018-164/02

Številka: 018-164/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), poâ??â??.. v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo 4 kompenzatorjev ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

ODLOČILA

Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. 923/02 , z dne 12.07.2002.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.05.2002 (dokument št. 559/02) na podlagi pravil notranjega predpisa o oddaji javnih naročil male vrednosti, k oddaji ponudb povabil tri ponudnike za dobavo 4 kompenzatorjev. Po pridobitvi ponudb je naročnik javno naročilo oddal podjetju â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik), z obrazložitvijo, da so delovni pogoji s strani vlagatelja ponujenih kompenzatorjev manjši od zahteve iz povabila k oddaji ponudbe, ravno tako pa je vlagateljeva ponudba tudi cenovno manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 27.06.2002 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da delovni pogoji ponujenih kompenzatorjev natančno ustrezajo naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi navaja, da je bila njegova ponudba (varianta II v skupni vrednosti â??â??..SIT) cenovno najugodnejša.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (dokument št. 923/02, z dne 12.07.2002) z obrazložitvijo, da v skladu z določili Pravil o oddaji naročil male vrednosti, ne gre za postopek po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00: v nadaljevanju ZJN-1) in posledično tudi ni možna revizija.

Vlagatelj je dne 18.07.2002 (dokumenta z dne 17.07.2002) vložil pritožbo zoper naročnikov sklep št. št. 923/02, z dne 12.07.2002, in v pritožbi zapisal, da se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da v postopkih oddaje naročil male vrednosti ni mogoče vložiti zahtevka za revizijo. Vlagatelj je še dodal, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 29. 07.2002 odstopil Državni revizijski komisijo vso dokumentacijo v zvezi z obravnavanim postopkom oddaje javnega naročila, skupaj z svojim mnenjem. Naročnik v prej navedenem dokumentu vztraja pri navedbah iz izpodbijanega sklepa in hkrati navaja, da vlagatelj ponudil dve varianti kompenzatorjev, pri čemer sta bili obe nesprejemljivi, saj je bila navedena temperatura v obeh nižja od tiste, ki jo je zahteval v povabilu k oddaji ponudb. Vlagatelja je zato pozval, da naj pošlje prospektni material in navede proizvajalca ponujene opreme, česar pa le-ta ni bil pripravljen storiti.

Pritožbi vlagatelja zoper sklep naročnika št. 923/02, z dne 12.07.2002, je bilo potrebno ugoditi, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je naročnik neupravičeno zavrgel njegov zahtevek za revizijo utemeljen.

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (1. odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1. Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je iz razlogov ekonomičnosti razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti skupni stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega naročila.

V obravnavanem primeru se torej postopek oddaje javnega naročila vodi v skladu s pravili notranjega predpisa naročnika o oddaji javnih naročil majhne vrednosti (Pravila o oddaji naročil male vrednosti z dne 03.09.2001) ter na podlagi naročnikovega povabila ponudnikom k oddaji ponudbe, št. 559/02, z dne 15.05.2002 in pripadajočih tehničnih zahtev, ki izhajajo iz le-tega.

ZRPJN v 1. členu (Predmet zakona) določa, "da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v zakonu o javnih naročilih, organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in postopek, ki ureja delo organov po tem zakonu".
Sam pojem javnega naročila je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1 (Pomen v zakonu uporabljenih pojmov), kjer je določeno, da je javno naročilo celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu.
1. odstavek 12. člena ZRPJN nadalje določa, "da se zahteve za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen."

ZRPJN odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje s plačilom takse, ki jo je potrebno plačati ob vložitvi zahtevka, na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance (1. odstavek 22. člena). "Vlagatelj zahtevka mora, ob vložitvi zahtevka, plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 1% od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis. Če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti od katere dalje je po zakonu potreben javni razpis, je taksa 0,5% od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis."

Zakon torej ne izključuje možnosti vložitve zahtevka za revizijo v postopkih oddaje naročil male vrednosti, temveč je iz prej navedenih zakonskih določbe razbrati, da je zahtevek za revizijo možno in dopustno vložiti tudi v postopkih oddaje naročil male vrednosti. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da bi moral biti vlagatelj vsekakor deležen pravnega varstva, kot ga za postopek oddaje javnih naročil določa ZRPJN in da je naročnik z izpodbijanim sklepom nezakonito posegel v njegove pravice.

Kar zadeva vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vsebinski del postopka oddaje predmetnega javnega naročila, jih v tej fazi še ni mogoče meritorno obravnavati. Vsebinsko odločanje preide na Državno revizijsko komisijo šele takrat, ko naročnik opravi določena procesna dejanja, ki so od njega zahtevana v 16. in 17. členu ZRPJN. Naročnik mora torej o zahtevku za revizijo odločiti (16. člen ZRPJN), o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, ter ga hkrati pozvati, da mu sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali le - tega umika. Po (morebitnem) prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, pa mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji, skupaj s svojim mnenjem (17. člen ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??.