018-139/02

Številka: 018-139/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatuâ??â??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za gradnjo vodovoda, kanalizacije in cest vâ??â??.., na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila â??â??..in â??â??â??po pooblaščenem odvetniku â??â??â??.(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??â??â??.(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 07.02.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 02/320502, po odprtem postopku za gradnjo vodovoda, kanalizacije in cest vâ??â??.., v obdobju od začetka aprila 2002 do decembra 2002. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??, z dneâ??â??., pod številko objaveâ??â??.. Po odpiranju ponudb je naročnik z dopisom, št. 466-1408/97-DM, z dne 16.4.2002, skladno z določilom 53. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) pozval vlagatelja, da podrobno obrazloži predračunsko postavko pri gradnji kanalizacije â??â??â??(postavka "odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km vključno s stroški deponije").

Vlagatelj je dne 19. 04. 2002 naročniku poslal pojasnilo s prilogami, v katerem je navaja, da mu, skladno z naročnikovo zahtevo pošilja obrazložitev postavk odvoza viška izkopanega materiala na odpadno deponijo.

Zoper naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 466-1408/97, z dne 13. 05. 2002, ki ga je vlagatelj prejel 21.5.2002, in iz katerega med drugim izhaja, da se skupno ponudbo vlagatelja, na podlagi 53. člena ZJN-1, zavrne, je vlagatelj dne 29. 05. 2002 pri naročniku vložil zahtevo za revizijo.

Naročnik je z dopisom, št. 466-1408/97-DM, z dne 03.06.2002, pozval vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo dopolni s prilogami, ki jih je navedel v zahtevku, vendar niso bile priložene.

Vlagatelj je dne 06.06.2002 s prilogami dopolnil zahtevek za revizijo.

V obrazložitvi je vlagatelj navedel, da strokovna komisija, ki je zavrnila ponudbo vlagatelja, ne more namesto naročnika odločati o tem, katera ponudba se zavrne. Strokovna komisija po pregledu ponudb sicer pripravi poročilo s predlogom o izbiri, odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika oz. o tem, kateri ponudnik se izloči na podlagi 53. člena ZJN-1, pa sprejme vedno naročnik, v danem primeru zakonita zastopnica naročnika, županja, ki je tudi podpisana na obvestilu o izbiri.

Vlagatelj nadalje navaja, da iz obvestila o izbiri ne izhaja, zakaj naj bi bila cena pri postavki "Odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km, vključno s stroški deponije" neobičajno nizka. Naročnik je po odpiranju ponudb vlagatelju poslal dopis, št. 466-1408/97-DM, z dne 16.4.2002, iz katerega izhaja, da naročnik ocenjuje, da imajo nekatere predračunske postavke neobičajno nizko ceno na enoto. Pri tem je tudi zahteval, da vlagatelj podrobneje obrazloži zgornjo predračunsko postavko pri gradnji kanalizacije ter ga pozval, da poda analizo cene na enoto z navedbo kalkulacijskih elementov in njihovo obrazložitvijo, tako da bo razvidna objektivna podlaga za njihovo določitev. Prav tako je zahteval podatek o natančni lokaciji deponije in ustrezno dokazilo o razpolaganju z zemljiščem.

Vlagatelj je dne 19.04.2002 naročniku poslal dopis, v katerem je podrobneje pojasnil, koliko znaša cena za kubični meter odpeljanega materiala. Pri tem navaja, da iz dopisa jasno izhaja, da je cena za m3 pripeljanega materiala, v kolikor bi se ta odpeljal s kamionom IVECO 40 t, 300 SIT/m3, v primeru, da bi material odpeljal kamion IVECO 26 t , pa bi cena znašala 375 SIT/m3. Kamion IVECO 40 t odpelje 15 m3 izkopanega materiala na vožnjo, kamion IVECO in MAN 26 t pa 10 m3 izkopanega materiala na vožnjo. Glede na dolgoletne izkušnje, razdaljo in zmogljivost kamionov je vlagatelj še navedel, da naredi kamion v eni uri dve vožnji. V primeru, da bi odvoz vršil ponudnik Komunalna operativa, d.d. s kamionom IVECO oz. MAN 26 t, pa bi cena za 1 m3 odpeljanega materiala znašala 286 SIT. Vlagatelj je pojasnil tudi, da ponujena cena 380 SIT/m3 vsebuje še nepredvidene zastoje oz. stroške, ki jih v kalkulaciji ni mogoče predvideti in da je uporaba navedenih deponij za vlagatelja brezplačna. Izkopani material bi odvažal na deponijo â??â??.za lastno nadaljnjo uporabo, nadalje na deponijo â??â??â??in na gradbišče čistilne napraveâ??â??â??. K temu je priložil tudi izjavo družbeâ??â??.., v kateri je ta potrdila, da so podjetje za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin in da za lastne potrebe potrebujejo odpadni material - steno, ki mora biti neoporečna.

