018-145/02

Številka: 018-145/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) poâ??â??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo rekonstrukcije energetskega vira za proizvodnjo ogrevne toplote in električne energije ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 03.01.2002 sprejel sklep št. 1-NK/2/202 o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izvedbo rekonstrukcije energetskega vira za proizvodnjo ogrevne toplote in električne energije v predvidenem obdobju od 01.03.2002 do 08.04.2002 (v nadaljevanju: javno naročilo). Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??., z dneâ??â??, pod številko objaveâ??â??. Naročnik je na podlagi vprašanj v zvezi z javnim razpisom, dne 19.02.2002, vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije posredoval pojasnilo razpisne dokumentacije, št. 895-ZF/02.

Vlagatelj se je s ponudbo št. P-80-02-0037N00, z dne 12.03.2002, prijavil na javni razpis.

Dne 07.06.2002 je vlagatelj prejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 06/PW-1/02, z dne 05.06.2002, da se javno naročilo odda ponudniku â??â??â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik) za končno ponudbeno vrednost â??â??â??.

Vlagatelj je z dopisom, št. 3101/109-2002 DG/MI, dne 13.06.2002, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo. V njem v prvi točki zatrjuje, da postopek oddaje javnega naročila ni bil izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ker naročnik pri ugotavljanju primernosti in pravilnosti ponudb ni spoštoval ZJN-1 in razpisnih pogojev v razpisni dokumentaciji in je vlagateljevo ponudbo opredelil kot neprimerno in nepravilno.

Vlagatelj navaja, da je v obrazložitvi obvestila pod točko 1. PRIMERNOST PONUDB navedeno, da je ponudba vlagatelja neprimerna, saj ponujeni vročevodni kotli ne zagotavljajo izkoristka, ki ga je naročnik opredelil oz. zahteval v PZR. Vlagatelj meni, da je odločitev naročnika neutemeljena in v nasprotju z razpisnimi pogoji v razpisni dokumentaciji, ter v nasprotju z ZJN-1.

Vlagatelj je z izjavo 7. IZJAVO O ZAGOTAVLJANJU RAZPISANIH VRST IN KOLIČINE OPREME, ki je bila s strani naročnika predpisana, brez pridržka izjavil, da zagotavlja dobavo in montažo vseh razpisanih vrst in količin opreme, kot je opredeljeno v tehnično tehnološkem delu razpisne dokumentacije. Prav tako je vlagatelj podpisal izjavo 6. IZJAVO O NEZAVAJAJOČIH PODATKIH, s katero je izjavil, da so vsi podatki v ponudbi vlagatelja resnični in nezavajajoči.

Naročnik je v PZR v točki 7.3.1 "Kotlovsko postrojenje" pod Tehničnimi podatki navedel izkoristek = 95%. Po vlagateljevem mnenju gre nedvoumno za navedbo dejanskega izkoristka, zato je ob spoštovanju izjave o nezavajajočih podatkih potrebno vpisati vrednost dejanskega izkoristka = 92 - 93 %, kar je vlagatelj (kot ponudnik) storil v svoji ponudbi. Vlagatelj smatra, da v kolikor bi naročnik v točki 7.3.1. razpisa zahteval navedbo normiranega izkoristka, bi vlagatelj to tudi storil in navedel izkoristek normirani = 95%. Oprema vlagatelja, kot je razvidno iz Ocene izkoristka vročevodnega plamenocevnega kotla tipa KIV - TVV6500, po mnenju vlagatelja izpolnjuje vse razpisane kriterije:
izkoristek = izkoristek dejanski = 92-93% (zahtevana navedba v razpisu)
izkoristek normirani = 95% (tega podatka naročnik ni zahteval, ponujena oprema
pa ta kriterij izpolnjuje)
Vlagatelj je mnenja, da so ponudniki, ki niso vpisali dejanskega izkoristka, temveč so na mesto za vpis dejanskega izkoristka vpisali normirani izkoristek (oziroma pustili predlagano vrednost 95%), zavedli naročnika.

