018-147/02

Številka: 018-147/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo čistil, pripomočkov za čiščenje, papirne galanterije in sredstev za osebno higieno in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo čistil, pripomočkov za čiščenje, papirne galanterije in sredstev za osebno higieno - 1. sklop â"śčistilaâ"ť, objavljen v Uradnem listu RS, štâ??.., z dne â??.., pod številko objave â??â??.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 80.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.05.2001 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo čistil, pripomočkov za čiščenje, papirne galanterije in sredstev za osebno higieno. Naročnik je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS štâ??., z dne â??â??.., pod številko objaveâ??â??â??. V 9. točki objave javnega razpisa je navedeno, da bo javno odpiranje ponudb dne 27.06.2002.

Vlagatelj je dne 05.06.2002, dvignil razpisno dokumentacijo in z dopisom z dne 10.06.2002, štâ??â??â??, skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) naročnika zaprosil za pojasnilo v zvezi s prejeto razpisno dokumentacijo. Vlagatelj je navedel, da v obrazcu predračuna za 1. sklop â"śčistilaâ"ť ni zasledil delovne koncentracije za čistila. Merila naj bi bila postavljena tako, da cenovno najugodnejša ponudba dobi najvišje število točk. Vlagatelj meni, da bi morala biti navedena tudi najnižja cena delovne koncentracije, nikakor pa ne cena čistila na enoto mere (kos, liter), saj iz tega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, katera se uporablja pri delu. V poglavju â"śnavodila ponudnikom za izdelavo ponudbeâ"ť v razpisni dokumentaciji (v nadaljevanju: navodila) je naročnik navedel naj bodo čistila koncentrati, pri tem pa vlagatelj opozarja, da so vsa čistila koncentrati in da se razlikujejo glede na različne delovne koncentracije. Vlagatelj je še navedel, da imajo tako proizvajalci, kot tudi kupci interes, da so čistila narejena v čim večji koncentraciji, saj je to manj obremenjujoče za okolje, s tem pa se tudi prihrani pri embalaži, transportnih stroških in skladiščenju. Delovne koncentracije se med seboj lahko zelo razlikujejo, od 0,5% do 20%, ti razponi pa odločilno vplivajo na ceno posameznega čistila in na končno ceno ponudbe. Vlagatelj je navedel primer čistila za dnevno čiščenje, kjer je možno odstopanje v ceni za 32%:
a) čistilo z delovno koncentracijo 0,5%; iz 10 l koncentrata (po ceni 5.000,00 SIT) dobimo 2000 l delovne raztopine. Le-ta zadošča za približno 6000 m2 čiščenja,
b) čistilo z delovno koncentracijo 1%; iz 10 l koncentrata (po ceni 3.800,00 SIT) dobimo 1000 l delovne raztopine. Le-ta zadošča za približno 3000 m2 čiščenja.
Iz tega je po mnenju vlagatelja razvidno, da 1 l čistila v delovni koncentraciji 0,5% dobimo za 2,5 SIT, 1 l čistila v delovni koncentraciji 1% pa dobimo za 3,8 SIT. Vlagatelj navaja, da je tako cenejše čistilo v nabavi 51% dražje za uporabnika in se sprašuje katera je najnižja cena.
Vlagatelj je navedel tudi primer vrednotenja ponudb na podlagi meril v razpisni dokumentaciji:
- čistilo z delovno koncentracijo 2% po ceni 1l za 380,00 SIT dobi 85 točk - iz 10 l koncentrata dobimo 500 l delovne razstopine,
- čistilo z delovno koncentracijo 1% po ceni 1l za 500,00 SIT dobi 64,60 točk - iz 10 l koncentrata dobimo 1000 l delovne razstopine,
- čistilo z delovno koncentracijo 0,5% po ceni za 1l 600,00 SIT dobi 53,83 točk - iz 10 l koncentrata dobimo 2000 l delovne razstopine.
Naročnik naj bi vlagatelju zagotovil, da bo koncentracije upošteval, zato vlagatelj prosi naročnika, da mu pojasni na kakšen način in v kateri fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila bo to vplivalo na izbiro najugodnejše ponudbe, saj je izhodiščna cena posameznega čistila najvažnejši â"śfaktorâ"ť za izbiro najugodnejše ponudbe. Glede na primer vrednotenja ponudb, kot ga je vlagatelj izvedel zgoraj namreč izhaja, da bi čistilo z najvišjo koncentracijo prejelo najnižje število točk.