Vlagatelj meni, da iz navedenega jasno izhaja, da je več kot zadovoljivo pojasnil, na podlagi katerih kalkulativnih elementov je podal svojo oceno pri postavki "Odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km, vključno s stroški deponije", navaja pa še, da je naročnik po odpiranju ponudb nezakonito zahteval dodatna dokazila. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije in objavljenega razpisa, ni naročnik nikoli zahteval nobenih dokazil o razpolaganju z zemljiščem za odpadno deponijo. Ne glede na to je vlagatelj dejansko podal izjavo enega izmed lastnikov deponije (torej osebe, ki ni predložila ponudbe v postopku oddaje javnega naročila), kamor bi odvažal odpadni material.

Vlagatelj dodatno navaja, da cena pri postavki "Odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km, vključno s stroški deponije" znaša manj kot tri odstotke celotne ponujene cene, zato meni, da bi moral naročnik, upoštevajoč določbo 3. člena ZJN-1, v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila pojasniti, zakaj meni, da vlagatelj za celotno ponujeno ceno ne bi mogel izvesti predmeta javnega naročila. Tudi v primeru, da bi naročnik uspel dokazati, da je omenjena postavka neobičajno nizka, bi namreč še vedno moral ugotoviti, da za celotno ponujeno ceno vlagatelj ne bi mogel izvesti javnega naročila. Naročnik v naknadni zahtevi za obrazložitev postavke tudi ni specificiral, kakšna dokazila zahteva (zahteval je zgolj dokazilo o razpolaganju z zemljiščem), zato bi navedena priložena izjava tretje osebe morala zadoščati. Vlagatelj poudarja predvsem, da v skladu z ZJN-1 naročnik z naknadnimi zahtevami, ki niso bile predmet javnega razpisa oz. niti del razpisne dokumentacije, ne more postavljati novih pogojev oz. spreminjati meril, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko 3.5. - POGOJI PRAVILNE PONUDBE navedel, v katerih primerih bo zavrnil nepravilne ponudbe. V nobenem izmed primerov ni navedeno, da je potrebno predložiti kakršnokoli dokazilo o razpolaganju z zemljiščem za deponijo. Tega pogoja tudi ni postavil ostalim ponudnikom, zato je vlagatelja neutemeljeno diskriminiral. Naročnik tudi ni nikjer obrazložil, zakaj meni, da je ponujena cena pri omenjeni postavki neobičajno nizka.

Po vlagateljevem mnenju bi bil v skladu s formulo, ki jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji pod točko 3.8. - MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJšE PONUDBE, izbran kot najugodnejši ponudnik vlagatelj. V tem primeru bi zbral največ točk in sicer 100 točk, kar je maksimum možnih točk. Sedaj izbrani ponudnik pa bi v primeru, če naročnik vlagatelja ne bi izločil, zbral 94 točk. Ker naročnik ni imel drugih razlogov, da bi izločil ponudbo vlagatelja kot nepravilno, se je skliceval na 53. člen ZJN-1.

Vlagatelj meni, da je z nepravilno izločitvijo njegove ponudbe naročnik sam kršil 53. člen ZJN-1, hkrati pa tudi 4. člen ZJN-1 ter 76. člen ZJN-1, ker ni v skladu z lastnimi merili in pogoji izbral najugodnejšega ponudnika. Ker naročnik dokazila o razpolaganju z zemljiščem za deponijo ni zahteval tudi od drugih ponudnikov, zahteval pa ga je od vlagatelja, tega pogoja pa ni objavil v razpisni dokumentaciji, je tako kršil 7. člen ZJN-1, kot tudi 41. člen ZJN-1.

