018-129/02

Številka: 018-129/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatuâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila "obnova voziščne konstrukcije na avtocestiâ??â??â??, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??.

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dneâ??â??, v Uradnem listu RS, štâ??.., objavil javni razpis za izbiro: "obnova voziščne konstrukcije na avtocesti â??..", štâ??... Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb za oddajo del, z dne 13.03.2002, št. 402-26/02-RPP-šM, je razvidno, da so na javni razpis prispele 4 ponudbe. Za le-te je komisija naročnika ugotovila, da so pravilno opremljene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in da so prispele pravočasno. Dne 23.04.2002 je naročnik sprejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerim je bilo naročilo dodeljeno podjetjuâ??â??.
Dne 23.04.2002 je naročnik izdal tudi obvestilo o oddaji naročila, št. 402-26/02-RPP-šM/013.

Dne 30.04.2002 je vlagatelj podal zahtevo, št. 014200-0561/2002/JL, po obrazloženem obvestilu.

Dne 10.05.2002 je naročnik izdal obrazloženo obvestilo, št. 402-9/02 2002/00013. V njem je zapisal, da je iz obvestila o oddaji naročila razvidno, da so bile na javni razpis za oddajo javnega naročila Obnova voziščne konstrukcije na avtocesti â??â??..po odprtem postopku predložene štiri pravočasne ponudbe ponudnikov â??â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik), â??â??, glede katerih je bilo po pregledu in ocenjevanju ugotovljeno, da v celoti izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije in so zato pravilne. V skladu z določilom podčlena 13.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za Obnovo voziščne konstrukcije na avtocesti â??â??(v nadaljevanju: Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) je bilo edino merilo za ocenitev ponudbe najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa. Razlog, zaradi katerega ponudba vlagatelja ni bila izbrana kot najugodnejša je bila višja ponudbena cena od cene izbranega ponudnika. Prednost sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril je bila torej najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa.

Vlagatelj je dne 23.05.2002 vložil zahtevek za revizijo, št. 402-9/02 2002/00013.
Vlagatelj je zapisal, da je naročnik z izbiro izbranega ponudnika kršil tako določbe Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kakor tudi določbe Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, in 102/2000; v nadaljevanju ZJN-1), zato vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku predlaga, da ob upoštevanju razlogov, ki so navedeni v zahtevku za revizijo, razveljavi sklep z dne 23.04.2002 oziroma 10.05.2002 in sicer v celoti, ponudbo izbranega ponudnika izloči ter odloči, da se kot najugodnejšega ponudnika oziroma ponudbo izbere ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik v postopku kršil določbe Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter določbe ZJN-1.
Tako naročnik navaja v obrazloženem obvestilu, da je iz obvestila o oddaji naročila razvidno, da so bile na javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku predložene štiri pravočasne ponudbe ponudnikov â??â??.., izbranega ponudnika in vlagatelja, glede katerih je bilo po pregledu in ocenjevanju ugotovljeno, da v celoti izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije in so zato pravilne. Vlagatelj ponovi naročnikovo navedbo, da je bilo v skladu z določilom podčlena 13.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe edino merilo za ocenitev ponudbe najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa ter da je tako razlog, zaradi katerega ponudba vlagatelja ni bila izbrana kot najugodnejša, višja ponudbena cena od cene izbranega ponudnika ter je bila torej tako prednost sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril najnižja cena ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa.

Vlagatelj v nadaljevanju zapiše, da se ne more strinjati z zaključki naročnika, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje razpisne pogoje, zato vlagatelj meni, da bi naročnik moral, v primeru, da bi podrobno preučil vse dokumente in dokazila, ki jih je predložil zgoraj citirani ponudnik, ugotoviti, da ponudba tega ponudnika ne izpolnjuje razpisnih pogojev in bi tako moral njegovo ponudbo izločiti kot nepravilno.

