018-149/02

Številka: 018-149/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po članiciâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za upravljanje s posamezno počitniško kapaciteto na â??â??..in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.5.2002, z dopisom, štev. 332-02-5/2002, osem potencialnih ponudnikov povabil k oddaji ponudbe za oddajo javnega naročila za upravljanje s posamezno počitniško kapaciteto na â??â??â??â??.

Dne 3.6.2002 je naročnik z Obvestilom o oddaji naročila, štev. 332-02-5/2002, vlagatelja obvestil, da "â?? Ker ni zadovoljeno pogoju iz 1. točke 76. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), pridobljeni najmanj dve samostojni pravilni ponudbi za vrednotenje, komisija predlaga naročniku, da javnega naročila ne odda." V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je do dne 29.05.2002, do 10.00 ure, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb, prejel štiri ponudbe, za katere pa je v nadaljevanju ugotovil, da nobena od njih ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. V nadaljevanju naročnik našteva pomanjkljivosti vsake posamezne ponudbe, pri čemer za vlagateljevo ponudbo ugotavlja, da naj bi vlagatelj "â?? spreminjal pogodbe, s čimer je spreminjal pogoje razpisa (navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe, poglavje VII - 1 alineja pogojev pravilne ponudbe)" ter sklene, da se vse ponudbe, pri katerih so bile ugotovljene navedene pomanjkljivosti, izločijo kot nepravilne. Po opravljenem ugotavljanju izpolnjevanja obveznih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki po razpisni dokumentaciji, je komisija naročnika ugotovila, da za vrednotenje ni ostala nobena ponudba. Ker ni zadovoljeno pogoju iz prve točke 76. člena ZJN-1 (pridobljeni najmanj dve samostojni pravilni ponudbi za vrednotenje), je komisija predlagala naročniku, da javnega naročila ne odda.

Vlagatelj je dne 14.6.2002 zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da je javno naročilo oddal v nasprotju s 3. odstavkom 76. člena in 77. členom ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je naročnik z obvestilom, z dne 3.6.2002, ki ga je vlagatelj prejel 6.6.2002, vlagatelja obvestil, da javnega naročila ne odda, ker nista pridobljeni najmanj dve samostojni in pravilni ponudbi ter da v obrazložitvi naročnik navaja, da so vse ponudbe nepravilne. Za vlagateljevo ponudbo naročnik trdi, da naj bi vlagatelj spreminjal pogodbe in s tem pogoje razpisa, pri čemer se sklicuje na 1. alinejo poglavja VII navodil ponudnikom. Vlagatelj navaja, da navedena trditev ni utemeljena, saj vlagatelj, kot naj bi bilo razvidno iz predložene pogodbe, pogodbe ni spreminjal. Edina razlika med naročnikovim vzorcem pogodbe in v ponudbi predloženo pogodbo je v tem, navaja vlagatelj, da je vlagatelj določil, da so cene izražene v EUR in preračunane v SIT, medtem, ko naročnikov vzorec določa, da so cene izražene v SIT in preračunane v EUR. Ker je določen enak tečaj, to po vlagateljevem mnenju ne pomeni spremembe pogodbe, navodila pa tudi sicer nikjer ne določajo, da pogodbe ni dovoljeno spreminjati. Vlagatelj opozarja, da poleg tega VII. poglavje navodil sploh nima določb o spreminjanju pogodbe. Iz vsega navedenega po vlagateljevem mnenju sledi, da je njegova ponudba pravilna. Poleg tega vlagatelj navaja, da je bil obveščen, da je naročnik obravnavano javno naročilo oddal z neposredno pogodbo, kar po njegovem mnenju pomeni očitno kršitev 3. odstavka 76. člena ZJN-1, po katerem sme naročnik nadaljevati postopek oddaje javnega naročila po določbah 20. člena ZJN-1 le, če prejme samo neprimerne ali samo nesprejemljive ponudbe. Naročnik pa je po vlagateljevem mnenju kršil tudi 77. člen ZJN-1, ker je obvestil vse ponudnike o zavrnitvi vseh ponudb, ne da bi natančno navedel razloge za zavrnitev, saj sklicevanje na 1. alineo VII. poglavja navodil, ki ne obstoji, ne pomeni obrazložitve razlogov za zavrnitev. Na koncu vlagatelj navaja, da je naročnik ponudnike obvestil o zavrnitvi le na podlagi predloga komisije, torej ne da bi sam o zavrnitvi odločil, kar po vlagateljevem mnenju pomeni kršitev 1. odstavka 77. člena ZJN-1. V skladu z vsem navedenim, vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za upravljanje s posamezno počitniško kapaciteto na Hrvaškem (v skladu z zahtevami Hrvaške zakonodaje), vključno z vsemi dejanji za neposredno oddajo in pogodbami o neposredni oddaji navedenih kapacitet v upravljanje.