Glede na zapisano vlagatelj naročniku predlaga, da izbiro najugodnejšega ponudnika za gradnjo vodovoda, kanalizacije in cest v Podutiku v Ljubljani razveljavi in na podlagi prispelih ponudb opravi novo izbiro najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je z dopisom, št. MOLV02016402, z dne 18.06.2002, odgovoril na zahtevek za revizijo v (nekoliko nenavadni) obliki odgovora na zahtevek za revizijo. Ta meni, da zahtevek za revizijo ni upravičen. Ker je odgovor podpisala županja kot zastopnica naročnika, je Državna revizijska komisija štela odgovor na zahtevek za revizijo javnega razpisa za naročnikovo odločitev o zahtevku v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik v obrazložitvi odgovarja na vlagateljevo navedbo glede odločanja strokovne komisije o zavrnitvi ponudb. Strokovno komisijo je imenoval naročnik in jo pooblastil, da strokovno presodi prispele ponudbe. Na podlagi pooblastila županje strokovna komisija zastopa naročnika. Naročnik se je s predlogom strokovne komisije, da ponudbo vlagatelja zavrne, strinjal in izbral kot najugodnejšo ponudbo tisto, ki je med pravilnimi ponudbami skladno z razpisno dokumentacijo zbrala največ točk.

Glede postavke "Odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km, vključno s stroški deponije", pri kateri je ob pregledu ponudb naročnik ugotovil neobičajno nizko ceno in pozval vlagatelja, da neobičajno nizko ceno obrazloži, naročnik navaja, da bi moral vlagatelj v obrazložitvi predložiti analizo cene na enoto z navedbo kalkulacijskih elementov in njihovo obrazložitvijo ter podatek o natančni lokaciji deponije in ustrezno dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. Naročnik je namreč menil, da edino tako lahko vlagatelj poda obrazložitev, oprto na objektivno podlago v skladu s 53. členom ZJN-1.

Vlagatelj je pojasnil, da namerava odpadni material odvažati s težkimi kamioni nosilnosti 40 t in 26 t. Po mnenju naročnika so težki kamioni (nosilnosti 40 t) popolnoma neprimerni za vožnjo po ozkih ulicah znotraj naseljaâ??â??.., še posebej pa bi z njimi poškodovali cesto, ki ni bila grajena za tako velike obremenitve. Po končani gradnji bi vzdrževalec cest zahteval, da se ceste v celoti sanirajo, za kar pa tako naročnik kot vlagatelj nimata predvidenih sredstev Težki kamioni bi zaradi svoje dolžine težko vozili skozi ovinke in križišča znotraj naselja. Pri tem bi poškodovali zunanje ograje ob objektih, zelenice in razne zasaditve. Uporaba prej navedenih tovornih vozil ni možna tudi zaradi bagrov, saj zaradi ozkih ulic ni možna uporaba velikih bagrov, ki nakladajo odpadni material na težka tovorna vozila. Možna je le uporaba manjših bagrov, ki pa imajo premajhno ročico za nakladanje na visoka težka tovorna vozila.

Glede odvoza odpadnega materiala na lastno deponijo v â??â??..za lastno nadaljnjo uporabo, na gramoznico â??â??..ter na gradbišče čistilne naprave â??â??â??naročnik meni, da je že iz opisa del razvidno, da gre za odpadni material (jalovino), ki ni primeren za zasip, zato ga mora izvajalec odvažati na trajno deponijo. V kolikor bi bil material uporaben za zasip, bi ga uporabili za zasip pri gradnji komunalnih vodov vâ??â??.. Iz priložene izjave podjetja â??â??(ki je po naročnikovem mnenju splošna in ni vezana na gradnjo komunalne infrastrukture v â??â??.oz. na odpadni material s tega gradbišča), ki dovoljuje zasipavanje separacije â??â??â??z izkopanim materialom - steno, ki je dovolj kvalitetna za sanacijo njihovih izkopov izhaja, da odpadnega materiala, ki bi ga ponudnik pripeljal izâ??â??.., v podjetju â??â??.ne bi smeli sprejeti. Ker vlagatelj izjave o lastni â??â??â??ni podprl z dokazili, je naročnik sklepal, da je vlagatelj zgolj najemnik navedenega zemljišča, kar je razvidno tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska. Po telefonski preverbi o stanju gradbišča na čistilni napravi â??â??..je naročnik od predstavnikov â??â??â??izvedel, da je gradnja že v zaključni fazi in da se izvajajo dela na zunanji ureditvi. Po mnenju naročnika vlagatelj ni navedel primernih lokacij za deponiranje odpadnega materiala. Glede na to, da je naročnik solidarno odgovoren z izvajalcem del, se po mnenju naročnika lahko kaj hitro zgodi, da bo moral kasneje na lastne stroške sanirati neprimerno odlagališče odpadnega materiala.

