018-163/02

Številka: 018-163/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??â??..v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo SKS vodnikov in instalacijskih vodnikov do 1kV in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila s strani podjetja â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..

ODLOČILA

1. Razveljavi se odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, z dne 18.07.2002.
2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.03.2002 sprejel sklep, št. 06-AK/H-314/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo SKS vodnikov in instalacijskih vodnikov do 1 kV. Naročnik je nadalje v Uradnem listu RS, št. â??.., z dneâ??â??, pod številko objaveâ??â??.., objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??â??., z dne â??â??, pod številko objave â??â?? in nadalje v Uradnem listu RS, št. â??â??, z dneâ??.., pod številko objave â??â??, objavil obvestilo o podaljšanju roka za odpiranje ponudb.

Dne 28.06.2002 (še pred rokom za oddajo ponudb) je vlagatelj posredoval naročniku zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji krši Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) v členih: 7. člen - načelo enakopravnosti ponudnikov, 23. člen - priprava razpisne dokumentacije, 31. člen - tehnične specifikacije, 32. člen - uporaba tehničnih specifikacij, 35. člen - dovolitev izjem, 41. člen - obvezni pogoji. Vlagatelj navaja, da naročnik pri ponovitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni upošteval napotkov Državne revizijske komisije, ki jih je ta navedla v svojem sklepu, št. 018-271/01-25-133, z dne 01.02.2002, glede opisa predmeta javnega naročila in uporabe veljavnih standardov za blago, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik v obrazcu OBR-30 za sklop A predmetnega javnega naročila zahteva samonosilni kabelski snop brez nevtralnega vodnika 2x16 in 4x16 v skladu s SIST HD 626 SI:1998 in SIST HD 6126 SI/A1:1998 DEL 4 E. V ostalih tehničnih razpisnih pogojih, ki se točkujejo pa naročnik zahteva "identifikacijo žil - izolirano vodniki so identificirani z rebri". Dodatni pogoj, ki se točkuje je v nasprotju z zahtevanimi tehničnimi razpisnimi pogoji. Pogoj, da je ponujeni kabel v skladu s SIST HD 626 SI:1998 in SIST HD 6126 SI/A1:1998 DEL 4 E, pomeni, da ne more biti drugih zahtev izven SIST HD 626 SI:1998, razen tistih za tip 4E. Dopuščanje takih sprememb daje možnost modifikacije tipa 4E, kar pa ni namen standardizacije. Take variacije po standardu SIST HD 626 SI:1998 niso dovoljene. Vlagatelj dodaja, da navedeni standard točno opredeljuje možno označevanje in to številčno s tiskanjem ali številčno z reliefom navzven ali številčno z vtisnjenim reliefom. Navedeni standard pa ne dovoljuje identifikacije žil z rebri. Iz navedenega je jasno razvidno, da v kolikor naročnik postavi zahteve, ki niso v skladu s standardom mora obvezno izdelati interni standard, mejne norme ali tehnične specifikacije iz katerih mora biti jasno razviden predmet javnega naročila, da lahko ponudniki pripravijo kvalitetno ponudbo. Poudariti je potrebno, da kadar gre za spremembo uporabljenih standardov, tudi v primeru, ko gre za isti tip in drug model je potrebna ponovna registracija izjave o skladnosti. V izjavi o skladnosti mora biti jasno razvidna sprememba glede na standard in natančno opisna metoda. V kolikor izdelek ni v skladu s standardom, lahko pristojna institucija (v Republiki Sloveniji je edini akreditirani certifikacijski organ Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje) z dodatnimi testi in preizkusi dokaže, da je izdelek ustrezen. V registraciji mora ta institucija navesti vse standarde, ki jih je upoštevala pri svoji presoji in točno oznako proizvoda s konstrukcijo in metodo označevanja. Vlagatelj dodaja, da iz razpisne dokumentacije na strani 29 za sklop A izhaja, da mora biti predmet javnega naročila v skladu s standardom in istočasno mora biti označeno na način, ki ga ta standard ne predvideva. Zahteva se tudi vzorec za ponujeno blago, ki ni v skladu s standardom ob dejstvu, da je pojasnilo naročnika za tehnični del bilo posredovano vlagatelju, dne 20.06.2002, javno odpiranje ponudb pa je bilo predvideno na dan 01.07.2002. Vlagatelj poudarja, da blago, ki je predmet javnega naročila ni v skladu s standardi veljavnimi v Republiki Sloveniji (niti prej veljavnim JUS standardom) ter predvideva, da ga proizvaja samo en proizvajalec v Evropi. Takšnega kabla do sedaj ni uporabljala nobeno drugo podjetje za elektrodistribucijo v Sloveniji. Vlagatelj še dodaja, da lahko veliko proizvajalcev na posebno zahtevo naročnika, ki ni v skladu s standardom izdela zahtevane kable, vendar pa ni mogoče v tako kratkem času priskrbeti vzorcev in potrebnih certifikatov.