Kot uvodno glede tega vprašanja vlagatelj pojasnjuje, da je, da bi se ugotovilo, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, že na samem odpiranju ponudb postavil vprašanje glede ponudbe (kasneje) izbranega ponudnika. Vlagatelj je zahteval pojasnilo glede tega, ali ponudnikova ponudba vsebuje pismo o nameri za dobavo asfaltne zmesi kot to zahteva točka 5.1 q Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Po točki 5.l q Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je namreč zahtevana priloga tudi pismo o nameri za dobavo asfaltne zmesi. V zvezi s tem je bilo, po vprašanju vlagatelja, s strani naročnika na samem odpiranju ponudb pojasnjeno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil pismo o nameri in da gre za dobavitelja asfaltne zmesi, ki je podjetje v Italiji (zahteva po pojasnilu je zabeležena v zapisniku o odpiranju ponudb), s pismom o nameri pa je izbrani ponudnik naročnika tudi obvestil o lokaciji proizvajalca asfaltne zmesi ter o transportni razdalji od proizvajalca asfaltne zmesi do mesta vgradnje.
Vlagatelj navaja, da so omenjene okoliščine oziroma dejstva pomembna za to, ker iz takšnih dejstev izhaja upravičen dvom v to, da bo izbrani ponudnik lahko izpolnil predmet javnega naročila (glede na dobavitelja, kot ga navaja v svoji ponudbeni dokumentaciji), saj je potrebno pojasniti, da je v točki 3.2.6.5.2 Posebnih tehničnih pogojev za voziščne konstrukcije (POPIS DEL in POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA VOZIšČNE KONSTRUKCIJE, KNJIGA 4 (t.i. "zelena knjiga") glede zahtevanih lastnosti zmesi in preizkušancev, v zadnji alinei zgoraj citirane točke določeno, da "lahko med postopkom proizvodnje in vgrajevanja bituminozne zmesi bitumensko vezivo otrdi za do dve stopnji". Pri izbranem ponudniku je glede na podatke njegove ponudbe po mnenju vlagatelja jasno, da z dobaviteljem oziroma podizvajalcem kot je naveden v njegovi ponudbi (in s katerim ima sklenjeno pismo o nameri) ne bo mogel izpolniti zgoraj navedenih zahtev, saj začne bitumensko vezivo pri transportu namreč otrdevati, pri večjih transportnih razdaljah pa bitumensko vezivo otrdi vsaj za dve stopnji ali več (do česar bo po mnenju vlagatelja nedvomno prihajalo pri izbranem ponudniku).

Nadalje je v zvezi z dobaviteljem izbranega ponudnika, vlagatelj opozoril tudi na določilo zgoraj citiranih Posebnih tehničnih pogojev tehničnih pogojev za voziščne konstrukcije glede dobave asfaltne zmesi - točko 3.2.2.5.3 (Dokazna proizvodnja in vgrajevanje), po kateri mora izvajalec preveriti predhodno (laboratorijsko ) sestavo bituminizirane zmesi (takšna obveznost izvajalca ne velja le v primeru, v kolikor je v preteklem letu že vgrajeval podobne zmesi) - ker je za izvedbo dokazne proizvodnje in vgrajevanja potreben določen čas za preiskave vgrajene in proizvedene asfaltne zmesi, pa tako pri izbranem ponudniku obstaja utemeljen sum, da izbrani ponudnik javnega naročila ne bo mogel izvesti v roku kot je zahtevan v razpisnih pogojih, sploh glede na dejstvo, da mora biti predmet javnega naročila izveden v roku 14 dni, kot je to zahtevano v posebnih pogojih in sprejeto s strani izbranega izvajalca.

Vlagatelj je tudi zapisal, da je glede proizvodnje asfaltne zmesi potrebno poudariti, da asfaltno zmes lahko proizvaja le obrat, ki ima certifikat ustreznega organa ali druge organizacije za nadzor kakovosti na območju Slovenije, česar pa proizvajalec asfaltne zmesi iz ltalije verjetno nima (Potrdilo o skladnosti) in vlagatelj tudi ni seznanjen s tem, ali je naročnik glede tega od izbranega ponudnika zahteval kakršnakoli pojasnila (ali pa kakršnakoli pojasnila v zvezi z že zgoraj navedenimi nejasnostmi v zvezi z izbranim ponudnikom) oziroma ali jih je naročnik od izbranega ponudnika tudi dobil.

V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj nadalje opozoril na to, da ponudnik oziroma njegova ponudba po mnenju vlagatelja ne izpolnjujeta niti nekaterih drugih zahtev iz razpisne dokumentacije oziroma izbrani ponudnik iz nekaterih drugih razlogov ni sposoben izvesti predmeta javnega naročila, naročnik pa tega ni preveril oziroma niti ni preverjal, temveč je navedeno ponudbo izbral kot najugodnejšo. Po razpisnih pogojih predmetnega javnega razpisa morajo ponudniki v skladu s točko 5.1 h Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe naročniku predložiti referenčna pisma, omejena na predmet tega javnega naročila. Predmet javnega naročila predstavlja tudi izvedbo obnove voziščne konstrukcije po tehnologiji, ki je razvidna iz ponudbenega predračuna, za kar pa vlagatelj meni, da izbrani ponudnik nima ustreznih referenc oziroma izbrani ponudnik nima referenc za vgrajevanje drobirja z bitumenskim mastiksom. Dodatno k temu vlagatelj opozarja, da je za dokončanje del (in še posebej v razpisanem roku) eden od bistvenih elementov oziroma pogojev tudi priprava podloge oziroma odstranitvena dela, za kar pa je potreben stroj (rezkalec) z ustrezno kapaciteto - kar bi moral ponudnik opredeliti v prilogah k točki 5.1 i Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Izbrani ponudnik takšne opreme nima (rezkalec W 2000), saj sta v Sloveniji le dva takšna rezkalca in sicer eden v lasti in eden v lasti vlagatelja. V zvezi z obema zgoraj navedenima točkama Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa je po mnenju vlagatelja potrebno dodati, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da izbrani ponudnik pri izvedbi predmeta tega javnega naročila za izvajanje razpisanih del ne bo zaposloval nobenih podizvajalcev.
Glede na zgoraj navedena dejstva je po mnenju vlagatelja, v zvezi z citiranimi zahtevami razpisnih pogojev (ter še posebej glede na dejstvo, da izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja nima referenc v skladu z zahtevami razpisnih pogojev, saj točka 5.1. h Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe izrecno navaja, da je potrebno dostaviti reference omejene na predmet javnega naročila), razvidno, da izbrani ponudnik razpisnih pogojev ne izpolnjuje ter da predmeta javnega naročila ni sposoben izvesti.