Glede stroškov prevoza, ki jih je vlagatelj navedel v pojasnilu, naročnik ugotavlja, da vlagatelj pri tem ni predložil zahtevane analize cene na enoto z navedbo kalkulativnih elementov in njihovo obrazložitvijo, temveč se je skliceval na dolgoletne izkušnje. Naročnik take obrazložitve ne more šteti, da je oprta na objektivno podlago. Analiza cene bi morala vsebovati natančna kalkulativna izhodišča: nabavno vrednost, stopnjo amortizacije, porabo goriva in maziva, investicije in tekoče vzdrževanje, zavarovanje, registracijo in cestne takse, porabo gum, bruto OD in na podlagi navedenih podatkov izračun za obračunsko uro. V ceni bi moral biti ločeno prikazan strošek razkladanja in deponiranja. V prilogi naročnik prilaga primer analize cene na enoto, kot je prikazana v učbeniku za kalkulacije gradbenih del avtorjaâ??â??... Vlagatelj je v obrazložitvi navedel, da tovorno vozilo naredi v eni uri dve vožnji. Iz Sklepa o izhodiščnih cenah strojnih in prevoznih storitev v letu 1999 (Uradni list RS, št. 38/99) pa je razvidno, da po normativih, ki jih je Vlada RS predpisala za vodnogospodarske javne službe, traja vožnja do oddaljenosti 10 km 1,09 ure. Po izračunu normativov enega gradbenega podjetja traja enaka vožnja 1,39 ure, druga pa 1,070 ure. Glede na navedeno je naročnik mnenja, da ponudnik ni zadovoljivo obrazložil stroškov prevoza.

Naročnik na vlagateljevo navedbo, da ni pojasnil, zakaj meni, da vlagatelj za celotno ponujeno ceno ne bi mogel izvesti javnega naročila odgovarja, da naročnik obvestila o oddaji javnega naročila ni dolžan razlagati. Naročnik pošlje obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila na posebno zahtevo ponudnika, kot to predvideva 79. člena ZJN-1.

Naročnik še navaja, da je strokovna komisija, da bi ugotovila pomembnost oziroma vplivnost navedene postavke z neobičajno nizko ceno, postavko izločila iz popisa del pri vseh ponudnikih in tako pridobljene cene primerjala med seboj. Pri tem je ugotovila, da skupna ponudba vlagatelja ni bila več najcenejša. Na podlagi teh ugotovitev je komisija ugotovila, da je omenjena postavka bistvena pri izbiri izvajalca, zato je zahtevala obrazložitev neobičajno nizke cene. Po mnenju naročnika s to ceno na postavki vlagatelj škoduje konkurenci in krši načelo enakopravnosti ponudnikov.

Naročnik na očitek vlagatelja, da je nezakonito zahteval dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, kamor bo deponiral odpadni material odgovarja, da je to bistven podatek, na podlagi katerega se ugotovi strošek deponiranja in s tem tudi obrazloži neobičajno nizka cena. Obrazložitev stroška deponiranja, ki je oprta na objektivno podlago, mora zajemati podatke o natančni lokaciji deponije ter informacijo, da je lastnik zemljišča seznanjen z nameravanim posegom in se z njim strinja ter podatek o višini odškodnine, ki jo lastnik za to zahteva. Pri tem je bistven tudi podatek, da lastnik zemljišča ni zaveden z napačnimi informacijami.

Naročnik dodaja, da je vlagatelj skladno z razpisno dokumentacijo podpisal izjavo, v kateri izjavlja, da je v celoti seznanjen z obsegom in zahtevnostjo razpisanih del, z lokacijo in objektom, kjer se bodo izvajala predmetna dela, z možnostmi dostopa do objekta in priključitve na energetske vode ter s pogoji za ureditev gradbišča. Prav tako je podpisal izjavo, da je v celoti pregledal vso navedeno projektno dokumentacijo in se z njo v celoti strinja, na projekt nima pripomb in v zvezi s tem ne bo imel dodatnih zahtev. Navkljub podpisanim izjavam pa vlagatelj ni seznanjen z razmerami na terenu, saj bi v nasprotnem primeru vedel, da ni mogoč transport s težkimi tovornimi vozili ter da se na trajno deponijo odvaža odpadni material, ki ni primeren za zasip.