Prav tako je naročnik v točki 4.2.1 "Tehnološka zasnova" tehničnih zahtev zahteval "tehnične podatke za en kotel", med drugim "izkoristek kotla - teoretični = 92%", kar nedvoumno potrjuje, da je bila v točki 7.3.1 zahtevana navedba dejanskega izkoristka, ki pa je lahko le 92 - 93 %, kar je vlagatelj pravilno in nezavajajoče vpisal. To vrednost izkoristka je možno v praksi pod zahtevanimi pogoji PZR tudi dokazati. Vlagateljev dobavitelj kotlovske opreme je KIV, d.o.o. iz Slovenije, ki je za dokazilo navedb vlagatelja naročil Oceno izkoristka ponujenih kotlov pri â??â??â??â??.in ga je vlagatelj dostavil v prilogi zahtevka za revizijo.

Vlagatelj s sklicevanjem na prvi odstavek 34. člena ZJN-1 navaja, da morajo tehnične zahteve omogočati, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika. Vlagatelj je vse zahteve, določene v razpisni dokumentaciji in v ZJN-1 po njegovem mnenju izpolnil, pa vendar je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot neprimerno. Kot dokaz vlagatelj prilaga Oceno izkoristka vročevodnega plamenocevnega kotla tipa KIV-TVV 6500 z dne 10.6.2002.

Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila pod točko 2. PRAVILNOST PONUDB ugotovil pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja in sicer, da vlagatelj ne izpolnjuje naročnikove zahteve, opredeljene v enajsti točki 19. člena navodil, ker ni predložil ustreznih referenc. Vlagatelj meni, da je ta ugotovitev v nasprotju z navodili, določenimi v 11. točki 19. člena, ki zahteva reference dveh primerljivih postrojenj, in sicer:
- dve primerljivi klasični kotlovnici
- dve primerljivi kogeneracijski postrojenji.
Zahteve naj bi vlagatelj, kot zatrjuje, izpolnil z naslednjim:
a) klasični kotlovnici
- â??â??â??â??â??â??.
I. faza rekonstrukcije toplarne
II. faza rekonstrukcije toplarne

b) dve kogeneracijski postrojenji
- â??â??â??â??â??.
- kogeneracije za SDMO

Vlagatelj je mnenja, da je dokazal primernost in pravilnost svoje ponudbe, poleg tega je cena njegove ponudbe â??â??.SIT tudi nižja od izbranega ponudnika za â??â??â??â??SIT. V skladu s 34. členom navodil je najnižja končna ponujena vrednost tudi edino merilo. V skladu z 51. členom ZJN-1 najnižja cena pomeni, da je edino merilo le najnižja cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. Izbrana varianta je znatno dražja in po mnenju vlagatelja v ničemer nima prednosti pred vlagateljevo ponudbo in to ob nespornem kroničnem pomanjkanju sredstev za nujne investicije v zdravstvu.

Mnenje predlagatelja je, da se mora pri razpisih, ob pogojih tehnične in cenovne ustreznosti, dati prednost slovenskih proizvajalcem, kar vlagatelj, v nasprotju z izbrano ponudbo, zagotavlja.

Zaradi navedenega vlagatelj predlaga naročniku, da preuči njegove zahteve ter se o zahtevku za revizijo odloči tako, da v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila in izbere vlagatelja.