Naročnik je dne 13.06.2002, skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 na vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo za predmetni postopek oddaje javnega naročila, naslovil dopis, z zadevo: â"śodgovor na vprašanje ponudnikaâ"ť. V tem dopisu je naročnik zapisal, da je ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in ugotovil, da so merila določena in opisana skladno z določili ZJN-1, prav tako pa je naveden tudi način uporabe teh meril. Naročnik soglaša z navedbo vlagatelja, da ni jasno opredeljena njegova zahteva glede koncentracije čistil v skupini â"śčistilaâ"ť. Zato je naročnik v nadaljevanju tega dopisa zapisal koncentracijo čistil, ki jo želi imeti, s tem pa naj bi vsem (potencialnim) ponudnikom zagotovil enako izhodišče pri pripravi ponudbe:
skupina â"śčistilaâ"ť
zap. št. 1
čistilo za čiščenje tal, za vinas ploščice, univerzalno, koncentrat, 10/1 - zahtevana koncentracija je 0,5-2%,
zap. št. 2
čistilo za sanitarije, koncentrat, odišavljen, 10/1 - zahtevana koncentracija je 1 do 2% na 10 l,
zap. št. 4
dezinfekcijsko sredstvo, za tla v sanitarijah, koncentrat, čistilo in razkužilo, 10/1 - zahtevana je koncentracija v razmerju 1:20,
zap. št. 15
tekoči pralni prašek, koncentrat, 5/1 - zahtevano je 40-80g koncentrata za 4-5 kg perila,
zap. št. 23
dezinfekcijsko sredstvo, za pohištvo, postelje, idr., koncentrat, brez splakovanja, 5/1 - zahtevana je koncentracija v razmerju 1:20,
zap. št. 24
sredstvo za čiščenje parketa, koncentrat, na bazi voska, nedrseče, 1/1 - zahtevana koncentracija je 1%,
zap. št. 25
mehčalec za perilo, koncentrat, 5/1 - zahtevano je 40-60 g koncentrata za 4-5 kg perila.
Naročnik je še navedel, da kolikor ponudnik ponuja našteta čistila, mora biti iz njegove ponudbe jasno razvidno, da čistila vsebujejo zahtevane koncentrate. Ponudnik lahko to vpiše v stolpec â"śnaziv izdelkaâ"ť, v obrazcu predračuna za čistila, ali pa naj k predračunu priloži seznam navedenih čistil z navedbo koncentracije. Pri tistih čistilih, kjer koncentrat ni posebej naveden pa gre za navadna čistila. Naročnik prosi ponudnike, če pri pripravi svoje ponudbe lahko upoštevajo dodatna pojasnila, ki so navedena v tem dopisu.

Naročnik je dne 13.06.2002 po telefaksu prejel vlagateljev zahtevek za revizijo št. revizijaâ??â??... Dne 14.06.2002 je naročnik isti zahtevek za revizijo prejel tudi po pošti. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da lahko posamezna ponudba pri vrednotenju na podlagi merila â"ścenaâ"ť prejme 85 točk, na podlagi merila â"śstrokovna priporočilaâ"ť 5 točk, na podlagi merila â"śplačilni rokâ"ť 5 točk, enako število točk pa lahko prejme tudi pri vrednotenju na podlagi merila â"śdobavni rokâ"ť. Vlagatelj meni, da bi morala biti navedena tudi najnižja cena delovne koncentracije, nikakor pa ne cena čistila na enoto mere (kos, liter), saj iz tega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, katera se uporablja pri delu. Tako proizvajalci, kot tudi kupci imajo interes, da so čistila narejena v čim večji koncentraciji, saj je to manj obremenjujoče za okolje, s tem pa se tudi prihrani pri embalaži, transportnih stroških in skladiščenju. Vlagatelj je prejel pojasnilo naročnika dne 13.06.2002, iz tega pojasnila (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) pa je razvidno, da naročnik soglaša, da ni jasno opredelil svoje zahteve glede koncentracije čistil, katera so tudi predmet tega javnega razpisa. Svoje zahteve naj bi naročnik dopolnil v svojem pojasnilu (dopis naročnika, z dne 13.06.2002), še vedno pa naročnik po mnenju vlagatelja ni pojasnil, kako bo vrednotil delovne koncentracije čistil, če je določil zahtevane koncentracije čistil od 0,5% do 2% in od 1% do 2%. Vlagatelj se sprašuje kako lahko ponudniki nastopajo pod enakimi pogoji, če bo vsak izmed njih ponudil drugačno izhodiščno koncentracijo čistila. Glede na pojasnila naročnika (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) ponudnik, ki ponuja delovno koncentracijo čistil v 0,4% ali 2,5% ne more sodelovati v predmetnem javnem razpisu. Vlagatelj še navaja, da se proizvajalci čistil med seboj razlikujejo po doziranju, zato so pogoji, ki jih je določil naročnik diskriminatorni. Merila za vrednotenje ponudb po mnenju vlagatelja niso dovolj natančno opredeljena, naročnik namreč ni določil tudi stolpca â"ścena za 1 l delovne razstopineâ"ť, na podlagi katerega bi lažje ugotovil katera ponudba je cenovno najugodnejša. ZJN-1 določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudnike in ti pogoji morajo biti za vse ponudnike enaki (načelo enakopravnosti ponudnikov). Tudi za takšen predmet javnega naročila kot so čistila pa obstaja merilo na podlagi katerega je mogoče ovrednotiti ponudbe. Vlagatelj meni, da cena delovne koncentracije posameznega čistila za naročnika nepomembna (vsa čistila imajo pri vseh proizvajalcih navodila za uporabo in so tudi različno koncentrirana), za ponudnike pa je delovna koncentracija posameznega čistila najpomembnejši podatek pri določanju cene posameznega čistila. Po mnenju vlagatelja bi naročnik moral navesti delovno koncentracijo posameznega čistila, z možnostjo, da bi ponudniki svojo delovno koncentracijo čistil preračunali v tisto, ki jo bi navedel naročnik. Lahko pa bi naročnik enostavno spremenil obrazec predračuna in ga dopolnil z dodatnim stolpcem â"śdelovna koncentracija na 1 l čistilaâ"ť, katera bi bila merilo za vrednotenje ponudb, naročnik pa bi lahko glede na podatke v tem stolpcu preračunal ponudbene cene. Vlagatelj opozarja, da ni navadnih čistil, temveč so čistila, ki se redčijo in čistila, ki se uporabljajo kot 100% koncentrat. Delovne koncentracije čistil se med seboj lahko zelo razlikujejo, od 0,5% do 20%, ti razponi pa odločilno vplivajo na ceno čistila in na končno ceno ponudbe. Vlagatelj je navedel primer čistila za dnevno čiščenje, kjer je možno odstopanje v ceni za 32%:
c) čistilo z delovno koncentracijo 0,5%; iz 10 l koncentrata po ceni 5.000,00 SIT dobimo 2000 l delovne raztopine. Le-ta zadošča za približno 6000 m2 čiščenja,
d) čistilo z delovno koncentracijo 1%; iz 10 l koncentrata po ceni 3.800,00 SIT dobimo 1000 l delovne raztopine. Le-ta zadošča za približno 3000 m2 čiščenja.
Iz tega je po mnenju vlagatelja razvidno, da čistilo po ceni 5.000,00 SIT pri delovni koncentraciji 0,5%, pomeni 1 l za 2,5 SIT, čistilo po ceni 3.8000,00 SIT pri delovni koncentraciji 1%, pomeni 1 l za 3,8 SIT. Vlagatelj navaja, da je tako cenejše čistilo v nabavi 51% dražje za uporabnika in se sprašuje katera je najnižja cena.