Naročnik se tudi strinja z ugotovitvijo, da je imel vlagatelj najnižjo ponudbeno ceno in da bi na podlagi točkovanja skladno z merili iz razpisne dokumentacije dosegel najvišje število točk, vendar meni, da v kolikor bi vlagatelj za postavko "Odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km, vključno s stroški deponije" ponudil realno ceno na enoto, njegova ponudba ne bi bila več najcenejša. Naročnik navaja še, da vlagatelj podtika naročniku močan interes, da za vsako ceno izloči vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika in krivdo za nestrokovno ponudbo in obrazložitev neobičajno nizke cene prelaga na naročnika. Vlagatelju očita tudi nepoznavanje ZJN-1, saj bi v nasprotnem primeru vlagatelj najprej zahteval obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila, na podlagi katerega bi se natančneje seznanil z razlogi za izločitev njegove ponudbe.

Na podlagi naročnikovega poziva (vsebovanega v odgovoru na zahtevek za revizijo) ali bo vlagatelj postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek umika, z dne 18.6.2002, je le-ta z izjavo, z dne 21.06.2002, naročnika obvestil, da nadaljuje s postopkom revizije oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 27.06.2002 (z dopisom, št. 466-1408/97-DM) Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila in dokumentacijo, ki jo je na poziva Državne revizijske komisije (dopisa št. 018-139/02-24-1295, z dne 28.06.2002 in št. 018-139/02-24-1302 z dne 01. 07. 2002) dopolnil. Dokumentaciji je priložil tudi analizo cen za celoten popis in za popis, ki so mu odšteli postavko "Odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km, vključno s stroški deponije". Naročnik ponavlja, da obrazložitev, ki jo je zahteval od vlagatelja po odpiranju ponudb, ni bila posredovana skladno z zahtevami naročnika in ni zadovoljivo utemeljila neobičajno nizke cene, zato je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil. Naročnik je v obrazložitvi neobičajno nizke cene pričakoval analizo cene na enoto s kalkulativnimi elementi, kot je to prikazano v prilogi k odstopu revizije postopka oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji.


Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


V zvezi z revizijskimi trditvami o tem, da naj bi odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe sprejela strokovna komisija in ne naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sicer terminologija obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, št. 466-1408/97, z dne 13.5.2002, res nekoliko nenavadna (.. je strokovna komisija ugotovila â??.), vendar formalno, z vidika drugega odstavka 78. člena ZJN-1, obvestilu o oddaji javnega naročila ni mogoče ničesar očitati, saj je iz glave dokumenta, navedbe podpisnika, podpisa samega in žiga jasno razvidno, da je odločitev vsebovano v obvestilu sprejel zakoniti zastopnik občine, t.j. župan(ja).


Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik od ponudnika, ki ponudi nizko ceno (oziroma sledeč besedilu 53. členu ZJN-1: â?? nizke cene â??), ni dolžan zahtevati obrazložitve ponudbenih cen, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponujene cene morajo biti neobičajno nizke oziroma takšne, da pri naročniku vzbuja(jo) dvom o možnosti izvedbe posla in (2) naročnik mora imeti zaradi tega dvoma namen zavrniti ponudbo s ponujenimi neobičajno nizkimi cenami. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da so ponujene cene po njegovi presoji nerealne. Tega, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila;), ne določa, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih cen" pa je namenjen varstvu ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno oziroma cene, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja (samo) zato, ker je ponujeno ceno oziroma cene ocenil kot "neobičajne nizke".
ZJN-1 tako v 53. členu med drugim določa:
(1) Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.
(2) Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik.
â??

Glede na zgoraj zapisano gre uvodoma ugotoviti, da čeprav naslov (marginalna rubrika) 53. člena ZJN-1 govori o "neobičajno nizki ceni", pa gre že na podlagi gramatikalne interpretacije določbe prvega odstavka 53. člena ZJN-1 (â?? ponujene neobičajno nizke cene, â?? podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne â??), zavrniti vlagateljeve očitke o tem, da bi moral naročnik tudi v primeru, da bi uspel dokazati, da je omenjena postavka neobičajno nizka, še vedno moral ugotoviti, da za celotno ponujeno ceno vlagatelj ne bi mogel izvesti javnega naročila.