Za sklop B predmetnega javnega naročila vlagatelj navaja, da se naročnik v razpisni dokumentaciji sklicuje na SIST HD 616 SI:1998 in SIST HD 626 SI/A:1998 DEL 6D, zato mora ponujeno blago povsem ustrezati tipu izdelka 6D po navedenem SIST standardu. Tip 6D pomeni samostojni kabelski snop z golim neizoliranim nevtralnim nosilnim vodnikom in nima nobenih znakov podobnosti z razpisanim kabelskim snopom. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da se kabelski snop, ki je predmet javnega naročila bistveno razlikuje od standarda SIST HD 626 SI/A:1998 DEL 6D, naročnik pa kljub temu ni navedel zahteve za razpisano blago, ki pa so za standardni izdelek določene v navedenem standardu (pretežna sila nevtralnega vodnika, identifikacija žilâ??).

Vlagatelj nadaljuje, da je blago, ki ustreza SIST standardom združljivo z obstoječo opremo naročnika in ne bi imelo za posledico nesorazmernih stroškov ali nesorazmernih tehničnih težav za naročnika. Glede naročnikove navedbe v dodatnih pojasnilih za splošni in tehnični del razpisne dokumentacije, da razpisani preseki glede nosilnega nevtralnega vodnika nekoliko odstopajo od vrednosti v standardu SIST HD 626 SI/A:1998 DEL 6D, vendar je bil v Sloveniji že izdan certifikat za preseke, ki so predmet tega javnega naročila s čimer je s strani pooblaščene institucije ustrezno potrjeno možno odstopanje od standardno določenega preseka, takšni kabli pa so zato primerni za prodajo na slovenskem trgu, vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija očitno sloni na določenem certifikatu, ki je bil izdan za enega proizvajalca in enega naročnika. Vlagatelj dodaja, da po preverjanju pri pooblaščeni instituciji, ki je certifikat izdala, ugotavlja, da ta certifikat nikjer ne omenja tipa kabla za navedbo tipa in konstrukcije (navaja samo proizvajalčev naziv kabla), kakor tudi nikjer ne navaja odstopanja od standarda, ampak samo navaja standard SIST HD 626-6D SI. Vlagatelj še dodaja, da obstoji slovenski predpis, ki ureja predmetno področje in sicer Odredba o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 53/00), katera kot standard o skladnosti razpisane opreme z navedeno odredbo navaja standard SIST HD 626 SI. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da lahko sodelujejo v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih morajo predložiti ponudniki v svoji ponudbi. Naročnik zahteva kot pogoj listino o skladnosti s standardom in vzorec, zahteva pa blago z odstopanji od standarda.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer takse iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 18.07.2002 sprejel odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, št. 02-AK/N-N-155/02, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V navedeni odločitvi naročnik navaja, da je vlagatelj dne 28.06.2002 (še pred rokom za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo z navedbo, da naročnik v razpisni dokumentaciji krši ZJN-1 v členih:
- 7. člen - načelo enakopravnosti ponudnikov,
- 23. člen - priprava razpisne dokumentacije,
- 31. člen - tehnične specifikacije,
- 32. člen - dovolitev izjem,
- 41. člen - obvezni pogoji.

Naročnik v svoji odločitvi dodaja, da za vseh šest navedb kršitev v vlagateljevem zahtevku za revizijo ne najde nobene oprijemljive točke za takšno taksativno naštevanje kršitev brez navedbe dejstev in dokazov, zato meni, da gre pri vlagateljevih navedbah zgolj za naštevanje ali morda prepis novel ZJN-1. Naročnik dodaja, da bi vlagatelj moral navesti dejstva in dokaze, s katerimi se dokazuje kršitve navedenih členov ZJN-1. Vlagatelj je navedel dejstva in dokaze le delno in podal svoje poglede na naročnikova dodatna pojasnila za splošni in tehnični del razpisne dokumentacije. Naročnik še dodaja, da skladno s 16. členom ZRPJN zavrača zahtevek za revizijo, saj ob upoštevanju navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve.

Naročnik je vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema njegove odločitve o zahtevku za revizijo pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, z dne 22.07.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, z dne 25.07.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo vlagatelja s spisovno dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem je navedel razloge za zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo, št. 02-AK/N-N-155/02, z dne 18.07.2002, ni obrazložil. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP). V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "Revizija postopkov oddaje javnih naročil se izvaja po določbah tega zakona, postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku se uporabljajo le v primerih, če ta zakon ne določa drugače." Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP), vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, ni mogoče slediti. Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN v skladu tudi z namenom ureditve revizije v tem zakonu pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi z 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo (ko je vlagatelju zgolj sporočil odločitev o zahtevku za revizijo, Državni revizijski komisiji pa razloge za odločitev), bi ne potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 20 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija prav tako ni odločala o zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov nastalih v zvezi z revizijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??â??.