Naročnik je z dopisom, z dne 13.06.2002, št. 012/2002, vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, in sicer naj skladno z določilom četrtega odstavka 12. člena ZRPJN navede kdo je vlagatelj zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, naziv naročnika, javno naročilo in obvestilo o dodelitvi naročila, če je bilo poslano ponudnikom, kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo in potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 18.06.2002, od vlagatelja prejel potrdilo o vplačilu takse, ki je bila plačana dne 18.06.2002, v dopisu, št. SN/02, ki ga je vlagatelj priložil potrdilu o vplačilu takse, pa vlagatelj od naročnika zahteva povračilo revizijskih stroškov v višini vplačane takse v znesku 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 18.06.2002 na vse ponudnike, ki so dvignil razpisno dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, naslovil dopis, št. 02/2002-JN, v katerem je zapisal, da je bil v tem postopku vložen zahtevek za revizijo, zato so v skladu z določilom 11. člena ZRPJN zadržane nadaljnje aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. O nadaljevanju postopka bo naročnik vse ponudnike, ki so dvignil razpisno dokumentacijo pravočasno pisno obvestil.

Naročnik je skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN s sklepom, z dne 27.06.2002, št. JN-02/2002, zahtevek za revizijo zavrnil in v obrazložitvi tega sklepa navedel, da je ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in vnaprej določena merila. Naročnik je mnenja, da lahko ponudniki pripravijo ponudbe, ki bodo primerljive med seboj in bodo hkrati skladne z zahtevami naročnika. S svojim pojasnilom razpisne dokumentacije (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) ni kršil določil ZJN-1, zlasti ne relevantnih določil v zvezi s transparentnostjo postopka oddaje javnega naročila in načelom enakopravnosti ponudnikov. Z določitvijo koncentracije za posamezna čistila naj bi naročnik vsem ponudnikom dal enake možnosti za pripravo ponudbe, saj je ponudnike že v razpisni dokumentaciji, pa tudi v svojem pojasnilu razpisne dokumentacije (dopis naročnika, z dne 13.06.2002), opozoril, da morajo v obrazcu predračuna za čistila, vpisati v stolpec tudi naziv čistila, ki ga ponujajo. Z določitvijo koncentracije za čistila pa naročnik ne želi zmanjšati kroga ponudnikov, ki bi imeli interes za pridobitev javnega naročila, pač pa je želel vsem ponudnikom dati ista izhodišča za pripravo ponudb. Naročnik je koncentracije za posamezna čistila navedel na podlagi svojih dosedanjih izkušenj, čistila so imela enako ali podobno koncentracijo, z njimi pa je lahko zagotovil čiščenje skladno s sanitarnimi in zdravstvenimi zahtevami. Merila v razpisni dokumentaciji je določil tako, da je z vrednotenjem na njihovi podlagi mogoče izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Naročnik do dne, ko je postopal skladno z določilom 11. člena ZRPJN, ni prejel nobene druge zahteve za dodatno obvestilo ali pojasnilo v zvezi s pripravo ponudbe (tretji odstavek 25. člena ZJN-1) zato je mnenja, bodo ponudniki na podlagi razpisne dokumentacije in njegovega pojasnila razpisne dokumentacije (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) lahko pripravili pravilne ponudbe. Naročnik je skladno s 17. členom ZRPJN pozval vlagatelja, da ga v roku treh dni obvesti ali zahtevek za revizijo umika ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika dne 03.07.2002, z dopisom, štâ??â??â??, z dne 01.07.2002, skladno s prvim odstavkom 17 člena ZRPJN obvestil, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo (isti dopis vlagatelja je naročnik prejel dne 02.07.2002 po telefaksu). V zahtevku za nadaljevanje postopka vlagatelj navaja, da merila za vrednotenje ponudb ne smejo biti diskriminatorna, temveč morajo zagotoviti enakopravnost ponudnikov in primerljivost ponudb. Vlagatelj je ponovil koncentracije za posamezna čistila, ki jih je naročnik določil v svojem pojasnilu razpisne dokumentacije (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) in navedel, da ponudniki pod temi pogoji ne morejo nastopati enakopravno, saj naj bi naročnik vnaprej izločil vse tiste ponudnike, ki bi ponudili nižjo ali višjo koncentracijo čistil, kot jo je določil naročnik. Ponudnik, kateri bi ponudil čistilo s koncentracijo 0,4% ali 2,5%, ne bi mogel sodelovati v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Prav tako naj bi naročnik v neenak položaj postavil vse ponudnike, kateri bi ponudili čistila s koncentracijo med 0,5% do 2%, saj bo čistilo v koncentraciji 0,5% verjetno dražje od čistila v koncentraciji 2%, za naročnika pa bo veljala le cena za 1 l čistila. Čistila naj bi se po navedbi vlagatelja razlikovala le po odstotku redčenja in po namembnosti. Vlagatelj je ponovil svoja navajanja, ki jih je podal že v dopisu, z dne 10.06.2002, št. DU Idrija/LL/02 in v zahtevku za revizijo in še navedel, da v primeru, ko gre za koncentrirana čistila, naročnik ne more v tehničnih specifikacijah zahtevati točno določene koncentracije čistila, doziranja ali porabe čistila, temveč mora merilo koncentracije smiselno upoštevati pri izboru najugodnejše ponudbe. Vlagatelj meni, da â"śabsolutnaâ"ť cena oziroma cena na embalažno enoto ni ustrezno merilo, ampak je pomembna delovna koncentracija čistila. Vlagatelj je ponovil svoja navajanja glede enakopravnosti ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in navedel, da je zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti dejanski položaj ponudnikov različen, prednosti, ki izvirajo iz teh danosti pa je dovoljeno upoštevati. Vlagatelj meni, da so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila brez objektivnih razlogov v neenakopraven položaj postavljeni ponudniki, ki ne ponujajo čistil točno določenih blagovnih znamk oziroma ponudniki, ki ponujajo čistila drugačnih koncentracij. Vlagatelj ponovno priglaša stroške revizijskega postopka za vplačilo takse v znesku 80.000,00 SIT. Povračilo teh stroškov je vlagatelj namreč že zahteval v zahtevku za revizijo.

