018-148/02

Številka: 018-148/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članiciâ??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo, dobavo in montažo opreme za osnovno šolo â??â??..- šolski prostori, kuhinja in telovadnica ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??.

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila št. 414 05-6/2002-74, z dne 07.06.2002, za III. sklop - izdelava, dobava in montaža opreme za telovadnico.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??.., z dne â??â??, pod številko objaveâ??â??., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izdelavo, dobavo in montažo opreme za osnovno šoloâ??â??..- šolski prostori, kuhinja in telovadnica .
Trije ponudniki (med njimi tudi vlagatelj) so še pred dnem, ki je bil določen za odpiranje ponudb vložili zahtevke za revizijo. Naročnik je vsem trem zahtevkom za revizijo ugodil tako, da je delno spremenil razpisno dokumentacijo, popravek le-te pa objavil v Uradnem listu RS štâ??â??., pod številko objaveâ??â??. Po prejemu naročnikovih odločitev o zahtevkih za revizijo so vsi trije ponudniki, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN, podali pisne izjave o umiku zahtevkov za revizijo.
Iz objave javnega razpisa in iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo oblikoval v tri razpisne sklope (I. sklop - oprema šolskih prostorov, II. sklop - oprema za kuhinjo s shrambami in pomivalnico in III. sklop - oprema telovadnice), ki so jih lahko ponudniki ponudili ločeno. Iz zapisnika o odpiranju ponudb (dokument št. 414 05-6/2002-67, z dne 22. 05. 2002) izhaja, da je naročnik prejel 10 pravočasnih ponudb, od teh pet ponudb za I. sklop, pet ponudb za II. sklop in štiri ponudbe za III. sklop. Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila (dokument št. 414 05-6/2002-74, z dne 07.06.2002) javno naročilo v I. sklopu oddal podjetjuâ??â??.., v II. sklopu podjetju â??â??..in v III. sklopu podjetju â??â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 17.06. 2002, vložil zahtevek za revizijo zoper III. sklop predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je naročnik kršil 2. odstavek 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št.39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in 3. točko navodil ponudnikom za izdelavo ponudb. Vlagatelj navaja, da je njegov predstavnik, ki je bil dne 22.05.2002 prisoten na odpiranju ponudb, opazil, da izbrani ponudnik ni zagotovil izpolnjevanja pogojev iz 2. odstavka 42. člena ZJN-1 tudi za podizvajalce, ki jih je navedel v ponudbi. Predstavnik vlagatelja je iz navedenega razloga zahteval izločitev izbranega ponudnika., kar izhaja tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb. Predstavniku vlagatelja se je vsled opisanega zdelo brezpredmetno, da bi navajal tudi nadaljnje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na kršitev 5. člena ZJN-1 ter na kršitve 2. odstavka 41. člena ZJN-1, saj izbrani ponudnik ne premore ustreznih dovoljenj ter zadostnih kapacitet za izvedbo razpisanih del. Vlagatelj je bil ob prejemu sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika izjemno presenečen, ker izbrani ponudnik ni bil izločen iz postopka oddaje javnega naročila, temveč celo izbran v III. sklopu predmetnega javnega naročila. Vlagatelj smatra, da je takšna izbira nepravilna in nezakonita, zato pričakuje, da bo naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločil iz postopka oddaje javnega naročila, izvedbo del pa zaupal naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.