Naročnik je dne 24.6.2002, na podlagi 22. člena ZRPJN, vlagatelja pozval, naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu revizijske takse, kar je vlagatelj storil dne 28.6.2002.

Dne 1.7.2002 je naročnik sprejel sklep, štev. 332-02-5/2002, s katerim je odločil, da se zahtevku za revizijo ne ugodi. V obrazložitvi sklepa naročnik v celoti zavrača navedbe vlagatelja. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji, ki jo je razposlal različnim ponudnikom, posredoval tudi vzorec pogodbe ter da je v Navodilih za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila male vrednosti št. 71/02 MAN in pogojih za udeležbo, v VI. točki - Pogoji pravilne ponudbe, v 1. alineji, navedel, da bo kot nepravilne izločil vse tiste ponudbe, pri katerih se bo med drugim kot nepravilnost ugotovilo, da dokumenti niso priloženi v zahtevani obliki ter vsebini. Glede na opisano dejstvo, navaja naročnik, se je od ponudnikov pričakovalo in zahtevalo, da priloženi vzorec pogodbe izključno izpolnijo v manjkajočem delu, ne pa da ga samovoljno popravljajo in spreminjajo. Naročnik opozarja, da v kolikor bi dopustil slednje, nikakor ne bi mogel pričakovati primerljivih ponudb, saj bi tako lahko vsak od ponudnikov samovoljno spreminjal pogodbena določila, kot bi mu ustrezalo. Naročnik dalje navaja, da je ob odpiranju ponudb ugotovil, da je vlagatelj kot del ponudbene dokumentacije priložil pogodbo, ki ni bila priložena kot vzorec pogodbe v razpisni dokumentaciji in ne ustreza temu vzorcu, hkrati pa predloženi vzorci pogodb tudi niso izpolnjeni. Glede na navedeno je naročnik ugotovil, da ponudba ni pravilna po določilih VI. točke - Pogoji pravilne ponudbe (priloženi dokumenti niso priloženi v zahtevani obliki - 1. alineja, pogodbe niso izpolnjene - zadnja alineja). Glede na navedeno, naročnik vztraja pri svoji prvotni ugotovitvi, da je ponudba vlagatelja nepravilna in iz tega razloga kot nepravilna izločena. Naročnik dalje navaja, da tudi v primeru, če bi bila vlagateljeva ponudba pravilna, ne bi bili izpolnjeni pogoji za oddajo javnega naročila, saj ne bi bili izpolnjeni pogoji po določilih 76. člena ZJN-1. V zvezi z navedbo vlagatelja, da je naročnik oddal javno naročilo z neposredno pogodbo, naročnik pojasnjuje, da je oddal javno naročilo po samostojnem postopku, po določilih 20. člena ZJN-l, ki nima nikakršne zveze z vloženo revizijo.

Naročnik je v skladu s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, naj mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je dne 5.7.2002 naročnika obvestil, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila. Vlagatelj navaja, da nobena od trditev naročnika iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne drži. Vlagatelj opozarja, da pazljivemu bralcu primerjava besedil predloga pogodbe, ki jo je predložil vlagatelj, in naročnikovega vzorca pogodbe, pokaže, da vlagatelj (z izjemo iz I. točke revizije, ki pa se tiče "izpolnjevanja" vzorca) besedila naročnikovega vzorca ni spreminjal, ampak je uporabil isto besedilo, v katerega je vnesel podatke in ga skupaj s podatki prepisal. Vlagatelj torej ni spreminjal vsebine vzorca pogodbe, ampak ga je prepisal. Podrejeno vlagatelj poudarja, da naročnikova navodila nikjer ne prepovedujejo spreminjanja naročnikovega vzorca pogodbe. Naročnikova obrazložitev po vlagateljevem mnenju dokazuje, da naročnik sploh ni prebral vlagateljevega predloga pogodbe in je s tem kršil 7. in 50. člen ter 2. odstavek 76. člena ZJN-1. Dejstvo, da je naročnik naročilo oddal neposredno, kljub temu, da za neposredno oddajo niso obstajali pogoji iz 3. odstavka 76. člena ZJN-1, vlagatelj označuje kot eklatantno kršitev ZJN-1 ter obenem opozarja, da je temeljni cilj ZJN-1 preprečiti takšno ravnanje: oddajanje naročil s priviligiranjem določenih izvajalcev mimo pravil prave gospodarske tekme in drugih pravil ZJN-1. Vlagatelj opozarja, da je varovanje teh pravil tudi bistveni namen pravnega sredstva revizije, saj bi v primeru, da bi bilo pravilno stališče naročnika o nepovezanosti kršitve 3. odstavka 76. člena ZJN-1 s postopkom po 1. in 2. odstavku 76. člena ZJN-1, varstvo, ki ga nudi ZJN-1, izgubilo vsak učinek in smisel.