V mnenju, z dne 03.07.2002, št. JN-02.2002, ki ga je naročnik v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN dne 04.07.2002, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji, je naročnik povzel potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila, svoje in vlagateljeve navedbe ter zapisal, da je ravno pri skupini â"śčistilaâ"ť težko opredeliti zahteve, saj je na tržišču vrsta proizvajalcev in izdelkov, ki imajo različne kemične sestavine. Predmet tega javnega razpisa niso čistila, ki vsebujejo nevarne snovi in katerih nepravilna uporaba bi lahko povzročila nevarnost za ljudi in osnaževanje okolja, pač pa so to čistila, ki so namenjena splošni uporabi in ki izpolnjujejo osnovne varnostne zahteve za uporabnika in okolje.

Državna revizijska komisija je že pri presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, v zadevi, št. 018-22/02, skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 21.02.2002, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenje za trgovino, zaprosila za strokovno mnenje tudi glede tega ali pri opredelitvi predmeta javnega naročila za čistila (za tla, sanitarije, posodo, pomivalni stroj) zadostuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji navede npr: â"śčistilo za tla 1 literâ"ť ali pa bi naročnik moral podrobneje opisati predmet javnega naročila ter navesti zahtevano koncentracijo čistila in eventualne druge podatke. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za trgovino, je z dopisom, z dne 25.02.2002, Državni revizijski komisiji posredovalo strokovno mnenje.

Državna revizijska komisija je že pri presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, v zadevi, št. 018-22/02, skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 21.02.2002, tudi Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije zaprosila za strokovno mnenje o tem ali obstojajo nekoncentrirana širokopotrošna standardna čistila (za tla, sanitarije, posodo, pomivalni strojâ??) za katera pri opredelitvi predmeta javnega naročila zadostuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji navede npr: â"śčistilo za tla 1 literâ"ť ali pa bi naročnik moral podrobneje opisati predmet javnega naročila ter navesti zahtevano koncentracijo čistila in eventualne druge podatke. Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije je z dopisom, z dne 22.02.2002, Državni revizijski komisiji posredoval strokovno mnenje.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika ter strokovnih mnenj Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja za trgovino in Urada RS za kemikalije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji vloženega zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitve temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti pravni odločitviâ"ť.

Zahtevek za revizijo je bil vložen samo glede 1. sklopa predmeta javnega naročila, to je glede sklopa â"śčistilaâ"ť, zato je Državna revizijska komisija skladno s citiranim določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN presojala utemeljenost revizijskih navedb samo v tem obsegu in ni presojala pravilnost ravnanja naročnika glede ostalih treh sklopov, ki so tudi predmet tega javnega naročila (2. sklop â"śpripomočki za čiščenjeâ"ť, 3. sklop â"śpapirna galanterijaâ"ť in 4. sklop â"śsredstva za osebno higienoâ"ť).