Vlagatelj zaključuje, da je iz vsega prej navedenega razvidno, da naročnik v postopku presoje in ocene ponudbe izbranega ponudnika ni opravil potrebnih preverb oziroma od ponudnika ni pridobil potrebnih pojasnil (ali morebitnih dopolnitev), saj bi v takšnem primeru naročnik lahko ugotovil (oziroma moral ugotoviti), da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v javnem razpisu ter, da ta ponudnik tudi ni sposoben izvesti javnega naročila, ki je predmet tega postopka. Naročnik pa je tako ravnal kljub temu, da je bil na to opozorjen že s strani vlagatelja na odpiranju ponudb, in celo kljub temu, da je že iz same ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da obstaja resen dvom, da je izbrani ponudnik sploh sposoben izvesti predmet javnega naročila, vsekakor pa da ga je sposoben izvesti v roku kot je bil določen v razpisnih pogojih in kot ga je izbrani ponudnik sprejel s svojo ponudbo. Če bi naročnik namreč ustrezno in v skladu z ZJN-1 in Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe preveril ponudbo izbranega ponudnika ter od njega zahteval ustrezna pojasnila ali dodatne podatke, bi posledično moral ugotoviti, da ponudba tega ponudnika ni pravilna in bi tako naročnik v skladu z določbo drugega odstavka 76. člena ZJN-l (po kateri mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti) moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti. Z nasprotnim ravnanjem pa je naročnik najprej kršil določbe Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, nadalje pa ravnal v nasprotju z določbami ZJN-l, saj je po tem, ko je bilo iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da ne bo mogel izpolniti razpisnih pogojev oziroma ni sposoben izvesti predmeta javnega naročila - namesto tega, da bi upošteval določbo drugega odstavka 76. člena ZJN-l, naročnik sprejel zaključek, da citirani ponudnik izpolnjuje razpisne pogoje ter ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo.
Vsled vsega navedenega tako vlagatelj predmetne zahteve za revizijo naročniku predlaga, da sklep razveljavi ter da odloči da ponudbo izbranega ponudnika izloči kot nepravilno in da odloči, da se kot najugodnejšega ponudnika oziroma ponudbo izbere ponudbo vlagatelja.
Vlagatelj je tudi podal zahtevek po povračilu takse za revizijo in stroškov, ki so nastali s sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 točk, z dodatno vštetim 20% DDV.

Dne 30.05.2002 je naročnik z dokumentom št. 402-9/02-2002-00013, pozval odvetniško družbo, ki zastopa vlagatelja, ki je prvotno nastopal edini kot vlagatelj, da svojo vlogo dopolni s pooblastilom partnerja â??â??â??, za vložitev zahtevka za revizijo, ker je kot ponudnik pri predmetni oddaji javnega naročila nastopal â??â??â??.., da bi bila izpolnjena procesna predpostavka aktivne legitimacije, ker iz Sporazuma o enotnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe za Obnovo voziščne konstrukcije na avtocestiâ??â??â??., ki je bila predložena v skupni ponudbi, ne izhaja pooblastilo vodilnemu partnerjuâ??â??â??, da vlaga v postopku oddaje predmetnega javnega naročila tudi pravna sredstva.
Odvetniška pisarna je dostavila pooblastilo dne 10.06.2002.

