018-142/02

Številka: 018-142/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), poâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo medicinske opreme in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??â??.(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo medicinske opreme (objava javnega razpisa v Uradnem listu RS, štâ??â??, pod številko objaveâ??â??).
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 320.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.02.2002 sprejel sklep, št. 01.4-66/1-02, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za medicinsko opremo. Javni razpis je bil dne â??.. objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??., pod številko objaveâ??.., kjer je naročnik v točki 3 zapisal, da bo predmetno javno naročilo razdelil na dva sklopa: sklop I - teledirigirani RTG aparat z digitalno verigo in ultrazvočni aparat; sklop II - monitorji in centralna postaja. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 01.4-66/9-02, z dne 15.03, je razvidno, da je naročnik pridobil 3 pravočasne ponudbe za sklop I in 4 pravočasne ponudbe za sklop II.

Naročnik je dne 10.05.2002 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 01.4-66/11-02, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop I izbral podjetje â??â??â??, za sklop II pa podjetjeâ??â??â??. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je za sklop I pridobil tri pravočasne ponudbe, od katerih so bile vse pravilne, ker so vsebovale vso ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predpisana z navodili naročnika. Nepravilnih ponudb ni bilo. Po pregledu ponudb in njihove skladnosti z zahtevami iz 7. točke razpisne dokumentacije - tehnične zahteve je naročnik ugotovil, da izpolnjuje pogoje iz navedene točke le ponudba podjetjaâ??â??.., preostala dva ponudnika v sklopu I pa ponujata medicinsko opremo, ki ne ustreza vsem zahtevam naročnika, zato naročnik njunih ponudb ni mogel uvrstiti v nadaljnje ocenjevanje. Za sklop II je naročnik pridobil štiri pravočasne ponudbe, od katerih so bile vse pravilne, ker so vsebovale vso ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predpisana z navodili naročnika. Nepravilnih ponudb ni bilo. Po pregledu ponudb in njihove skladnosti z zahtevami iz 7. točke razpisne dokumentacije - tehnične zahteve je naročnik ugotovil, da izpolnjuje pogoje iz navedene točke le ponudba podjetjaâ??â??.., preostali trije ponudniki v sklopu II pa ponujajo medicinsko opremo, ki ne ustreza vsem zahtevam naročnika, zato naročnik njihovih ponudb ni mogel uvrstiti v nadaljnje ocenjevanje.

Vlagatelj je z dokumentom, z dne 23.05.2002, zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da ga vlaga zaradi bistvenih kršitev postopka, ki jih določa Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), s tem pa posledično napačne in neutemeljene izbire najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb razvidno, da so vse ponudbe izpolnjevale pogoje iz razpisne dokumentacije v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1. Naročnik je po odpiranju ponudb pregledoval, ali so ponudbe v skladu z razpisno dokumentacijo tudi pravilne, primerne in sprejemljive. Kot je razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila je naročnik za sklop I ugotovil, da so prispele 3 ponudbe, ki so pravilne, da pa izpolnjuje pogoje glede tehničnih zahtev samo ponudba ponudnikaâ??â??.., ostali dve ponudbi pa ne izpolnjujeta vseh zahtev iz javnega razpisa in ju zato ni mogoče uvrstiti v nadaljnje ocenjevanje. Za sklop II pa je naročnik v navedenem sklepu ugotovil, da so prispele 4 pravočasne ponudbe ter da so vse 4 tudi pravilne, vendar pa tako kot v navedenem primeru tehnične zahteve izpolnjuje le ponudba ponudnikaâ??â??., ostalih pa zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev ne more uvrstiti v nadaljnje ocenjevanje. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil določilo prvega odstavka 76. člena ZJN-1, saj je očitno izbral najugodnejšega ponudnika, čeprav pri posameznem sklopu ni dobil dveh samostojnih pravilnih ponudb. Naročnik po vlagateljevem mnenju napačno uporablja terminologijo ZJN-1. Iz celotnega postopka je razvidno, da so vse ponudbe izpolnjevale pogoje iz razpisne dokumentacije, ki jih je naročnik pripravil v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1. Po odpiranju ponudb pa vlagatelj predvideva, da je naročnik ugotovil, da razen izbranih ponudnikov v sklopu I in II ostali ponudniki niso priložili primerne ponudbe v skladu z 19. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1, s tem pa posledično ni dobil dveh pravilnih ponudb v posameznem sklopu. Naročnik je zato, trdi vlagatelj, napačno izbral najugodnejša ponudnika in s tem kršil določila ZJN-1, saj bi moral glede na to, da ni imel dveh pravilnih ponudb za posamezen sklop, vse ponudbe v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti in javni razpis ponoviti ali pa v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-1 izvesti postopek s pogajanji v skladu s 20. členom ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da predmetni javni razpis ni uspel, čeprav se je naročnik z napačno uporabljeno terminologijo ZJN-1 hotel izogniti ponovitvi postopka oziroma postopku s pogajanji. Iz vsega navedenega izhaja, da je bil postopek izveden v nasprotju z določili ZJN-1, zato vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila zaradi bistvenih kršitev postopka po ZJN-1, oz. podrejeno, da razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, št. 01.4-66/11-02, z dne 10.05.2002, in nadaljuje postopek v skladu z 20. členom ZJN-1. Vlagatelj tudi navaja, da je plačal zakonsko takso v višini 80.000,00 SIT in priglaša odvetniške stroške za sestavo zahteve za revizijo postopka v višini 2000 odvetniških točk, kar z vključenim 20% davkom na dodano vrednost znaša 240.000,00 SIT.