Glede navedbe, da razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo ne zagotavlja enakopravnosti ponudnikov in primerljivosti ponudb, vlagatelj v dopisu, z dne 10.06.2002, med drugim navaja, da bi morala biti navedena tudi najnižja cena delovne koncentracije, nikakor pa ne cena čistila na enoto mere (kos, liter), saj iz tega ni razvidna cenovno najugodnejša delovna koncentracija, katera se uporablja pri delu. Tako proizvajalci, kot tudi kupci imajo interes, da so čistila narejena v čim večji koncentraciji, saj je to manj obremenjujoče za okolje, s tem pa se tudi prihrani pri embalaži, transportnih stroških in skladiščenju. Merila za vrednotenje ponudb po mnenju vlagatelja niso dovolj natančno opredeljena, naročnik namreč ni določil tudi stolpca â"ścena za 1 l delovne razstopineâ"ť, na podlagi katerega bi lažje ugotovil katera ponudba je cenovno najugodnejša. Vlagatelj meni, da cena delovne koncentracije posameznega čistila za naročnika nepomembna (vsa čistila imajo pri vseh proizvajalcih navodila za uporabo in so tudi različno koncentrirana), za ponudnike pa je delovna koncentracija posameznega čistila najpomembnejši podatek pri določanju cene posameznega čistila. Po mnenju vlagatelja bi naročnik moral navesti delovno koncentracijo posameznega čistila, z možnostjo, da bi ponudniki svojo delovno koncentracijo čistil preračunali v tisto, ki jo bi navedel naročnik. Lahko pa bi naročnik enostavno spremenil obrazec predračuna in ga dopolniti z dodatnim stolpcem â"śdelovna koncentracija na 1 l čistilaâ"ť, katera bi bila merilo za vrednotenje ponudb, naročnik pa bi lahko glede na podatke v tem stolpcu preračunal ponudbene cene. Vlagatelj opozarja, da ni navadnih čistil, temveč so čistila, ki se redčijo in čistila, ki se uporabljajo kot 100% koncentrat. Delovne koncentracije čistil se med seboj lahko zelo razlikujejo, od 0,5% do 20%, ti razponi pa odločilno vplivajo na ceno čistila in na končno ceno ponudbe. Vlagatelj je navedel tudi primer čistila za dnevno čiščenje, kjer je možno odstopanje v ceni za 32%.

Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za trgovino, je v svojem mnenju, z dne 25.02.2002, glede standardov čistil, označevanja koncentracije ter drugih podatkov, relevantnih za čistila, med drugim navedla, da čistila, ki vsebujejo določene nevarne snovi in so zaradi vsebnosti tovrstnih snovi dražljiva, jedka, hlapljiva ipd, sodijo pod okrilje Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99). Pakiranje in označevanje čistil pa ureja Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 73/99, 3/00, 45/00, 55/01), ki v 7. členu določa, da je pripravek lahko v prometu le, če je označen z naslednjimi podatki:
- imenom, polnim naslovom in telefonom pravne ali fizične osebe, ki daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji,
- trgovskim imenom ali drugo enakovredno označbo za identifikacijo pripravka,
- kemijskim imenom nevarnih snovi kot sestavin pripravka,
- grafičnimi znaki za nevarnost,
- standardnimi opozorili R (stavki R),
- standardnimi obvestili S (stavki S)
- nominalno količino (nominalno maso ali nominalni volumen) pripravka v embalažni enoti, kadar je namenjen splošni uporabi.
Gospodarska zbornica Slovenije dodaja, da je potrebno pri označevanju upoštevati tudi določilo 33. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, 25/98 in 23/99), ki določa, da mora proizvajalec oziroma pravna ali fizična oseba, ki daje izdelek v promet, zagotoviti navodilo za uporabo, če gre za izdelek, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek oziroma bi potrošnik za njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali druge ali onesnažil okolje.

Urad RS za kemikalije pa v svojem mnenju, z dne 22.02.2002, navedel:
â"śTrenutno v RS veljavna zakonodaja ne ureja posebej vprašanja označevanja detergentov, tako, da predpisi o kemikalijah urejajo le splošna vprašanja varnosti detergentov, kjer je določeno, da morajo biti detergenti, ki so razvrščeni v skupine nevarnih kemikalij, opremljeni z etiketo, na kateri so navedeni osnovni podatki o kemikaliji in pravni ali fizični osebi, ki daje kemikalijo v promet: naziv, naslov, telefonska številka, ime nevarne snovi, znaki in predpisi za nevarnost in opozorila ter nominalna količina snovi. Ne glede na to pa so detergenti, ki so v prometu v RS, praviloma opremljeni tudi s podatki o sestavi in navodilom za uporabo oziroma doziranje. Navajanje teh podatkov na embalaži v RS trenutno še ni zakonsko obvezno, izhaja pa iz priporočil Evropske komisije in sporazuma med Evropsko komisijo in vodilnimi združenji proizvajalcev. â"śNekoncentriranega širokopotrošnega standardnega čistilaâ"ť ni mogoče definirati, saj se čistilna sredstva (tudi za široko potrošnjo) prodajajo v obliki koncentratov in jih je za običajno uporabo vedno potrebno ustrezno razredčiti. Izjema so čistilna sredstva, ki se nanašajo neposredno, kot npr. čistila za WC školjke (WC račke), polirna in abrazivna čistilna sredstva (Arf, Vimâ??).â"ť.Iz tega mnenja tudi izhaja, da kolikor gre za čistila, ki se prodajajo v obliki koncentratov in jih je za običajno uporabo vedno potrebno ustrezno razredčiti, je v samem razpisu med tehničnimi specifikacijami težko zahtevati točno določeno koncentracijo, doziranje ali porabo čistilnega sredstva, saj gre za široko paleto različnih izdelkov. Vsekakor pa bi bilo kriterij doziranja/porabe oziroma izdatnosti mogoče smiselno upoštevati pri samem izboru najugodnejše ponudbe. Absolutna cena čistila ni najprimernejši kriterij za izbor, razen v primeru, ko gre za povsem identično čistilo.