Naročnik je dne 13.06.2002 sprejel sklep, da se zahtevek za revizijo zavrne, saj naročnik ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve, kot jo je sprejel. V obrazložitvi je zapisal, da so ugotovili, da je bilo ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika izvedeno ob upoštevanju ustrezne veljavne zakonodaje, še zlasti pa ob upoštevanju zahtev razpisne dokumentacije. Obravnavali so pripombo pooblaščenega predstavnika vlagatelja, podano na javnem odpiranju ponudb dne 13.3.2002, ki se sicer ni nanašala na postopek odpiranja ponudb, temveč na ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Pripomba je bila vnesena v zapisnik v obliki vprašanja pooblaščenega predstavnika ponudnikaâ??â??., ali je sedaj izbrani ponudnik dostavil pismo o nameri za asfalt in od koga ter potrjene reference za podobna dela in ali so bili vsi printi predračuna povezani z vrvico. Naročnik zapiše, da so po Navodilu o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) lahko predstavniki ponudnikov, ki so predložili pooblastila, pred zaključkom postopka odpiranja ponudb podali morebitne pripombe, ki se nanašajo na postopek odpiranja ponudb. Pripombe se vpišejo v zapisnik o odpiranju ponudb. Citirana pripomba pooblaščenega predstavnika vlagatelja se sicer ni nanašala na sam postopek odpiranja ponudb, vendar je bila kljub temu vnešena v zapisnik. Ugotovili so, kar je razvidno tudi iz Tabele I zapisnika o javnem odpiranju ponudb, da je (sedaj) izbrani ponudnik priložil pisma o nameri za dobavo asfaltov in da ima ustrezne reference za razpisana dela ter da je printe predračuna povezal z vrvico.
Vlagatelj svojo pripombo, podano na zapisnik na javnem odpiranju ponudb, v zahtevku za revizijo povezuje z zahtevo v točki 3.2.6.5.2 Posebnih tehničnih pogojev za voziščne konstrukcije, knjiga 4 (t.i. zelena knjiga), po kateri lahko med postopkom proizvodnje in vgrajevanja bituminozne zmesi bitumensko vezivo otrdi za do dve stopnji. Naročnik v zvezi s tem trdi, da razpisna dokumentacija, navedena v Povabilu k oddaji ponudbe, nesporno ni vsebovala Posebnih tehničnih pogojev. Ponudniki so dolžni upoštevati le pogoje razpisne dokumentacije za vsak konkreten postopek oddaje javnega naročila, ki so enaki za vse ponudnike. Posebni pogoji za izvedbo del kot sestavni del razpisnih pogojev pod naslovom Tehnični pogoji za izvedbo del vsebujejo navedbo: "Kakovost vseh uporabljenih materialov in način izvršenih del mora smiselno ustrezati določilom v Posebnih tehničnih pogojih 1989 in Dopolnilom splošnih in tehničnih pogojev 1996 in 1997, 2000." Navedeni Posebni tehnični pogoji niti Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev pa niso bili sestavni del razpisne dokumentacije, ker se njihove zahteve ne nanašajo na samo pripravo ponudbe, temveč gre za dokument naročnika oziroma njegovih pravnih naslednikov ter inženirja, ki se uporablja v času izvedbe del in sta dolžna ravnati v skladu z njegovimi določili tako naročnik oziroma z njegove strani pooblaščeni inženir kakor tudi izbrani izvajalec. Naročnik opozarja, da torej ne gre za razpisno dokumentacijo, ki bi opredeljevala pogoje konkretnega razpisa, temveč za specialni tehnični akt, ki velja za vse primere izvedbe tovrstnih del v fazi izvajanja. V kolikor bi naročnik zahteve Posebnih tehničnih pogojev opredelil kot razpisni pogoj, bi to v razpisni dokumentaciji tudi jasno navedel.
Točka 5.1 q navodil se glasi: "Ponudniki morajo v okviru svoje ponudbe predložiti Pismo o nameri (formular je priložen), kjer so predvideni njihovi viri za nabavo vseh glavnih količin potrebnih gradbenih materialov (beton, kanalizacijske cevi, strojna oprema za čistilno napravo) za realizacijo razpisanih del, vključno z navedbo transportnih poti. Viri materialov morajo biti znani in zagotovljeni atesti o ustreznosti materiala. Ponudnik se mora seznaniti z lokacijami kamnolomov, betonarn in asfaltnih baz v bližini gradbišča. V kolikor ponudniki ne bodo z izbiro dobaviteljev zagotavljali dnevnih količin materialov, ne bodo mogli zaradi tega podaljševati rokov dokončanja del. Ponudniki ki imajo namen postaviti lastne baze za pridobivanje betonov in asfaltov, morajo pred pričetkom gradnje pridobiti vsa soglasja in dovoljenja za postavitev glede na veljavno zakonodajo. lz tega naslova ponudniki ne bodo mogli uveljavljati nikakršnih odškodnin." Besedilo tipskega formularja Pisma o nameri za dobavo asfalta se nanaša na redno dobavo asfalta po zahtevah projekta ob pridobitvi pogodbe za izvedbo del. V fazi ocenjevanja ponudb je naročnik ocenil Pismo o nameri za dobavo asfalta izbranega ponudnika ob upoštevanju navedenih razpisnih pogojev. Izbrani ponudnik je v prilogi 5.1 q predložil Pismo o nameri za dobavo asfalta asfaltne baze Friulana bitumi iz Udin, ltalija, s katerim se mu je navedeni dobavitelj zavezal redno dobavljati asfalt po zahtevah projekta skladno s terminskim planom izvajalca v rednih dnevnih količinah po 400 t v terminu "od po planu do 30.9.2002". Transportna razdalja je 100 km od asfaltne baze v Gradisca ÄŹlsonzo (GO). Ker je iz terminskega plana ponudnika razvidno, da predvideva izvedbo obrabne in zaporne asfaltne plasti v treh dneh, kar predstavlja potrebno količino dobavljenega asfalta 500 t na dan, je strokovna komisija izbranega ponudnika pozvala k pojasnilu. Izbrani ponudnik je s tem v zvezi pojasnil, da