Naročnik je dne 12.06.2002 z dokumentom, št. 01.4-5/18-02, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je v celoti preveril postopek oddaje predmetnega javnega naročila in ugotovil, da je postopek potekal v skladu z ZJN-1, Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije in v skladu z Navodili o vsebini in obliki obrazcev za objavo namere o oddaji javnega naročila javnega razpisa in izid javnega razpisa v Uradnem listu RS in določitvi enotnih obrazcev za objavo. Naročnik v postopku ni zasledil nedoslednosti pri ravnanju komisije, saj je le-ta ravnala v skladu s pooblastili, ki jih je imela. Glede očitkov o kršitvi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 naročnik meni, da so neutemeljeni. Vlagatelj po mnenju naročnika napačno razlaga pojem samostojne pravilne ponudbe, kot jo opredeljuje ZJN-1. Naročnik je za sklop I pridobil 3 pravilne ponudbe, za sklop II pa 4 pravilne ponudbe, saj so bile le-te, kot sledi iz 18. točke 3. člena ZJN-1, pravilne. S tem je javni razpis za oddajo javnega naročila uspel. Res pa je, da je naročnik nato v postopku ugotovil, da vse pravilne ponudbe, ki jih je prejel, niso bile tudi primerne za naročnika. Po pregledu ponudb je za vsak razpisan sklop ostala po ena primerna ponudba, ki sta bili za naročnika pravilni in primerni, ki pa skupaj tvorita kot celoto ponovno dve primerni ponudbi za celoten razpis. ZJN-1 pa v 19.točki 3. člena pravi, da je primerna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti tehničnim specifikacijam. Glede na to, da vlagateljeva ponudba ni izpolnjevala tehničnih zahtev iz 7. točke razpisne dokumentacije tako za sklop I kot tudi za sklop II, za naročnika ponudba ni bila primerna, saj bi v primeru njegove izbire naročnik dobil aparature, ki mu glede na njegovo dejavnost nikakor ne ustrezajo.
Naročnik tudi ugotavlja, da tako sklop I kot sklop II skupaj tvorita eno oddajo javnega naročila - za dobavo medicinske opreme, pri čemer bi lahko izvedel razpis tudi brez delitve na sklope in s tem ne bi bil kršen zakon, saj je ta izbira prepuščena izključno naročniku, zoper katero pa ni možno vložiti zahtevka za revizijo. Na ta način bi v tem primeru imel dve pravilni in primerni ponudbi v enem razpisu in ne bi bilo razloga za vložitev zahtevka za revizijo, vendar se je naročnik odločil, da zaradi lažje in boljše preglednosti javni razpis razdeli na dva sklopa, kar pomeni, trdi naročnik, da bi bilo nadaljevati postopek zahtevka za revizijo nesmiselno. Naročnik je vlagatelja pozval, naj ga obvesti, ali bo zahtevek za revizijo umaknil ali bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 20.06.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj navaja, da naročnik napačno razlaga določila ZJN-1 v delu, ki se nanaša na pravilno ponudbo. Iz naročnikovega dokumenta, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, tudi izhaja, da je naročniku po pregledu ponudb za vsak razpisan sklop ostala le po ena primerna ponudba, zato vlagatelj vztraja, da naročnik v skladu s 76. členom ZJN-1 ne bi smel opraviti izbora najugodnejšega ponudnika, temveč bi moral uporabiti druga določila - javni razpis bi lahko bodisi ponovil bodisi bi začel postopek s pogajanji v skladu s 1. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 01.4-66/21-02, z dne 26.06.2002 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.06.2002), skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V tem dopisu naročnik navaja, da je njegovo mnenje razvidno iz dokumenta, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik še navaja, da ugovarja tudi višini priglašenih stroškov sestave zahtevka za revizijo.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama ni spora glede tega, da vlagateljeva ponudba, pa tudi ponudbe ostalih ponudnikov, razen ponudb izbranih ponudnikov â??â??.inâ??â??, ne izpolnjujejo tehničnih zahtev. Naročnik tako med drugim trdi, da je vlagatelj ponudil medicinsko opremo za oba sklopa, ki ne ustreza vsem tehničnim zahtevam naročnika, vlagatelj pa tega ne zanika, saj v svojem zahtevku za revizijo navaja, da bi moral naročnik glede na dejstvo, da ni pridobil dveh pravilnih ponudb za posamezen sklop, vse ponudbe zavrniti in javni razpis bodisi ponoviti bodisi izvesti postopek s pogajanji. Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka tudi ugotavlja: "Po pregledu ponudb je za vsak razpisan sklop ostala po ena primerna ponudba, ki sta bili za naročnika pravilni in primerni...". Državna revizijska komisija se zato ni ukvarjala z vprašanjem, ali vlagateljeva ponudba resnično izpolnjuje (oz. ne izpolnjuje) tehnične zahteve razpisne dokumentacije, temveč se je osredotočila na vprašanje, ali so bili glede na v tem delu nesporno dejansko stanje v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 izpolnjeni pogoji za oddajo predmetnega javnega naročila.