Naročnik je s sklepom št. 414 05-6/2002-77, z dne 03. 07.2002, zavrnil vlagateljev zahtevek kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je pri odločitvi upošteval vse relevantne okoliščine, izvedel analizo ponudb po svoji strokovni komisiji, preveril pravilnost in ustreznost ponudb glede na razpisne pogoje, analiziral navedbe o kršitvah ter ponovno preučil ponudbe glede na temeljna načela javnega naročanja. Naročnik meni, da vlagatelj ni utemeljil navedb glede kršitve 5. člena ZJN-1, navedbe o kršitvah po 2. odstavku 41. člena ZJN-1 pa alociral na vsebino posameznih elementov izvedbe javnega naročila, za naročnika pa je enota javnega naročila pomenil posamični sklop. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil vso zahtevano dokumentacijo, vse izjave, bančne garancije in z izjavo potrdil sposobnost izvedbe javnega naročila. Naročnik je za primer angažiranja zunanjih sodelavcev zahteval v razpisnih pogojih pogodbo o sodelovanju, kar je bistveno, saj se na ta način poenotijo tudi vse odgovornosti, jamstva in garancije za izvedbo javnega naročila. Zahteva za izločitev najugodnejšega ponudnika je iz navedenih razlogov neargumentirana. Manever z zahtevkom je sporen tudi iz vidika načela gospodarnosti javnega naročila, saj vlagatelj aludira na izločitev izbranega ponudnika in dodelitev naslednjemu najugodnejšemu ponudniku, to je njemu samemu in to za več kot polovico višjo ceno kot je cena izbranega ponudnika.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, da lahko zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo v treh dneh vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika (kljub s strani naročnika napačno zapisanemu pravnemu pouku), na podlagi 17. člena ZRPJN pravilno obvestil (dokument z dne 05.07.2002), da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in ponovno poudarja, da je na samem odpiranju ponudb komisija pri odpiranju ponudbe izbranega ponudnika navedla, da le-ta navaja podizvajalce in na tem mestu je bilo ugotovljeno, da ti podizvajalci niso predložili vse potrebne dokumentacije, kot je bilo zahtevano v 3. odstavku 42. člena ZJN-1. Na osnovi te ugotovitve je predstavnik vlagatelja zahteval izločitev izbranega ponudnika in ker v zvezi s tem ni bilo nobenih pripomb, ne s strani komisije, ne s strani predstavnika izbranega ponudnika, je predstavnik vlagatelja smatral, da bo ponudba izbranega ponudnika izločena. Predstavniku vlagatelja se tako ni zdelo umestno nadaljevati z navajanjem ostalih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnikova obrazložitev, da izbrani ponudnik ni navajal podizvajalcev, pač pa le zunanje sodelavce, lahko po vlagateljevem mnenju pomenu bodisi, da se je naročnikova komisija ob prebiranju ponudbe izbranega ponudnika napačno izrazila in s tem zavedla ostale ponudnike, bodisi, da je bilo izbranemu ponudniku dovoljeno naknadno spreminjanje ponudbene dokumentacije. Vlagatelju se zdi očitek naročnika, ki omenja spornost zahtevka za revizijo z vidika načela gospodarnosti, nerazumljiv. Glede na to, da so bili ponudniki štirje, kar pomeni, da sta preostala dva ponudnika ponudila še višje cene, se samo po sebi postavlja vprašanje realnosti cene izbranega ponudnika. Seštevek nerealnosti ponujenih cen in priprave razpisne dokumentacije s strani podjetja 3N šport, za katerega je na trgu športne opreme splošno znano, da je podaljšana roka izbranega ponudnika, pa ponuja prav tako različne razlage, od katerih nobena ne ustreza zakonskim zahtevam. Vlagatelj v nadaljevanju svoj zahtevek za revizijo dodatno utemeljuje še z navedbami, ki sledijo v nadaljevanju.
1. Izbrani ponudnik ni registriran za proizvodnjo in montažo športne opreme in v kolikor ni navedel (tudi) podizvajalcev, ki so registrirani za proizvodnjo in montažo športne opreme, njegova ponudba ne more biti pravilna.
2. V skladu s 7. točko 2. odstavka 41. člena ZJN-1 mora naročnik iz postopka izločiti ponudnika v primeru, če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo del, ki so predmet naročila. Izbrani ponudnik nima niti enega proizvodnega obrata in nima zaposlenih dovolj delavcev, da bi lahko izvedel proizvodnjo in montažo športne opreme, ki je predmet ponudbe, v kolikor ni navajal podizvajalcev.
3. Glede na to, da izbrani ponudnik ni registriran za proizvodnjo in montažo opreme, je logično, da ne more imeti in nima Izjave o usposobljenosti podjetja za izdelavo športne opreme, Spričevala za izdelavo lahkih konstrukcij in delov špotnega orodja z varjenjem ter Izjave o zagotavljanju kakovosti in certificiranju športne opreme za košarkaške konstrukcije in pomične tribune