je v pismu o nameri za dobavo asfalta navedena minimalna dnevna količina asfalta 400 t na dan, asfaltna baza dobavitelja pa ima dovolj velike kapacitete, da lahko zagotovi tudi 800 t asfaltne zmesi na dan. Ponudnik je še pojasnil, da se je dobavitelj v Pismu o nameri obvezal, da bo dobavljal asfalt skladno s terminskim planom izvajalca in da bodo dokončne in natančne dnevne maksimalne in minimalne količine dobavljenega asfalta dogovorjene z medsebojno pogodbo, na osnovi katere bo vsekakor zagotovljena dobava tolikšne količine asfalta, da bodo pogodbena dela izvršena v predvidenih rokih. Pojasnilo je naročnik ocenil kot ustrezno. Preveril je tudi eventualni vpliv transportne razdalje na izvedbo predmeta javnega naročila. Temperatura asfaltne zmesi pri zgoščanju Marshallovih preizkušancev mora biti taka, da je viskoznost bitumna v asfaltni zmesi 0,268 Pas. Glede na razdaljo 100 km in visoko temperaturo zraka je to skrajna meja, kjer bo še možno s posebno skrbnostjo vgraditi drobir z bitumenskim mastiksom. Vsebina tehnološko ekonomskega elaborata, ki ga je izbrani ponudnik predloži pred pričetkom izvedbe, pa opredeljuje preverjanje kakovosti, dokazila o skladnosti in ustreznosti proizvoda s strani pooblaščene institucije, preverjanje notranje kontrole, kontrole izvajalca glede vrednosti penetracije in zmehčišča in zunanjo kontrolo preskusov, ki zajema delne in kompletne preskuse. Izbrani ponudnik je bil z dopisom strokovne komisije z dne 11.4.2002 pozvan tudi k pojasnilu. Ponudnik je v pojasnilu navedel, da je v Opisu delovnih metod opisan način izvedbe nosilnih in obrabnih plasti asfalta. Pred izvedbo del bo izvajalec pripravil podroben Tehnoekonomski elaborat v skladu z navodili za izdelavo TEE ( Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev-knjiga III), v katerem bodo zajete podrobne tehnologije izvedbe del po posameznih vrstah asfalta, ki so predmet javnega razpisa. Naročnik je ocenil, da transportna razdalja 100 km še omogoča izvedbo predmeta javnega naročila v skladu z zahtevami razpisnih pogojev. Navedbe vlagatelja in njegov dvom, ali bo izbrani ponudnik lahko kvalitetno izpolnil predmet javnega naročila zaradi transportne razdalje pri prevozu asfalta, niso utemeljene.
V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na določila Posebnih tehničnih pogojev za voziščne konstrukcije (Dokazna proizvodnja in vgrajevanje) je naročnik ugotovil, da niso bili sestavni del razpisnih pogojev. Tudi po vsebini se točka 3.2.2.5.3. teh pogojev navezuje na samo izvedbo del.
Razpisni pogoji pa so vsebovali zahtevo: "Viri materialov morajo biti znani in zagotovljeni atesti o ustreznosti materiala". Zato je strokovna komisija izbranega ponudnika pozvala tudi k pojasnilu, ali ima za materiale (BD325 in DBM 85) zagotovljene ateste o ustreznosti materiala (zahteva točke 5.1 q Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Izbrani ponudnik je pojasnil, da ima na voljo ateste osnovnih surovin predvidenih asfaltnih mešanic in poročilo o usposobljenosti laboratorija za opravljanje nalog notranje kontrole pri izvajanju asfalterskih del, izstavljenega s strani ZAG, Ljubljana. Ponudnik je v pojasnilu še navedel, da asfaltne baze proizvajajo asfaltne zmesi na osnovi predhodne sestave različnih vrst asfalta. Poročila o kvaliteti asfaltne mase izstavljajo pooblaščene institucije šele po vgraditvi asfalta. Pred vgraditvijo asfaltnih zmesi v voziščno konstrukcijo potrdi predstavnik pooblaščene institucije dostavljene predhodne sestave asfaltnih zmesi, opreme izvajalca in podroben opis načina vgrajevanja. V fazi izvedbe del se kontrolira usklajenost pripravljene asfaltne mase s predhodno potrjenimi sestavinami asfaltnih zmesi in seveda tudi kvaliteta vgradnje. Kasneje izbrani ponudnik je svoje pojasnilo zaključil z zagotovilom, da bo enak postopek pridobitve poročil o kvaliteti izvedel tudi na predmetnem objektu. Navedeno pojasnilo je naročnik ocenil kot ustrezno, ker razpisni pogoji zahtevajo, da so zagotovljeni atesti o ustreznosti materialov, kar pa ne pomeni, da jih mora ponudnik predložiti v ponudbi. Ne glede na ugotovitev, da Posebni tehnični pogoji za voziščne konstrukcije niso bili sestavni del razpisne dokumentacije pri predmetni oddaji javnega naročila, pa je naročnik ugotovil, da bi bil pogoj, da mora izvajalec preveriti predhodno laboratorijsko sestavo bituminizirane zmesi, vendar takšna obveznost izvajalca ne velja v primeru, v kolikor je v preteklem letu že vgrajeval podobne zmesi, diskriminatoren in bi bili torej ponudniki, ki so v preteklem letu vgrajevali podobne zmesi, v favoriziranem položaju oziroma ponudniki, ki v lanskem letu vgrajevanja podobnih zmesi niso izvajali, diskriminirani. Ne bi bilo torej upoštevano temeljno načelo enakosti ponudnikov, v kolikor bi se gornje navedbe štele kot razpisni pogoj. Iz vseh navedenih razlogov je naročnik na podlagi zahtev razpisne dokumentacije pojasnilo izbranega ponudnika v zvezi z zahtevo točke 5.1 q Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ocenili kot ustrezno. Izbrani ponudnik je sprejel razpisni pogoj glede roka izvedbe, ki je bil določen v Posebnih pogojih, kjer je bila opredeljena zahteva: "Rok za izvedbo del je 14 delovnih dni, rok dokončanja del je najkasneje do 30.6.2002" in v skladu z zahtevami razpisa predložil ustrezen terminski plan same izvedbe.