Državna revizijska komisija pa je v predmetnem postopku pridobila tudi mnenje strokovnjakinjeâ??â??.., ki navaja:

Prava cena čistil oziroma dezinficiensov je podana z delovno koncentracijo s čimer je podana možnost primerljivosti cen ter izbira najugodnejšega ponudnika.
Absolutna cena teh proizvodov ( cena na embalažno enoto ), ni pravo merilo za primerjavo in vrednotenje le-teh za isti namen od različnih proizvajalcev.
V razpisni dokumentaciji je potrebno vključiti še dodatno kolono z naslovom : CENA NA ENOTO DELOVNE RAZTOPINE ( vpiše jo vsak proizvajalec za svoj proizvod ). Z vključitvijo te kolone je naročniku oziroma uporabniku podana enaka osnova za različne proizvode, ki se uporabljajo za isti namen. Brez te kolone o transparentnosti postopka razpisa ne moremo govoriti, še manj pa o izboru ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Velika je razlika v ceni proizvoda, če ga uporabiš v 0,5 % koncentraciji oziroma v 2 % koncentraciji. Če bi ne bila potrebna navodila za uporabo tovrstnih proizvodov, bi lahko proizvajalec npr. pobarval vodo in za tak proizvod postavil ceno, s katero bi sigurno uspel na razpisu. Ne glede na to, da se mnogo javnih zavodov in ustanov v RS finančno napaja iz občinskih oziroma državnih proračunov, je prav, da se s temi sredstvi gospodarno ravna.
Naročnik v razpisni dokumentaciji naj NE DOLOČA, KAKšNO KONCENTRACIJO ON POTREBUJE, saj s tem že sam selekcionira ponudnike. Odločitev naročnika je, ali se bo držal zapisanih navodil za uporabo ali ne, važna pa je cena, ki jo bo plačal za proizvod. Vsak proizvajalec z navodilom za uporabo jamči, da bo proizvod, ki ga je dal na tržišče ob upoštevanju le tega kvalitetno očistil površine, stroje in naprave. Zato sta: delovna koncentracija in cena proizvoda medsebojno povezani.
Termin " navadna čistila ", strokovno ne poznamo. Vsa čistila v prodaji so koncentrirana in se lahko uporabljajo kot taka, oziroma se redčijo po navodilih za uporabo."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem, ko so v razpisni dokumentaciji opredeljena čistila le z enoto mere (kos, liter, mililiter in kilogram) v neodvisnosti od njihove koncentracije, ni zagotovljena primerljivost ponudb in s tem njihovo vrednotenje ter enakopravno nastopanje ponudnikov v predmetnem javnem naročilu. V obrazcu predračuna 1. sklop â"śčistilaâ"ť, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je določeno, da naj ponudniki navedejo naziv izdelka, izhodiščno ceno, davek %, davek SIT, končno ceno na EnM (enoto mere) in skupno ceno za orientacijsko količino za skupaj 33 čistil. Naročnik je v stolpec â"śorientacijska količinaâ"ť pri vsakem čistilu vpisal po eno številko (orientacijske količine ni določil v razponu) in sicer razločne številke od 28 do 2125, v stolpec â"śmeraâ"ť je vpisal izraza â"śkosâ"ť ali â"śliterâ"ť, v stolpec â"śenota mereâ"ť pa je vpisal število kilogramov, kosov, litrov ali mililitrov pri čemer je prav tako navedel samo po eno različno številko pri posameznem čistilu, to pa pomeni, da te vrednosti ni določil v razponu.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v pojasnilih k razpisni dokumentaciji, z dne 13.06.2002, (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, navedel, da soglaša z navedbo vlagatelja, da ni jasno opredeljena njegova zahteva glede koncentracije čistil v skupini â"śčistilaâ"ť. Zato je naročnik v nadaljevanju tega dopisa zapisal koncentracijo čistil, ki jo želi imeti, s tem pa naj bi vsem (potencialnim) ponudnikom zagotovil enako izhodišče pri pripravi ponudbe:
skupina â"śčistilaâ"ť
zap. št. 1
čistilo za čiščenje tal, za vinas ploščice, univerzalno, koncentrat, 10/1 - zahtevana koncentracija je 0,5-2%,
zap. št. 2
čistilo za sanitarije, koncentrat, odišavljen, 10/1 - zahtevana koncentracija je 1 do 2% na 10 l,
zap. št. 4
dezinfekcijsko sredstvo, za tla v sanitarijah, koncentrat, čistilo in razkužilo, 10/1 - zahtevana je koncentracija v razmerju 1:20,
zap. št. 15
tekoči pralni prašek, koncentrat, 5/1 - zahtevano je 40-80g koncentrata za 4-5 kg perila,
zap. št. 23
dezinfekcijsko sredstvo, za pohištvo, postelje, idr., koncentrat, brez splakovanja, 5/1 - zahtevana je koncentracija v razmerju 1:20,
zap. št. 24
sredstvo za čiščenje parketa, koncentrat, na bazi voska, nedrseče, 1/1 - zahtevana koncentracija je 1%,
zap. št. 25
mehčalec za perilo, koncentrat, 5/1 - zahtevano je 40-60 g koncentrata za 4-5 kg perila.
Pri tistih čistilih, kjer koncentrat ni posebej naveden pa gre po naročnikovem mnenju za navadna čistila. V mnenju, z dne 03.07.2002, je naročnik zapisal, da je ravno pri sklopu â"śčistilaâ"ť težko opredeliti zahteve, saj je na tržišču vrsta proizvajalcev in izdelkov, ki imajo različne kemične sestavine. Predmet tega javnega razpisa niso čistila, ki vsebujejo nevarne snovi in katerih nepravilna uporaba bi lahko povzročila nevarnost za ljudi in osnaževanje okolja, pač pa so to čistila, ki so namenjena splošni uporabi in ki izpolnjujejo osnovne varnostne zahteve za uporabnika in okolje.