Kljub temu, da gre pri oceni neobičajno nizkih cen za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika, pa Državna revizijska komisija takšni naročnikovi oceni na podlagi vpogleda v "sporne" postavke pri ostalih ponudnikih, ne more nasprotovati. Medtem, ko je vlagatelj pri postavki "odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km vključno s stroški deponije" podal ceno 380m3, pa je izbrani ponudnik in ostali ponudniki za isto postavko ponudil nesorazmerno višji znesek (nesorazmerno v primerjavi do vlagatelja).
Kot pa že nakazano zgoraj, sama naročnikova ocena "neobičajno nizke cene" pa le-temu ne daje (diskrecijske) pravice takšne ponudbe zavrniti. Naročnik mora, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti.

Kot izhaja iz naročnikovega dopisa, z dne 16.4.2002, je le-ta sledil prvemu in drugemu odstavku 53. člena ZJN-1, ko je na podlagi ocene določenih postavk kot "neobičajno nizkih" zanje zahteval podrobno obrazložitev (drugi odstavek 53. člena ZJN-1 govori o tem, da: Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago â??) ter ob tem navedel, da v kolikor ponudnik obrazložitve ne bo predložil do zahtevanega roka, bo primoran njegovo ponudbo zavrniti in je v nadaljnjem postopku ocenjevanja ne bo upošteval.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz predmetnega naročnikovega dopisa razvidno, da je ta med drugim zahteval "â?? podatek o natančni lokaciji deponije in ustrezno dokazilo o razpolaganju z zemljiščem".

Na predmetno zahtevo (â?? podatek o natančni lokaciji deponije in ustrezno dokazilo o razpolaganju z zemljiščem) je vlagatelj, v pojasnilu, z dne 19.2.2002, odgovoril:

"Komunalna operativa d.d. bo izkopani material odvažala:
- na lastno deponijo â??..za lastno nadaljnjo uporabo (zasipi za objekti ipd.) oddaljeno od gradbišča 6 km.
- na deponijo â??.separacija â??â??.oddaljeno od gradbišča 5,5 km
- za naše gradbiščeâ??â??.., zasip za objekti oddaljeno od gradbišča 9 km

â??â??â??bo izkopani material odvažala:
- na deponijo â??.separacija â??â??..oddaljeno od gradbišča 5,5 km"

V tem okviru je vlagatelj pojasnilu priložil tudi izjavo podjetja â??â??â??

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 466-1408/97, z dne 13.5.2002, vlagateljevo obrazložitev glede predmetne naročnikove zahteve ocenil kot ne-predložitev dokazil o razpolaganju z zemljiščem za deponijo, in sicer: "..V obrazložitvi ponudnika nista predložila â?? dokazil o razpolaganju z zemljiščem za deponijo." Čeprav bi bilo mogoče in gramatikalno dopustno pojem dokazila "o razpolaganju z zemljiščem za deponijo" interpretirati na različne načine (V tej zvezi namreč vlagatelj navaja, da naročnik ni specificiral kakšna dokazila o razpolaganju z zemljiščem zahteva), pa obseg interpretacije tega pojma nikakor ne omogoča oziroma ni omogočal razumevanja, da za tri navedene objekte (dve deponiji in eno gradbišče) zadostuje, da vlagatelj predložil zgolj izjavo podjetjaâ??â??iz katere pa ni razvidno niti to, da ima podjetje, ki je izjavo podalo, samo "pravico do razpolaganja z zemljiščem za deponijo". Skratka, že izjavo podjetjaâ??â??..., gre, glede na zahteve naročnika po predložitvi dokazila o razpolaganju z zemljiščem označiti kot nezadostno oziroma kot dokazilo, ki ne izpolnjuje naročnikove zahteve po dokazovanju pravice do razpolaganja z zemljiščem za deponijo. Vse zapisano velja toliko bolj (argumentum a fortiori) za dokazovanje razpolaganja z zemljiščem â?? za ostala dva objekta, glede katerih vlagatelj ni predložil ničesar.