Naročnik je dne 11.7.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v reševanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 15.7.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje notranji predpis, ki ureja oddajo javnih naročil male vrednosti. Državna revizijska komisija je zaprošeni dokument prejela dne 16.7.2002.

Dne 16.7.2002 je Državna revizijska komisija na podlagi določila 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika zaprosila tudi za dodatna pojasnila in dokumentacijo v zvezi z upravljanjem počitniških kapacitet naâ??â??â??, kar je od naročnika prejela dne 22.7.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevane dodatne dokumentacije, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (1. odstavek 124. člena ZJN-1, Uradni list RS, štev. 103/01). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti skupni stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega naročila. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik, upoštevajoč določbe ZJN-1, sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen).

V obravnavanem primeru se postopek oddaje javnega naročila male vrednosti vodi v skladu s pravili notranjega predpisa naročnika o oddaji javnih naročil majhne vrednosti (Pravilnik o oddaji javnega naročila male vrednosti vâ??â??â??â??â??, štev. 011/2002, z dne 21.1.2002) ter na podlagi naročnikovega povabila ponudnikom k oddaji ponudbe, štev. 332-02-5/2002, z dne 14.5.2002 in pripadajoče razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila male vrednosti, štev. 71/02 MAN. Konkretne zahteve naročnika, ki se nanašajo na sodelovanje v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila oziroma zahteve v zvezi s pripravo ponudb in vsebino ponudbene dokumentacije so določene v "Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila male vrednosti št. 71/02 MAN in pogojih za udeležbo" (v nadaljevanju: Navodila), ki jih je pripravil naročnik in so jih, kot sestavni del razpisne dokumentacije, prejeli vsi ponudniki, med njimi tudi vlagatelj.

V Navodilih je naročnik v točki V/6 ("Pogodba - zahteva po obliki in izdelavi") med drugim zapisal tudi naslednjo zahtevo: "Ponudnik mora v ponudbi OBVEZNO predložiti izpolnjeno, žigosano in podpisano pogodbo." Iz besedila citirane zahteve je mogoče jasno razbrati, da je naročnik od ponudnikov izrecno zahteval, naj pogodbe, ki jih bodo predložili v okviru ponudbene dokumentacije, pripravijo tako, da izpolnijo za to predvidena prazna mesta v besedilu vnaprej pripravljenih vzorcev dveh pogodb (alotmajske in zakupne), ki sta bili sestavni del razpisne dokumentacije, ter jih (izpolnjene, žigosane in podpisane) vrnejo naročniku kot sestavni del svojih ponudb.

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije vlagatelja, le-ta ni v celoti sledil prej navedeni zahtevi naročnika. Vlagatelj je namreč namesto izpolnjenih vzorcev obeh pogodb v svojo ponudbo vključil (za vsak sklop posebej) na podlagi vzorcev iz razpisne dokumentacije pripravljene, žigosane in podpisane zakupne pogodbe, ki pa so ostale neizpolnjene v 4. členu (vzorcu sicer identičnega) besedila. Tudi alotmajske pogodbe, ki jih je vlagatelj pripravil (za vsak sklop posebej) na podlagi vzorca iz razpisne dokumentacije, niso v celoti pripravljene v skladu s prej navedeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj te pogodbe v 3. in 4. členu odstopajo od besedila predloženega vzorca, in sicer ne le (kot napačno zatrjuje vlagatelj) v navedbi valut, ampak tudi po vsebini besedila.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 namreč izrecno določa, da je "pravilna" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (2. odstavek 76. člena ZJN-1). Vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil ZJN-1. Naročnik pa je v obravnavanem primeru tudi v razpisni dokumentaciji (VI. točka Navodil - Pogoji pravilne ponudbe) zapisal, da "â?? bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije", pri čemer je na 5. in 6. strani razpisne dokumentacije celo natančneje opisal pomanjkljivosti, zaradi katerih bodo ponudbe izločene kot nepravilne - med takšnimi pomanjkljivostmi pa je (v zadnji alineji) izrecno navedeno tudi: "vzorec pogodbe ni izpolnjen, žigosan in parafiran."

Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba pravilna, ni utemeljena.

Kar zadeva vlagateljev očitek, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal v nasprotju s 3. odstavkom 76. člena in 77. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za pravni položaj, katerega bi bilo mogoče presojati na podlagi določila 77. člena ZJN-1. Določilo 77. člena ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb) se namreč nanaša na primere, ko naročnik sicer prejme zadostno število (to je najmanj dve) pravilnih ponudb, pa se vkljub temu odloči, da med njimi ne bo izbral najugodnejšo, ampak bo razpisni postopek zaključil, ne da bi izbral najugodnejšega ponudnika. V obravnavanem primeru pa je bilo ugotovljeno, da naročniku po pregledu ponudb ni ostala na voljo niti ena pravilna ponudba. Opisani položaj v notranjem predpisu naročnika o oddaji javnih naročil majhne vrednosti (Pravilnik o oddaji javnega naročila male vrednosti v â??â??â??, štev. 011/2002, z dne 21.1.2002) ni posebej urejen, zato ga je potrebno presojati na podlagi splošnih pravil ZJN-1. Kot že rečeno, ZJN-1 v poglavju 2.12. (Oddaja naročila) v 2. odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) določa, da mora naročnik vse nepravilne ponudbe zavrniti. Navedeno pomeni, da naročnik ne sme izbrati ponudbe, ki ni pravilna. Zakon pa za izbiro najugodnejše ponudbe postavlja še dodaten pogoj - naročnik sme postopek oddaje javnega naročila končati z izbiro (pravilne) ponudbe le, če je pridobil (najmanj) dve samostojni, pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov (1. odstavek 76. člena ZJN-1). Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, je naročnik v obravnavanem primeru po opravljenem pregledu ponudb pravilno postopal v skladu z določilom 2. odstavka 76. člena ZJN-1, kar je imelo za posledico, da ni (več) razpolagal niti z eno samo pravilno ponudbo. V takšnem položaju je v skladu z določili ZJN-1 potrebno šteti, da je postopek oddaje javnega naročila zaključen. Zakon v takšnih primerih (neuspel razpis) namreč nikjer ne zahteva, da mora naročnik postopek oddaje javnega naročila ponoviti, ampak naročniku v 3. odstavku 76. člena le dopušča (daje mu torej možnost, ne nalaga pa mu dolžnost), da pod določenimi pogoji lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila po določbah 20. člena tega zakona. Odločitev o tem, kdaj in kako bo naročnik v takšnih primerih oddal javno naročilo - ali bo torej razpis (pod enakimi ali drugačnimi pogoji) ponovil, ali bo nadaljeval postopek na podlagi pooblastila iz 3. odstavka 76. člena ZJN-1 oziroma na drug način, predviden z zakonom, ali pa bo svojo namero o oddaji javnega naročila v celoti opustil - je v skladu z določili ZJN-1 torej prepuščena naročniku. Ob navedenem naročniku po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče očitati, da je s tem, ko je predmetni postopek oddaje javnega naročila zaključil ne da bi izbral najugodnejšega ponudnika, ravnal v nasprotju z določili ZJN-1.

