ni spoštovala rokov, ki so določeni v prvem odstavku 16. člena ZRPJN. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da je po poteku zakonsko določenega roka za prejem odločitve o zahtevku za revizijo vlagatelj imel možnost takojšnje pritožbe, in sicer na organ, ki v skladu z ZRPJN zagotavlja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil in (v omejenem obsegu) v postopkih podelitve koncesij, torej na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija na tem mestu še pripominja, da ji niso poznani razlogi, zakaj ji Ministrstvo za finance, na naslov katerega je vlagatelj od marca 2001 do maja 2002 pošiljal urgence in dokumentacijo o predmetnem revizijskem postopku, teh dokumentov ni odstopilo.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju (ne glede na navedbe občine, da je "izbor koncesionarja, izbranega na javnem razpisu dne 19.03.2001, v tem trenutku neaktualna tematika") vsebinsko obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vprašanje, ali gre pri predmetnem javnem razpisu za oddajo javnega naročila ali za podelitev koncesije oziroma ali se podeljuje koncesija za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Bloke ali pa gre za javni razpis za vzdrževalna dela na centralnem vodovodu. Opozoriti namreč velja, da je iz razpoložljive dokumentacije, ki jo je v revizijskem postopku uspela pridobiti Državna revizijska komisija, natančneje iz obrazca 10 - vzorec koncesijske pogodbe o oskrbi s pitno vodo, razvidno, da bo občina sklenila koncesijsko pogodbo za dobo 5 let (6. člen vzorca pogodbe). Ne glede na to pa ima vlagatelj pravico, da o njegovem zahtevku za pravno varstvo (zahtevku za revizijo) odloči organ, ki je v skladu z ZRPJN pristojen za zagotavljanje pravnega varstva, torej Državna revizijska komisija.

Iz dokumentacije, ki jo je v predmetnem revizijskem postopku pridobila Državna revizijska komisija, je razvidno, da občina na več mestih govori o podelitvi koncesije, sklenitvi koncesijske pogodbe in koncesionarju. Tako 14. člen navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določa, da mora ponudnik izpolniti priloženi vzorec koncesijske pogodbe in ga parafirati. V obrazcu 9 (izjava), ki je sestavni del razpisne dokumentacije, so morali ponudniki na tem razpisu podpisati naslednje besedilo: "Izjavljamo, da sprejemamo pogoje razpisne dokumentacije za podelitev koncesije - oskrba s pitno vodo centralni vodovodâ??â??.". Obrazec 10 razpisne dokumentacije vsebuje vzorec koncesijske pogodbe o oskrbi s pitno vodo, ki v 1. členu določa: "S to pogodbo se urejajo medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane obvezne lokalne gospodarske javne službe med koncedentom in koncesionarjem v skladu s sklepom â??â??o podelitvi koncesije z dne ..., ter se določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati koncesionirano javno službo oskrbe s pitno vodo.". Čeprav bi bilo na podlagi navedenega iz razpisne dokumentacije mogoče sklepati, da gre pri predmetnem javnem razpisu dejansko za podelitev koncesije za izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pa po drugi strani iz objave predmetnega javnega razpisa ni jasno razvidno, da bi bil predmet tega javnega razpisa res podelitev koncesije. Predmetni javni razpis je bil namreč v Uradnem listu RS objavljen v skupini "javna naročila po zakonu o javnih naročilih (ZJN-1)", tip "javni razpis za oddajo naročila storitev po odprtem postopku (ZJN-12.S)". Tudi predmet tega javnega razpisa je bil v 3. točki opredeljen kot "izbira izvajalca za vzdrževanje vodovodaâ??â??.". Dejstvo, da je v objavi predmetnega javnega razpisa v 7. točki sicer določeno, da se bo koncesija podelila od 01.04.2001 za dobo 5 let, ne more spremeniti gornje ugotovitve, da je bil predmetni javni razpis objavljen kot javno naročilo za oddajo storitev po odprtem postopku.

Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) v prvi vrsti ureja oddajo javnih naročil, torej sklepanje dvostransko obveznih poslov, na podlagi katerih javni naročniki kupujejo različne vrste blaga in storitev oziroma naročajo gradnje (1. člen in 2. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Podeljevanje koncesij (pravic, povezanih z opravljanjem določenih dejavnosti s področja javnega sektorja, ki se opravljajo v javnem interesu in/ali izkoriščanjem določenih dobrin v javni lasti) ZJN-1 ne ureja, v različne postopke podeljevanja koncesij pa posega le z določbo 133. člena (Oddaja koncesij), ki v prvem odstavku določa: "Do uveljavitve posebnega zakona, ki bo natančneje uredil oddajanje koncesij in kolikor ni v nasprotju s področnim zakonom, ki dodelitev koncesije dopušča, koncedent za izvedbo postopka oddaje koncesije smiselno uporablja določbe 65. do 71. člena tega zakona. V objavi mora biti posebej navedeno, da se objava nanaša na oddajo koncesije." V določbi prvega odstavka 133. člena ZJN-1 so taksativno navedena tista določila ZJN-1, ki (poleg matičnih določil področnih predpisov) zavezujejo koncedenta v postopku podelitve koncesije. Iz opisa vprašanj, glede katerih prvi odstavek 133. člena ZJN-1 odkazuje na (smiselno in podrejeno) uporabo preostalih določb tega zakona, izhaja, da gre za vprašanja, ki jih ZJN-1 ureja v poglavju 2.10 (Objava javnega naročila). Gre torej za določbe, ki se nanašajo na način, vrste in vsebino objav javnih razpisov.