Tudi glede zahtevanih referenc naročnik meni, da so ugotovili, da so bile predložene v skladu z zahtevami razpisa. 43. člen ZJN-l določa, da mora naročnik v razpisu ali povabilu in v razpisni dokumentaciji natančno navesti, katera strokovna priporočila (reference) morajo predložiti ponudniki, če naročnik zahteva predložitev strokovnih priporočil. Obseg zahtevanih podatkov mora biti omejen na predmet javnega naročila. Naročnik je v točki 5.1 h Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedel, da mora ponudnik kot dokazila za sposobnost predložiti seznam najvažnejših opravljenih gradenj v zadnjih treh letih z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov; s predložitvijo njihovih strokovnih priporočil oz. referenc, omejenih na predmet javnega naročila. Predmet javnega naročila je bila obnova voziščne konstrukcije na 1,8 km dolgem AC odseku. Zahteva razpisnih pogojev nesporno ne zajema referenc v zvezi s tehnologijo izvedbe obnove voziščne konstrukcije, ki naj bi bila po vlagateljevih ugotovitvah razvidna iz predračuna. Tehnologije izvedbe del razpisni pogoji niso definirali. S predložitvijo potrjenih referenc naročnikov, v ponudbi izbranega ponudnika za navedeni predmet oddaje javnega naročila, pa je njegova sposobnost za izvedbo obnove voziščne konstrukcije na AC odseku nesporno izkazana. Ne glede na to pa je izbrani ponudnik predložil tudi reference za dela, ki so se izvajala po tehnologiji, ki jo navaja vlagatelj. Proizvodnja in vgrajevanje drobirja z bitumenskim mastiksom je bilo namreč zahtevano pri obnovi viadukta Vrhole, kjer je bil izbrani ponudnik glavni izvajalec.