Državna revizijska komisija v zvezi s koncentracijo čistil, ki so navedene pod zap. št. 4 (dezinfekcijsko sredstvo, za tla v sanitarijah, koncentrat, čistilo in razkužilo, 10/1 - zahtevana je koncentracija v razmerju 1:20), zap. št. 23 (dezinfekcijsko sredstvo, za pohištvo, postelje, idr., koncentrat, brez splakovanja, 5/1 - zahtevana je koncentracija v razmerju 1:20) in pod zap. št. 24 (sredstvo za čiščenje parketa, koncentrat, na bazi voska, nedrseče, 1/1 - zahtevana koncentracija je 1%) ugotavlja, da je naročnik v pojasnilih k razpisni dokumentaciji, z dne 13.06.2002, (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) za ta čistila natančno določil koncentracijo.

Za čistila pod zap. št. 1(čistilo za čiščenje tal, za vinas ploščice, univerzalno, koncentrat, 10/1 - zahtevana koncentracija je 0,5-2%), zap. št. 2 (čistilo za sanitarije, koncentrat, odišavljen, 10/1 - zahtevana koncentracija je 1 do 2% na 10 l), zap. št. 15 (tekoči pralni prašek, koncentrat, 5/1 - zahtevano je 40-80g koncentrata za 4-5 kg perila) in zap. št. 25 (mehčalec za perilo, koncentrat, 5/1 - zahtevano je 40-60 g koncentrata za 4-5 kg perila) pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v pojasnilih k razpisni dokumentaciji, z dne 13.06.2002, (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) koncentracijo za ta čistila sicer določil, vendar jo je navedel v razponu. Glede tega je mogoče ugotoviti, da naročnik ni ravnal v nasprotju s pravili javnega naročanja, ker koncentracije za čistila pod za.št. 1., 2., 15. in 25. ni določil v točni vrednosti, temveč je določil zgornjo in spodnjo mejo koncentracije teh čistil. Če naročnik namreč meni, da bodo ponudniki skladno z določilom prvega odstavka 23. člena ZJN-1, na podlagi takšne opredelitve koncentracije za ta čistila, pripravili pravilne ponudbe, potem po mnenju Državne revizijske komisije ni potrebno, da bi naročnik za čistila pod zap. št. 1., 2., 15. in 25., določil koncentracijo le v eni vrednosti in ne v razponu. Državna revizijska komisija pa pripominja, da je potrebno tudi v fazi pregleda in vrednotenja ponudb na podlagi meril za vse ponudnike zagotoviti objektivno in nediskriminatorno obravnavanje njihovih ponudb. To pomeni, da bo naročnik dolžan to zagotoviti tudi pri pregledu in vrednotenju ponudb za čistila, za katera je koncentracija določena v razponu in so tako znotraj tega razpona dopuščene različne koncentracije za ta čistila.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik navedel delovne koncentracije za 7 izmed 33 čistil. Glede preostalih (26) čistil je naročnik v pojasnilih, z dne 13.06.2002, navedel, da gre za navadna čistila in zanje delovne koncentracije ni določil. Vlagatelj je naročnika v dopisu, z dne 10.06.2002, izrecno opozoril na pomen delovne koncentracije v kateri se posamezno čistilo tudi dejansko uporablja. Državna revizijska komisija tako meni, da je naročnik glede preostalih 26 čistil (1. sklop predmeta javnega naročila, to je za sklop â"śčistilaâ"ť) kršil 23. člen ZJN-1, saj ni določil koncentracije za ta čistila. Prvi odstavek navedenega člena od naročnika namreč zahteva, da mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. V 7. točki tretjega odstavka navedenega člena pa je določeno, da mora razpisna dokumentacija, upoštevaje predmet javnega naročila, vsebovati â"śvrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blagaâ??, morebitne dodatne storitve in podobno.â"ť Glede na dejstvo, da se čistila, ki so predmet javnega naročila, na trgu pojavljajo zgolj v koncentrirani obliki, ki pa je lahko različna, je ob takšni razpisni dokumentaciji, kot jo je izdelal naročnik in ob pojasnilih razpisne dokumentacije onemogočena izdelava pravilne ponudbe, zlasti pa primerljivost ponudb in objektivno vrednotenje ponudb. Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti vse potrebne podatke in vključiti dokumente, ki omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik je z opisano določitvijo predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji in v svojih pojasnilih, z dne 13.06.2002 (dopis naročnika, z dne 13.06.2002) kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1), ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri izdelavi razpisne dokumentacije, ki mora biti pripravljena tako, da lahko naročnik na njeni osnovi pričakuje pravilne in primerljive ponudbe za izpolnitev predmeta javnega naročila.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: â"śNaročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.â"ť Namen navedenega načela je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Enakopravnost pa ne pomeni, da se želi vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Državna revizijska komisija soglaša z navedbo vlagatelja, da je zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in drugih danosti dejanski položaj ponudnikov različen. Prednosti, ki jih dajejo te danosti, je dovoljeno upoštevati. V konkretnem primeru pa so postavljeni v slabši (neenakopraven) položaj ponudniki, ki ponujajo bolj koncentrirana čistila, saj so zaradi tega ta tudi dražja od manj koncentriranih čistil in zato slabše vrednotene, čeprav so praviloma cenejša na enoto delovne koncentracije od manj koncentriranih čistil na enoto delovne koncentracije.