Glede na navedeno se Državna revizijska komisija ni spuščala v naročnikova izvajanja o tem za kakšne materiale pri deponiranju gre, oziroma za domnevno razlikovanje med opisom del in navedbami v izjavi podjetja â??â??.(.. da gre za odpadni material (jalovino), ki ni primeren za zasip, zato ga mora izvajalec odvažati v trajno deponijo.), saj je to izjavo ocenila kot neustrezno, glede na naročnikove zahteve v dopisu z dne 12.4.2002, že iz zgoraj navedenih razlogov.

Na podlagi zapisanega in nesporne ugotovitve, da vlagatelj za ostala dva objekta sploh ni predložil nobene dokumentacije, kar velja še v večji meri za ne-predložitev dokazil "o razpolaganju z zemljiščem za deponijo", ni mogoče naročnikove odločitve za zavrnitvi ponudbe označiti kot nezakonite. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da bi moral vlagatelj v kolikor je menil, da so naročnikove zahteve po pojasnilu nezakonite, naročnika o tem "opozoriti", ne nazadnje tudi z vložitvijo zahtevka za revizijo (ki se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnikaâ?? ; arg. prvega odstavka 12. člena ZRPJN), ne pa na zahtevo naročnika podati pojasnilo, ki že pri preizkusu prvega elementa (lokacija deponije), ne izpolnjuje zahtev naročnika.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni obravnavala preostalih navedb, ki se nanašajo na (ne)ustreznost ponudnikovega pojasnila glede na zahteve naročnika, saj njihova obravnava ne bi mogla privesti do drugačne odločitve o zahtevku za revizijo.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o tem, da iz obvestila o izbiri ne izhaja, zakaj naj bi bila cena pri postavki "Odvoz viška izkopanega materiala na odpadno deponijo do 10 km, vključno s stroški deponije" neobičajno nizka oziroma da bi moral naročnik v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila pojasniti, zakaj meni, da vlagatelj za celotno ponujeno ceno ne bi mogel izvesti predmeta javnega naročila, pa je Državna revizijska komisija sledila naročniku, da velja vlagatelja opozoriti, da je imel na podlagi prvega odstavka 79. člena ZJN-1 možnost od naročnika zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (kar pa ne vpliva na dopustnost vložitve zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi javnega naročila). Citirani člen namreč določa, da naročnik na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, temu pošlje tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ponudnik sme zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila najkasneje v osmih dneh od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona. Od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

V tej zvezi pa velja še zavrniti kot prepozne, z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN revizijske navedbe, ki se dotikajo procesnih položajev nastalih (in v razmerju do ponudnikov naznanjenih) pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila. Tako vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženem po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila, ugovarja nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ki je po odpiranju ponudb od vlagatelja zahteval dodatna pojasnila in/oziroma nezakonitosti naročnikove zahteve po predložitvi dokazil o razpolaganju z zemljiščem za deponijo, češ, da naročnik pogoja ni postavil ostalim ponudnikom, zato naj bi vlagatelja neutemeljeno diskriminiral. Ponudnik namreč po določbi petega odstavka 12. člena ZRPJN ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper procesna dejanja naročnika, ki so bila v razmerju do tretjih (in concreto: do vlagatelja) notificirana pred odločitvijo o oddaji javnega naročila uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila oziroma njene notifikacije ponudnikom. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vse očitke, ki se nanašajo na procesne položaje nastale pred odločitvijo še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje tovrstne očitke naročniku šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so takšne navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati. V tej zvezi gre v potrditev zgornje subsumpcije nekaterih revizijskih očitkov pod "določilo petega odstavka 12.člena ZRPJN", zgolj dodati, da je vlagatelj naročnikov poziv k obrazložitvi predračunske postavke, z dne 16.4.2002, prejel (kot je razvidno iz dokumentacije) dne 18.4.2002, naročnik pa je obvestilo o oddaji javnega naročila izdal 13.5.2002; vlagatelj pa to obvestilo, kot izhaja iz navedb v zahtevku za revizijo, prejel 21.5.2002.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
Čeprav v nadaljevanju zapisano nima pravno-relevantne povezave na utemeljenost zahtevka za revizijo, pa Državna revizijska komisija naročnika v zvezi z njegovimi navedbami v odgovoru na zahtevek za revizijo in dopisu št. 466-1408/97-DM, z dne 12.6.2002, opozarja, da ima (že) vloženi zahtevek za revizijo ex lege (po samem zakonu) suspenzivni učinek, neodvisno od ravnanja naročnika in ne glede na njegovo popolnost (11. člen ZRPJN).

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??â??â??