V zvezi z vlagateljevimi pomisleki glede izvedbe del s strani izbranega ponudnika, ki se nanašajo na pripravo podloge oziroma odstranitvena dela, za kar je potreben rezkalni stroj s primerno kapaciteto, kar naj bi moral izbrani ponudnik opredeliti v prilogah k točki 5.1 i Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, vendar po vlagateljevih ugotovitvah izbrani ponudnik takšne opreme nima, v ponudbi pa tudi ni navedel podizvajalcev, je naročnik ugotovil, da razpisni pogoji v točki 5.1 i niso zahtevali razpolaganja z rezkalnim strojem. Ponudbo izbranega ponudnika glede opreme je ocenil ob upoštevanju zahtev razpisne dokumentacije, ki v točki 5.1 i Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, določa, da mora: "ponudnik predložiti dokazila, s katerimi dokaže svojo sposobnost za izpolnitev javnega naročila in sicer glavne postavke izvajalčeve opreme (stroji, vozila in naprave) predlagane za izvedbo del po pogodbi; Ponudnik mora imeti v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do ključnih delov opreme, potrebne za izvajanje razpisanih del. Poskrbeti mora, da bodo deli opreme na osnovi znanih zadolžitev v predvidenem času gradnje na voljo v ustrezni kvaliteti in v brezhibnem stanju za njihovo uporabo. Oprema ne sme biti starejša od pet let. Ponudnik naj navede glavno gradbeno opremo (vozila, stroji in naprave), ki je nujno potrebna za izvajanje del, za katera je predložil ponudbo. Ponudnik naj tudi označi, ali so naprave in oprema v lasti ponudnika oziroma bodo na voljo na kak drug način."
Navedena zahteva razpisnih pogojev od ponudnikov torej ne zahteva, da imajo v času predložitve ponudbe na razpolago vso opremo, potrebno za izvedbo razpisanih del, temveč le glavne postavke opreme oziroma njene ključne dele. Navedeno zahtevo razpisnih pogojev je izbrani ponudnik nesporno izpolnil. Pri podčlenu 5.1 p) je izbrani ponudnik med drugim navedel, da bo rezkanje asfalta zagotovil z rezkalnimi stroji tipa Wirtgen, ki jih sicer pri točki 5.1 i) ni navedel, navedel pa je ostalo ključno opremo, potrebno za izvedbo obnove voziščne konstrukcije na avtocestnem odseku, ki je predmet oddaje javnega naročila. Ker razpisni pogoji v točki 5.1 i) določajo, da mora ponudnik imeti v lasti ali imeti zagotovljen dostop (preko najema, zakupa, pogodbe o nakupu ali na kak drug način) do ključnih delov opreme in da mora poskrbeti, da bodo deli opreme na osnovi znanih zadolžitev v predvidenem času gradnje na voljo v ustrezni kvaliteti in brezhibnem stanju za njihovo uporabo, torej razpisni pogoji ne zahtevajo razpolaganja z vso potrebno opremo v času oddaje ponudbe. Naročnik je ocenil, da je ponudnik ključno opremo za izvedbo razpisanih del nesporno navedel, zato je v skladu z navedeno zahtevo razpisnih pogojev ocenili ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno. Pri tem je upošteval tudi ponudbi priloženo izjavo ponudnika 5.3.c ( priloga k 5.1 i), da bo v času gradnje zagotovil vso opremo, potrebno za izvedbo del po tem razpisu tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov.
Naročnik je ocenil, da je izbrani ponudnik navedel ključno opremo za izvedbo del in ker je v ponudbi predložil tudi izjavo, da bo v času gradnje zagotovil vso opremo za izvedbo del po tem razpisu tako, da bodo dela potekala nemoteno v okviru predvidenih rokov, je ocenil, da je ponudnik izpolnil razpisne pogoje iz točke 5.1 i Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v celoti. V kolikor bi naročnik ocenil, da je razpolaganje z rezkalnim strojem pogoj za izvedbo javnega naročila in da mora zato ponudnik že v času priprave ponudbe razpolagati z njim, bi to v razpisnih pogojih tudi navedel. Vendar tega ni storil. Zahteve v zvezi z opremo je opredelil v točki 5.1 i tudi ob upoštevanju določil ZJN-1. 41. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi. Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, če ta ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi (7. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1). Na navedeno zahtevo se nanaša 5. b) točka 42. člena ZJN-1, ki glasi: "opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter študijskih in raziskovalnih zmogljivosti." Za izvedbo predmetnega javnega naročila je torej naročnik ob upoštevanju dejstva, da pogoji ne smejo biti diskriminatorni in da mora naročnik pri tem dosledno upoštevati določila predpisov o varstvu konkurence, saj je zagotavljanje konkurence eno od temeljnih načel javnega naročanja, opredelil zahteve razpisnih pogojev v točki 5.1 i in izpolnjevanje navedene zahteve tudi dosledno ocenil v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik dodaja, da vlagatelj sam ugotavlja, da imata rezkalni stroj v lasti v Sloveniji le dva ponudnika.