Pač pa bi bilo po mnenju Državne revizijske komisije lahko vprašljivo ravnanje naročnika po zaključenem postopku oddaje javnega naročila. Kot je mogoče razumeti iz pisnih pojasnil naročnika, ki jih je v zvezi s tem na podlagi določila 2. odstavka 21. člena ZRPJN od njega zahtevala Državna revizijska komisija (dopis naročnika, štev. 332-01-5/2002, z dne 19.07.2002), je naročnik potem, ko je (pravilno) zaključil predmetni postopek oddaje javnega naročila, (ponovno) sklenil pogodbe z dosedanjimi upravitelji počitniških kapacitet vâ??â??â??. Naročnik je v zvezi s tem pojasnil, da je imela Agencija za plačilni promet Republike Slovenije (v nadaljevanju: APP), kot prejšnji upravljavec tega državnega premoženja, za funkcioniranje počitniških kapacitet s posameznimi podjetji že sklenjene najemne in alotmajske pogodbe (po hrvaški zakonodaji namreč tuje pravne osebe ne morejo gospodariti s počitniškimi kapacitetami vâ??â??â??., kar pomeni, da morajo za te namene na njenem ozemlju ustanoviti podjetje ali pa svoje kapacitete oddati v najem hrvaški pravni osebi, ki se s tako dejavnostjo ukvarja, in jih potem z alotmajsko pogodbo prevzeti nazaj). Po prevzemu počitniških kapacitet od APP je naročnik želel opravljanje storitev upravljanja urediti tudi s slovensko zakonodajo, zato je pristopil k predmetnemu razpisu. Ker pa javni razpis za oddajo upravljanja ni bil uspešen (naročnik ni pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb od dveh različnih kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov) do začetka turistične sezone, razpisa ni bilo mogoče ponoviti in bi vsako odlašanje onemogočilo uporabo počitniških kapacitet. Zato je naročnik z upravniki, ki so v pretekli sezoni opravljali naloge upravljanja za prejšnjega upravljavca istega premoženja (torej APP), sklenil (podaljšal obstoječe) pogodbe o upravljanju za obdobje do konca leta 2002. Navedene pogodbe tako predstavljajo nadaljevanje dela, ki so ga ti upravniki opravljali za APP. Naročnik je tudi pojasnil, da je le na ta način lahko zagotovil uporabo počitniških kapacitet in tekoče plačevanje obratovalnih stroškov ter tako preprečil škodo, ki bi Republiki Sloveniji nastala, zaradi onemogočene uporabe teh kapacitet v času celotne poletne sezone. Glede na vse navedeno je naročnik ocenil, da z njegovim ravnanjem ne bo nastala škoda, če za čas, za katerega je ocenil, da bo potreben za izvedbo vseh postopkov ob normalnem funkcioniranju kapacitet ter izvedbo novega postopka, sklene navedene pogodbe.

Ker spredaj opisano ravnanje naročnika ni sestavni del obravnavanega postopka oddaje javnega naročila (za katerega je bilo, kot že rečeno, v tem revizijskem postopku ugotovljeno, da je bil voden in zaključen v skladu z določili ZJN-1), se Državna revizijska komisija ni mogla spuščati v vprašanje, ali je zgoraj opisano postopanje naročnika v tej zadevi zakonito ali ne. Državna revizijska komisija lahko na tem mestu le ugotovi, da ravnanje naročnika po zaključku obravnavanega postopka oddaje javnega naročila za upravljanje s posamezno počitniško kapaciteto na â??â??â??â??.ni mogoče šteti kot nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila po določbah 20. člena ZJN-1 v skladu s 3. odstavkom 76. člena tega zakona, saj bi moral naročnik v takšnem primeru bodisi vključiti v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v prejšnjem (zaključenem) postopku (1. točka 2. odstavka 20. člena v povezavi s 1. točko 1. odstavka 20. člena ZJN-1) ali pa predhodno pridobiti mnenje Urada za javna naročila (3. točka 1. odstavka 20. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija zato tudi ni mogla slediti predlogu vlagatelja, naj se v celoti razveljavijo vsa dejanja naročnika in pogodbe o neposredni oddaji navedenih kapacitet v upravljanje. V skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN lahko namreč Državna revizijska komisija v okviru svojih zakonskih pristojnosti le ugotovi morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter posledično s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Zakon pa Državni revizijski komisiji ne daje nikakršnih pristojnosti za to, da bi mogla ali smela posegati v odločitve naročnika, ki jih je ta sprejel izven okvirjev postopkov oddaje javnih naročil. V kolikor vlagatelj meni, da naročnik v obravnavanem primeru po zaključku predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni ravnal v skladu s pravnimi predpisi, oziroma da mu je z domnevno protipravnim ravnanjem naročnika nastala škoda, pa seveda lahko zoper njega uveljavlja odškodninski zahtevek pred sodiščem redne pristojnosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??â??â??.