18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Primerna ponudba pa je v skladu z 19. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti tehničnim specifikacijam.

Državna revizijska komisija je ob pregledu razpisne dokumentacije ugotovila, da je naročnik pogoje za ugotavljanje ponudnikove usposobljenosti in sposobnosti določil v točki 2.8. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 7. poglavju razpisne dokumentacije (Predmet javnega naročila - tehnične zahteve) pa je določil tehnične specifikacije, torej tehnične lastnosti, ki jih mora imeti ponujeno blago. Kot je razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. 01.4-66/11-02, z dne 10.05.2002, je naročnik po pregledu skladnosti ponudb z zahtevami iz 7. poglavja razpisne dokumentacije ugotovil, da v sklopu I oz. v sklopu II od treh oz. štirih pravočasnih ponudb dve oz. tri ponudbe (med njimi tudi vlagateljeva, čemur vlagatelj, kot je bilo že ugotovljeno, ne nasprotuje) ne ustrezajo vsem zahtevam naročnika iz javnega razpisa. Na podlagi navedenega dejanskega stanja je sicer res mogoče ugotoviti, da so ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh tehničnih zahtev razpisne dokumentacije (ki torej ne ustrezajo v celoti tehničnim specifikacijam), v skladu z 19. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 neprimerne, vendar pa gre tudi ugotoviti, da so tehnične zahteve del zahtev razpisne dokumentacije, zato ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh tehničnih zahtev, hkrati ne izpolnjujejo v celoti vseh zahtev razpisne dokumentacije. To posledično pomeni, da so v konkretnem primeru ponudbe, za katere je naročnik ugotovil, da niso primerne, istočasno tudi nepravilne v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Postopek oddaje javnega naročila se torej lahko konča z izborom najugodnejšega ponudnika samo v primeru, če je naročnik pridobil najmanj dve samostojni in pravilni ponudbi. V primeru, kadar naročnik javno naročilo oddaja po sklopih, velja določilo prvega odstavka 76. člena ZJN-1 razumeti tako, da lahko naročnik izbere najugodnejšega ponudnika samo takrat, kadar pridobi dve samostojni in pravilni ponudbi za (vsak) sklop posebej. Naročnik lahko namreč ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikuje v smiselno zaključene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno (prvi stavek prvega odstavka 26. člena ZJN-1), kar pomeni, da vsak sklop znotraj sicer enotnega javnega naročila obsega svoj (ločeni) predmet javnega naročila. Posamezen ponudnik lahko torej v primeru, ko naročnik javno naročilo oddaja po sklopih, ponudbo odda le za enega ali pa za več različnih sklopov. Namen prvega odstavka 76. člena ZJN-1 je predvsem zagotoviti dejansko konkurenčnost in primerljivost ponudb, ta namen pa je v primeru, ko se javno naročilo oddaja po sklopih, mogoče zaradi medsebojne ločenosti sklopov doseči samo tako, da je izbor najugodnejšega ponudnika za posamezen sklop vezan na pridobitev dveh samostojnih in pravilnih ponudb za vsak sklop posebej. Ob tem velja pripomniti, da navedeno tudi naročniku ni moglo biti neznano, saj v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da bi lahko predmetni javni razpis izvedel tudi brez delitve na sklope in s tem ne bi bil kršen zakon, na ta način pa bi imel dve pravilni in primerni ponudbi v enem razpisu in ne bi bilo razloga za vložitev zahtevka za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila niti za sklop I niti za sklop II ni pridobil dveh samostojnih in pravilnih ponudb, kar je, skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, pogoj za oddajo javnega naročila (v konkretnem primeru v odprtem postopku), je sledila zahtevku za revizijo in v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila.

Ob tem Državna revizijska komisija vlagatelja in naročnika opozarja, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave nov postopek (in ne nadaljevanje nekega drugega postopka), ki ga lahko naročnik (če so izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji) začne, ko je pravnomočno končan (v konkretnem primeru) odprti postopek oddaje javnega naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil tudi stroške, nastale z revizijo, med katere šteje takso v višini 80.000,00 SIT in odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 80.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk (skladno s tar. št. 13/1 Odvetniške tarife, Uradni list RS, št. 7/95 in spremembe), to je 200.000,00 SIT, z vštetim DDV 240.000,00 SIT, skupno torej 320.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??