Naročnik je na podlagi 17. člena ZRPJN, dne 11.07.2002, odstopil Državni revizijski komisiji vso dokumentacijo skupaj s svojim mnenjem, v katerem se sklicuje na sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je hkrati predlagal Državni revizijski komisiji (2. odstavek 11. člena ZRPJN) naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi najprej ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik za podizvajalce ni zagotovil izpolnjevanje pogojev, skladno s 3. odstavkom 42. člena ZJN-1, utemeljen.
Pregled naročnikove razpisne dokumentacije pokaže, da naročnik med navodili ponudnikom za izdelavo ponudb res ni zahteval od ponudnikov, naj v ponudbah navedejo, če bodo naročilo delno ali v celoti zaupali podizvajalcu (1. odstavek 46. člena ZJN-1), pač pa je v 12. členu vzorca pogodbe (razpisni obrazec 14) izrecno zapisal le, "da je izvajalec dolžan izvajati vsa dela na objektu s tistimi podizvajalci, ki so navedeni v ponudbeni dokumentaciji".
Hkrati je potrebno ugotoviti, da sta dva ponudnika (med njima tudi vlagatelj) v fazi pred oddajo ponudb na podlagi 3. odstavka 25. člena ZJN-1 (spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacij) in skladno s 4. točko naročnikovih navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (dodatna pojasnila in uporaba razpisne dokumentacije) naročnika zaprosila za dodatna pojasnila ravno v zvezi z obravnavano tematiko. Tako je naročnik dne 17.05.2002, vsem ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo poslal pojasnilo, v katerem je zapisal, "da je v ponudbo potrebno navesti podizvajalce (razpisni obrazec 14 - 12. člen), ki bodo sodelovali pri izdelavi in montaži opreme, ki je predmet razpisa." Naročnik je dne 20.05.2002 ravno tako vsem potencialnim ponudnikom poslal pojasnilo z naslednjo vsebino: "V kolikor ponudnik sam ne izpolnjuje pogojev usposobljenosti lahko le-to izkazuje z podizvajalcem. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika."
V skladu s pravili obligacijskega prava lahko podjemnik izvedbo posla zaupa tudi drugi osebi, razen če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega (629. člen Obligacijskega zakonika; Uradni list RS, št. 83/2001). Ne glede na to, ali podjemnik posel opravi sam ali pa njegovo izvedbo (delno ali v celoti) zaupa drugi osebi, pa lahko naročnik sankcije za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev pogodbe uveljavlja le proti osebi, s katero je sklenil pogodbo, torej proti podjemniku - prevzemniku posla oz. (v primeru sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila) izbranemu ponudniku. Prav zaradi negotovosti, ki lahko izhaja iz dejstva, da izbrani ponudnik posla ne bo opravil sam, temveč s podizvajalci, ZJN-1 v 46. členu določa, da lahko naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo naročila od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, če bodo izvedbo naročila delno ali v celoti zaupali podizvajalcu. V tem primeru mora ponudnik navesti ime podizvajalca in v primeru sklenitve pogodbe je isti podizvajalec tudi imenovan v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Ponudnik pa (ne glede na navedeno) v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila proti naročniku ne glede na število podizvajalcev.
Naročnik se torej lahko pred tovrstno negotovostjo oz. tveganjem zavaruje z zahtevo v razpisni dokumentaciji, po kateri mora ponudnik v ponudbi navesti tudi podizvajalce, če bo nastopal z njimi, in za njih predložiti ustrezne dokumente, ki bodo dokazovali tako izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev kot tudi morebitnih drugih naročnikovih pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da tudi v primeru, če naročnik od ponudnikov ne zahteva navedbe podizvajalcev, mora ponudnik upoštevati ustrezne določbe ZJN-1. 42. člen ZJN-1, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZJN-1, v 3. odstavku namreč določa: "Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.". Ponudnik mora torej predložiti ustrezna dokazila za podizvajalce v primeru, če jih navaja v ponudbi, izpolnjevanje pogojev pa mora biti izkazano na isti način, kot je bil določen za samega ponudnika.
Ker je vlagatelj v svoji ponudbi navedel, da bo storitve, ki so predmet javnega naročila, opravljal skupaj s še tremi podizvajalci (s podjetjemâ??â??.., s samostojnim podjetnikom â??â??â??.in s samostojnim podjetnikom â??â??â??) bi moral upoštevati citirani tretji odstavek 42. člena ZJN-1 in tudi za podizvajalce predložiti vse tiste dokumente, ki jih je naročnik v 11. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudb zahteval od ponudnikov.
Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da je ponudnik za vse tri podizvajalce predložil pogodbe o poslovnem sodelovanju, za podizvajalca â??â??.pa le še dve odločbi Upravnih enot â??..za opravljanje dejavnosti, za podizvajalca â??â??.potrdilo o registraciji Davčnega uradaâ??.., Obrtno dovoljenje, Obrtne zbornice Slovenije in odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti in za podizvajalca â??â??â??potrdili Davčnega uradaâ??â??, da â??â??..kot samostojni podjetnik opravlja samostojno dejavnost, izpis iz obrtnega registra Obrtne zbornice Slovenije in potrdilo o registraciji Davčnega uradaâ??â??..
Ob opisanem je treba pritrditi navedbam vlagatelja in ugotoviti, da ponudbe izbranega ponudnika ne gre šteti za pravilno (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in da bi jo naročnik moral zavrniti. 2. odstavek 76. člena ZJN-1 namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov (7. člen ZJN-1) in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Naročnika velja opozoriti, da celo v primeru, če bi mu izbrani ponudnik naknadno dostavil manjkajoče dokumente za svoje podizvajalce (česar naročnik sicer ni zahteval), teh dokumentov in dokazil v nobenem primeru ne bi smel upoštevati, ker mu to prepoveduje določba 54. člena ZJN-1 (Dodatna pojasnila in dopustni popravki). V prvem odstavku 54. člena ZJN-1 je namreč izrecno zapisano, da naročnik od ponudnikov ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno.
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je zahteva iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 (pre)stroga in/ali slabo dorečena ter da lahko privede do položajev, v katerih se od določenih ponudnikov dejansko zahteva več dokazil kot od drugih, ta dokazila pa sama po sebi še ne zagotavljajo uspešne izvedbe naročila. Vendar se Državna revizijska komisija ne more spustiti v presojo posameznih določil ZJN-1, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju in v mejah revizijskega zahtevka le presoditi, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in določil razpisne dokumentacije.