Glede meril za ocenjevanje in izbor najugodnejše ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 15. točki objave javnega razpisa zapisal: â"śmerila za ocenitev ponudb so: cena do 85 točk, strokovna priporočila/reference do 5 točk, plačilni pogoji do 5 točk, rok dobave do 5 točk. Način ocenjevanja je naveden v razpisni dokumentaciji.â"ť. V 11. točki navodil je naročnik tudi navedel, da bo v skladu z ZJN-1 zagotovil strokovno oceno ponudb in da bodo ponudbe ocenjene na podlagi meril in na način, ki je naveden v obrazcu št. 4 v navodilih. Naročnik je to ponovno navedel še v 13. točki navodil, v obrazcu št. 4, ki je priložen navodilom, pa je naročnik določil: â"śNaročnik bo izbral ekonomsko najugodnejše ponudbe na podlagi naslednjih meril:
1. cena do 85 točk
2. strokovna priporočila (reference) do 5 točk
3. plačilni pogoji do 5 točk
4. dobavni rok do 5 točk

Najvišje število točk, ki jih lahko dobi posamezni ponudnik je 100.

1. Cena ponudbe bo preračunana v točke po naslednji formuli:

najnižja ponudbena cena posameznega izdelka x 85
cena v točkah za izdelek = -------------------------------------------
ponudnikova cena za posamezni izdelek

seštevek točk, ki jih dobi ponudnik
cena v točkah za vse ponujene izdelke = -------------------------------------------
število izdelkov, ki jih ponudnik ponuja

Po navedeni formuli bo ponudnik, katerega ponudba bo cenovno najbolj ugodna prejel 85 točk, ostali ponudniki pa ustrezno število točk manj.

2. Strokovna priporočila (reference) bodo preračunana v točke po naslednji formuli:

Ponudnik, ki je v zadnjih treh letih (1999, 2000, 2001) opravil ali opravlja dobavo čistil, pripomočkov za čiščenje, papirne galanterije in sredstev za osebno higieno, za organizacije, ki so zavezane k javnim naročilom in kot dokazilo predloži pet (5) referenčnih izjav v originalu ali kopiji s pripisom â"śkopija je enaka originaluâ"ť prejme 5 točk, ponudniki z manj predloženimi referenčnimi izjavami prejmejo ustrezno število točk manj; (1 referenca - 1 točka);
Naročnik bo pri ocenjevanju po tem kriteriju upošteval samo tista strokovna priporočila (reference), ki jih bo ponudnik pridobil oziroma predložil s strani naročnikov, ki so tudi sami zavezani k zakonu o javnih naročilih (državni organi, javni zavodi, skladi, lokalne skupnosti,...).

3. Plačilni pogoji, ki jih bo ponudil ponudnik, bodo vrednoteni na naslednji način:

â"˘ plačilni rok 30 dni po prejemu mesečnega računa 0 točk
â"˘ plačilni rok od 31 do 40 dni po prejemu mesečnega računa 2 točki
â"˘ plačilni rok nad 40 dni po prejemu mesečnega računa 5 točk

Ponudnik, ki bo ponudil plačilni rok 30 dni, ne dobi nobene točke, krajši plačilni roki pa niso sprejemljivi.

4. Dobavni rok bo preračunan v točke po naslednji formuli:

â"˘ dobavni rok 1 dan po prejemu naročila 5 točk
â"˘ dobavni rok 2 dni po prejemu naročila 2 točki
â"˘ dobavni rok več kot 2 dni po prejemu naročila 0 točk

V primeru, da bosta dva ponudnika v seštevku točk po vseh kriterijih dosegla enako število točk, bo naročnik dal prednost ponudniku, ki bo predložil več strokovnih priporočil (referenc) s strani zavodov z enako dejavnostjo, kot jo opravlja naročnik. Naročnik bo ponudnike na podlagi meril izbral tako, da bo zagotovil dobavo vseh razpisanih izdelkov.â"ť

Obrazec št. 4 mora naročnik izpolniti tako, da vpiše svoje ime/firmo in sedež, vpisati mora tudi datum in kraj ter ga opremiti s podpisom svoje odgovorne osebe in s svojim žigom.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za predmetno javno naročilo določil merila skladno z določbo 50. člena ZJN-1. Navedeni člen v drugem odstavku določa: â"śMerila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.â"ť Navedena merila omogočajo transparentno in nediskriminatorno vrednotenje ponudb ob pogoju, da bi bil v razpisni dokumentaciji na transparenten in nedvoumen način določen predmet javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik kršil nekatere določbe ZJN-1 in ZRPJN. Ker opisanih kršitev zakona ni mogoče odpraviti drugače, kot le z razveljavitvijo razpisa za 1. sklop predmeta javnega naročila, to je sklopa â"śčistilaâ"ť v celoti, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija pa skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika, da v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila za 1. sklop predmeta javnega naročila, to je za sklop â"śčistilaâ"ť pripravi takšno razpisno dokumentacijo, ki bo omogočala izdelavo in predložitev pravilnih in primerljivih ponudb.



Vlagatelj je v dopisu, z dne 18.06.2002, št. SN/02, ki ga je priložil potrdilu o vplačilu takse, zahteval povračilo revizijskih stroškov vplačane takse v znesku 80.000,00 SIT. ZRPJN v petem odstavku določa: â"śČe se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške nastale z revizijoâ"ť. Skladno s citiranim določilom je naročnik dolžan vlagatelju povrniti revizijske stroške v znesku 80.000,00 SIT.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, â??â??