Naročnik je z dopisom, št. 06/PW-7/02, z dne 19.06.2002, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, št. 3101/119-2002, dne 24.06.2002 obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 01.07.2002, z dopisom št. 07/PW-18/02, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, njegovo odločitev št. 06/PW-7/02, z dne 19.06.2002 o zahtevku za revizijo ter vso dokumentacijo. Naročnik v odločitvi navaja, da je glede očitanega ravnanja v nasprotju z razpisnimi pogoji oz. ZJN-1 ugotovil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev naročnika, opredeljenih v Tehnično tehnološkem delu razpisne dokumentacije, ki je sestavni del razpisne dokumentacije in jo je prejel vsak prevzemnik le-te. Naročnik pojasnjuje, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pred javnim odpiranjem ponudb prejel med drugim tudi vprašanje oz. zahtevo po natančni navedbi vrste izkoristka, ki ga morajo ponudniki vpisati v točki 7.3.1. V nadaljevanju naročnik citira postavljeno vprašanje z dne 14.02.2002, kot sledi:
"Prosimo za ponovno preverbo zahtevanega izkoristka kotla 95%. Izkoristek kurilne naprave se meri po indirektni metodi skladno z DIN 1924 pri dokazani kurilnosti goriva in temperaturi okolice 25ď"°C. Letni izplen oz. povprečni toplotni izkoristek kurilne naprave za uporabo glede na ciklus uporabe pa je lahko 95%". Naročnik je na zastavljeno vprašanje vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije, tudi vlagatelju, odgovoril dne 19.02.2002 z dopisom št. 895-ZF/02 in sicer:
"Zahtevan normni izkoristek kotla je 95%. Pri dokazovanju parametrov je možno uporabiti indirektno metodo."
Kot dokaz, da je vlagatelj odgovor prejel 21.02.2002, naročnik prilaga fotokopijo povratnice. Glede na navedeno naročnik tako ugotavlja, da je vlagatelj nesporno natančno vedel, katero vrsto izkoristka je potrebno navesti pod točko 7.3.1.. Zaradi predhodnih navedb je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot neustrezno oz. neprimerno. Ne glede na vlagateljeve navedbe, da ni natančno vedel, katero vrsto izkoristka je naročnik v citirani točki zahteval, naročnik v tej fazi, sklicevaje se na prvi odstavek 54. člena ZJN-1, ne more dopustiti spreminjanja vsebine ponudbe oz. dejanj, ki bi iz neustrezne ponudbe naredili ustrezno.

K vlagateljevi prvi točki revizijskega zahtevka je podjetje â??â??â??..izdelalo strokovno tehnični komentar (dokument EC/MV z dne 17.06.2002, ki ga je naročnik priložil k odločitvi o zahtevku za revizijo in je njen sestavni del). V dokumentu je podan tudi komentar k poročiluâ??â??â??.., ki ga je vlagatelj dostavil v prilogi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je omenjeni fakulteti posredoval napačne tehnične podatke glede režima obratovanja vročevodnega postrojenja, saj je le-ta v posredovanih podatkih navedel režim 155/100ď"°C, namesto 100/70ď"°C, kot je to naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Zaradi navedenega je po naročnikovem mnenju poročilo Fakultete za strojništvo za konkreten primer popolnoma brezpredmetno.

Glede druge točke revizijskega zahtevka, izpolnjevanja zahtevanih referenc, je naročnik za zadostitev temu pogoju zahteval, da ponudnik predloži potrjene reference dveh primerljivih postrojenj, in sicer dveh klasičnih kotlovnic in dveh primerljivih kogeneracijskih postrojenj. Ker je sestavni del razpisane kogeneracijske opreme tudi utilizator, bi moral ponudnik predložiti oz. dokazati, da je v sklopu predloženih referenc dobavil tudi utilizator, česar pa ponudnik ni storil, zato je naročnik ponudbo v tem segmentu spoznal za nepravilno.

V nadaljevanju naročnik dodaja še ostale pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, ki jih v obvestilu o oddaji javnega naročila ni posebej izpostavljal, jih pa navaja na tem mestu:
1. Kogeneracijsko postrojenje: ni obdelana rešitev namestitve dveh transformatorjev.
2. Parni utilizator z zmogljivostno kurjavo: manjka certifikat CE za parni kotel. Naročnik je zahteval predložitev certifikata CE, s katerim ponudnik izkaže varnost, kakovost in uporabnost ponujene opreme, kar je naročnik določil kot pogoj za priznanje usposobljenosti v 16. točki 19. člena navodil.
3. Rekonstrukcija TPV 3,6: ni določen proizvajalec sistemov regulacije napajanja. Naročnik je v 4. točki 10. člena navodil navedel, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe navesti proizvajalca tehnološke opreme.
4. Vročevodni kotli KIV: manjka certifikat CE za vročevodne kotle, priloženim certifikatom TĂśV je potekel rok veljavnosti, manjka ena primerljiva referenca za primerljivo kotlovsko postrojenje, ni definiran proizvajalec kotlovske regulacije.
5. Varovanje sistema, kemična priprava vode: manjkajo tehnični prospekti. Naročnik je v 4. točki 10. člena navodil zahteval tudi predložitev tehničnih prospektov za vso ponujeno opremo v slovenskem, nemškem ali angleškem jeziku.
6. Elektroenergetsko postrojenje: ni definiran proizvajalec elementov sistema meritev in regulacije.