Kar zadeva navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ni registriran za izvedbo dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, je Državna revizijska komisija najprej preučila navedbe v razpisni dokumentaciji, ki opredeljujejo predmet spornega obravnavanega javnega naročila. Naročnik je predmet javnega naročila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (stran 3) opisal: "Predmet razpisa je izdelava, dobava in montaža opreme za Osnovno šoloâ??â??- šolski prostori, kuhinja in telovadnica". V zvezi z navedenim opisom predmeta javnega naročila je bilo potrebno ugotoviti, da iz rednega izpiska iz sodnega registra, ki ga je izbrani ponudnik priložil v ponudbi, ne izhaja, da je izbrani ponudnik (za razliko od preostalih treh ponudnikov, ki so kandidirali na obravnavanem javnem razpisu bodisi sami, bodisi s podizvajalci) registriran za izdelavo in montažo opreme za telovadnico. Istočasno je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik za podizvajalca podjetje â??â??.in za â??â??.v ponudbo ni predložil zahtevanih "registrskih listov iz sodnega registra" (1. točka 11. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudb), podizvajalec â??â??kot izhaja iz izpisa iz obrtnega registra ravno tako ni registriran za izdelavo obravnavane opreme. Ob navedenem je potrebno pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik ni registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega razpisa ter da mu naročnik ne bi smel priznati izpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZJN-1. Izpolnjevanje pogojev je namreč naročnik dolžan ugotavljati v vsakem postopku javnega razpisa. 2. odstavek 41. člena ZJN-1 določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak ponudnik. Če ponudnik pogojev ne izpolnjuje, ga naročnik mora izločiti. To je razvidno iz 2. odstavka 41. člena ZJN-1, ki izrecno določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudnika (med drugim tudi v primeru), če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež. S tem, ko je naročnik sprejel odločitev, da se javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki ne izpolnjuje enega od osnovnih pogojev za njegovo izvedbo, pa je naročnik kršil tudi določilo 2. odstavka 76. člena ZJN-1, ki mu izrecno nalaga da mora po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb zavrniti vse nepravilne ponudbe. Torej je zavrnitev nepravilnih ponudb naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji kot si (morda) zmotno predstavlja naročnik.
Državna revizijska komisija se sicer (načelno) strinja z mnenjem vlagatelja, da izbrani ponudnik iz razloga, ker ni registriran za proizvodnjo in montažo opreme, ki je predmet naročila, tudi ne more razpolagati z Izjavo o usposobljenosti podjetja za izdelavo športne opreme, s Spričevalom za izdelavo lahkih konstrukcij in delov športnega orodja z varjenjem ter z izjavo o zagotavljanju kakovosti in certificiranju športne opreme za košarkarske konstrukcije in pomične tribune. Vendar pa Državna revizijska komisija, glede na dejstvo, da naročnik prej navedenih dokumentov v razpisni dokumentaciji sploh ni zahteval, hkrati opozarja vlagatelja, da bi moral revizijske navedbe, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo, uveljavljati najkasneje do naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, saj so mu bile le-te znane že od dne, ko je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo. V skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN namreč ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Citirana določba uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev, ki mu je mogla ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pasivnost ponudnika v postopku oddaje javnega naročila ne more biti opravičilo za to, da kršitve ni zaznal. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist.