Ne glede na to, da že zgoraj ugotovljeno neskladje med razpisno dokumentacijo in objavo javnega razpisa pomeni kršitev prvega odstavka 133. člena ZJN-1 (ko je občina javni razpis objavila kot javno naročilo za oddajo storitev po odprtem postopku in ne kot podelitev koncesije, na kar se sklicuje v razpisni dokumentaciji), pa je Državna revizijska komisija obravnavala tudi nadaljnje vlagateljeve revizijske navedbe in pri tem ugotovila, da gre slediti vlagatelju tudi v tistem delu njegovega zahtevka, ki se nanaša na obstoj neskladja med javnim razpisom in razpisno dokumentacijo ter samimi določili razpisne dokumentacije.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da 3. člen navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim zahteva program izvajanja koncesije, kar pa ni predmet javnega razpisa, Državna revizijska komisija povzema zgornje ugotovitve o neskladju med objavo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo. Enaka ugotovitev velja tudi glede obrazca št. 9, za katerega vlagatelj zatrjuje, da ni v skladu s predmetnim javnim razpisom. V zvezi z vlagateljevo trditvijo, da se pogodba nanaša na podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov, ki naj ne bi bila v skladu s predmetnim javnim razpisom, pa gre poleg zgornjih trditev dodati še ugotovitev iz nadaljnjega postopka, ko je na podlagi odstopljene dokumentacije razvidno, da je občina odločitev o izbiri izvajalca ponudnikom notificirala na način, kot je to predviden za javna naročila, in sicer z "obvestilom o oddaji javnega naročila" (!), ne pa z upravno odločbo, kot to za podelitev koncesije gospodarske javne službe določa prvi odstavek 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93): "O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo.". Tudi predmetni argument govori v prid vlagateljevim trditvam, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, ali gre za podelitev koncesije ali za oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija na tem mestu občino posebej opozarja, da mora tako objava javnega razpisa (kar je bilo že zapisano), kot tudi razpisna dokumentacija ustrezati pravni naravi določenega postopka. Pravni naravi, delno pa tudi pravni varstvi, postopka oddaje javnega naročila in postopka podelitve koncesije sta različni, česar pa občina ni upoštevala, saj je predmetni postopek izbire izvajalca deloma vodila kot javno naročilo (objava javnega razpisa, notifikacija izbora ponudnika), deloma pa kot podelitev koncesije (nekatere navedbe v razpisni dokumentaciji, vzorec koncesijske pogodbe).

Poleg zapisanega pa tudi ni mogoče obiti ugotovitve, da je vlagatelj pred rokom za oddajo ponudb, dne 13.03.2001, občino obvestil, da naj bi v razpisni dokumentaciji obstajala določena neskladja (katera je v nadaljnjem postopku uveljavljal kot revizijske navedbe), da pa mu je občina na predmetno obvestilo dne 14.03.2001 odgovorila zgolj to, da smatra, "da je razpisna dokumentacija pripravljena v skladu z zakonodajo".

Kljub temu, da Državna revizijska komisija ni mogla vsebinsko obravnavati tistih vlagateljevih navedb, ki jih je podal v obvestilu o nadaljevanju postopka, saj je le-to v skladu s 17. členom ZRPJN namenjeno zgolj notifikaciji naročniku, da bo vlagatelj nadaljeval revizijski postopek, ne pa navajanju novih dejstev in dokazov, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je občina s sklepom, z dne 25.07.2002, s katerim je zavrgla zahtevek za revizijo, kršila tudi 17.člen ZRPJN, saj vlagatelja v sklepu ni opozorila na možnost nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo iz obvestila o nadaljevanju postopka, da je bilo vzdrževanje lokalnih cest, ulic in poti ter javnih površin brez javnega razpisa oddano drugemu izvajalcu, vlagatelja na koncu še opozarja, da mora pravno varstvo zoper morebitne kršitve naročnikov v drugih postopkih oddaje javnih naročil (smiselno in v omejenem obsegu pa to velja tudi za postopke podelitve koncesije) uveljavljati za vsak predmet javnega naročila posebej in v vsakem posameznem postopku oddaje javnega naročila ali podelitve koncesije, pri tem pa mora upoštevati postopkovne določbe ZRPJN.


Na podlagi ugotovljenih kršitev se je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in v povezavi z devetim odstavkom 133. člena ZJN-1 odločila razveljaviti predmetni javni razpis.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??..