Državna revizijska komisija je dne 03.07.2002 zahtevala in istega dne tudi pridobila izpise iz ponudb ostalih ponudnikov v delu vročevodnega - kotlovskega postrojenja (naročnik je namreč dokumentaciji priložil zgolj ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika).

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je Tehnično tehnološki del (PZR) priloga in sestavni del razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe v 4. točki 10. člena namreč določajo, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik predložiti parafirano in ožigosano vsako stran projekta PZR (tehnično tehnološki del, ki ga je izdelalo podjetje â?? )
Zadnji odstavek tega člena določa: Obrazci iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke tega člena ter â?? â??so sestavni del te razpisne dokumentacije.

Tehnično tehnološki del (PZR) v točki 7.3.1 Kotlovsko postrojenje določa, da mora biti izkoristek vročevodnega kotla 95%. V tej zvezi je eden od ponudnikov naročniku postavil vprašanje oz. zahtevo po natančni navedbi vrste izkoristka, ki ga morajo ponudniki vpisati v točki 7.3.1.. Naročnik je vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije odgovoril dne 19.02.2002, z dopisom št. 895-ZF/02 in sicer: "Zahtevan normni izkoristek kotla je 95%. Pri dokazovanju parametrov je možno uporabiti indirektno metodo."

Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja dejstvo, da je vlagatelj v svoji ponudbi zahtevani izkoristek kotla prečrtal na naslednji način " 95% " in določeni odstotek nadomestil z navedbo " 92-93% ".

Državna revizijska komisija je ugotovila, da takšna - vlagateljeva ponudba ni skladna z razpisno dokumentacijo, torej ni pravilna. Skladno z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Hkrati pa je predmetna ponudba, glede na 19. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 (19. "primerna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti tehničnim specifikacijam;) tudi neprimerna. Pri tem gre tudi slediti naročniku, ki pravi, da glede na zahteve prvega odstavka 54. člena ZJN-1 ne more dopustiti spreminjanja vsebine ponudbe, oz. takih dejanj, ki bi iz neustrezne ponudbe naredili ustrezno, saj bi to pomenilo kršitev 54. člena ZJN-1, ki v prvem odstavku določa:
(1) Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne.

Ob zapisanem velja dodati, da v kolikor je vlagatelj menil, da glede na zahteve razpisne dokumentacije objektivno ni mogoče izvesti predmeta javnega naročila (nemogoč pogoj) ali da je predmet javnega naročila prilagojen določeni opremi, bi na to moral opozoriti naročnika pred oddajo javnega naročila, nenazadnje tudi z vložitvijo zahtevka za revizijo (ki se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnikaâ?? ; arg. prvega odstavka 12. člena ZRPJN), ne pa oddati nepravilne ponudbe, ki je glede na 19. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 hkrati tudi neprimerna. Ponudnik namreč po določbi petega odstavka 12. člena ZRPJN ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

Glede na zgoraj zapisano Državna revizijska komisija ni obravnavala preostalih navedb, ki se nanašajo na pravilnost vlagateljeve ponudbe v delu "referenc", saj njihova obravnava ne bi mogla privesti do drugačne odločitve o zahtevku za revizijo.

Glede vlagateljevih navedb, da se mora pri razpisih, ob pogojih tehnične in cenovne ustreznosti, dati prednost slovenskih proizvajalcem, kar vlagatelj, v nasprotju z izbrano ponudbo, zagotavlja, pa Državna revizijska komisija pripominja, da v nasprotju s prejšnjim 11. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, 24/1997), sedanji ZJN-1 ne določa prednosti domačih ponudb. Sploh pa je mogoče skladno z merili vrednotiti samo pravilne ponudbe.

Naročnik v odločitvi o revizijskem zahtevku vlagatelja navaja še ostale pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, ki jih v obvestilu o oddaji javnega naročila posebej ni navajal, navaja pa jih v odločitvi o revizijskem zahtevku in pomenijo novote. V te navedbe se Državna revizijska komisija ni spuščala, ker nimajo pravno relevantne povezave niti z naročnikovo utemeljitvijo odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, niti z vsebino zahtevka za revizijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??â??â??.