V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na kršitev 5. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe zgolj pavšalne, vlagatelj pa za svojo trditev tudi ni predložil nikakršnih dokazov (5. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN), ki bi njegove tozadevne sume utemeljevali in/ali dokazovali. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb v tem delu revizijskega zahtevka ni mogla preveriti oziroma ugotoviti, ali je pripravljalec razpisne dokumentacije sodeloval z izbranim ponudnikom pri pripravi ponudbe.

V skladu z 2. odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da lahko izmed preostalih pravilnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika (1. odstavek 76. člena ZJN-1). Naročnik pa lahko ravna tudi v skladu s 77. členom ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb), ki določa: (1) Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti. Navedeno odločitev mora poslati v objavo Uradnemu listu Republike Slovenije in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti. (2) Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o svoji odločitvi takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno."
V kolikor se bo naročnik odločil postopati v skladu z določilom 77. člena ZJN-1, bo moral to svojo odločitev natančno argumentirati. Na navedeno Državna revizijska komisija opozarja zaradi navedb naročnika (sklep naročnika, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil), iz katerih izhaja, da naročnik nikakor ne more sprejeti predloga vlagatelja, da bi kot najugodnejšega ponudnika izbral le-tega, saj je, kot (pravilno) ugotavlja naročnik, ponudil bistveno višjo ceno od izbranega ponudnika (po izračunih, ki jih je opravila Državna revizijska komisija je vlagatelj ponudil za cca 64% višjo ceno od izbranega ponudnika).

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1 ter lastno razpisno dokumentacijo. Ker ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo naročnikove odločitve, je Državna revizijska komisija skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je pri odločitvi, da bo razveljavila izpodbijani sklep le v sklopu III (telovadnica), izhajala iz stališča, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (in ponudbo) le zoper naveden sklop. S tem je Državna revizijska komisija ravnala v skladu z določilom 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja in hkrati upoštevala, da odločitve v sklopu I in v sklopu II ni izpodbijal nihče izmed (pre)ostalih ponudnikov.

Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi 2. odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je vsebinsko odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija o stroških ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??â??