Naročnik je napisal, da je ugotovil, da izbrani izvajalec v ponudbi sicer ni navedel podizvajalcev, kar pa ne pomeni, da podizvajalcev s soglasjem naročnika ne bo smel angažirati pri sami izvedbi del, v kolikor jih bo potreboval. Za izvedbo namreč v celoti odgovarja ponudnik proti naročniku, ne glede na število podizvajalcev (drugi odstavek 46. člena ZJN-1). Tretji odstavek 42. člena ZJN-1 pa določa, da mora ponudnik zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. V skladu z navedenimi zakonskimi določili so opredeljene tudi zahteve razpisnih pogojev v točki 5.1 i in v ustrezni prilogi. Prvi odstavek 6. člena vzorca pogodbe pa se nanaša na situacijo, ko izvajalec odda sprejeto delo podizvajalcem oziroma kooperantom v večjem znesku od 10% vrednosti pogodbenih del.

Naročnik je ugotovil, da vlagateljeve navedbe v zvezi s (ne)pravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika nimajo ustrezne pravne podlage. Tudi vlagateljeve ugotovitve v zahtevku, po katerih naročnik izpolnjevanja razpisnih pogojev pri izbranem ponudniku ni preverjal oziroma od ponudnika ni pridobil ustreznih pojasnil ali morebitnih dopolnitev, ne ustrezajo dejanskemu stanju. Dopolnitve ponudb po roku za oddajo ob upoštevanju določila 54. člena in 55. člena ZJN-1 sicer niso dopustne. Naročnik pa je v skladu z določilom prvega odstavka 53. (očitno 54.) člena ZJN-1 od izbranega ponudnika pridobil pojasnila, ki jih je upošteval pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

Dne 17.06.2002, je vlagatelj naročniku poslal, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN, zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, št. 402-9/02 2002/00013.

Naročnik je dne 18.06.2002 poslal zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka, na podlagi 17. člena ZRPJN, v nadaljnje odločanje Državni revizijski komisiji, skupaj z vso dokumentacijo v povezavi z obravnavanim postopkom oddaje javnega naročila.


Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."


Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije in revizijskega zahtevka, skladno z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil; Uradni list RS, št. 55/2000) zaprosila strokovnjakaâ??.., da je podal strokovno mnenje o posameznih vprašanjih v zahtevku za revizijo. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela 1.7.2002.


V zvezi z vlagateljevim opozorilom, da je že na samem odpiranju ponudb postavil vprašanje glede ponudbe (kasneje) izbranega ponudnika je naročnik zapisal, da je obravnaval pripombo pooblaščenega predstavnika vlagatelja, podano na javnem odpiranju ponudb, ki pa se ne nanaša na postopek odpiranja ponudb, temveč na ponudbeno dokumentacijo, kasneje izbranega ponudnika. Naročnik je navedel, da po Navodilu o postopku odpiranja ponudb, lahko predstavniki ponudnikov, ki so predložili pooblastila, pred zaključkom postopka odpiranja ponudb podajo morebitne pripombe, ki se nanašajo na postopek odpiranja ponudb. Pripombe se vpišejo v zapisnik o odpiranju ponudb. Naročnik izpostavlja, da se citirana pripomba pooblaščenega predstavnika vlagatelja ni nanašala na sam postopek odpiranja ponudb, da pa jo je kljub temu vsebinsko obravnaval.
Glede vprašanja o tem, katere pripombe so predmet odpiranja ponudb se Državna revizijska komisija strinja z navedbami naročnika, vendar pa na drugi strani ni mogoče obiti stališča, ki ga je Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih, in sicer, da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti.


Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na zahtevo Posebnih tehničnih pogojev za voziščne konstrukcije (v nadaljevanju tudi: zelena knjiga), da bitumenska masa med transportom in pred ugraditvijo ne sme otrdeti več kot za dve stopinji. Iz ponudbe izbranega ponudnika je namreč razvidno, iz katere baze bo bitumenska masa dobavljena in pa oddaljenost asfaltne baze od mesta ugrajevanja. Iz tega vlagatelj sklepa, da bo bitumenska masa otrdela bolj kot je dovoljeno v citirani knjigi.

Državna revizijska komisija opozarja, da trditev, da otrditev bitumenske mase med transportom in pred ugraditvijo ne sme preseči dveh stopinj, v obravnavani razpisni dokumentaciji (torej v razpisni fazi oddaje javnega naročila) ni (bila) navedena kot pogoj. Državna revizijska komisija še opozarja, da se uporaba "zelene knjige" nanaša na izvedbo del, kot je to tudi izrecno razvidno iz Posebnih pogojev za izvedbo del - Tehnični pogoji za izvedbo del: "Kakovost vseh uporabljanih materialov in način izvršenih del mora smiselno ustrezati določilom v Posebnih tehničnih pogojih in Dopolnilom splošnih in tehničnih pogojev 1996 in 1997, 2000."
Na podlagi zapisanega je Državna revizijska komisija predmetni očitek kot neutemeljen zavrnila. Na glede na zapisano pa Državna revizijska komisija opozarja tudi na mnenje strokovnjaka, ki je zapisal, da je postavljena vlagateljeva trditev zgolj hipotetična, saj da stopnje otrdelosti asfaltne mase pri transportu ni mogoče ugotavljati ali zagotavljati z razpisom in ponudbo. Ta je odvisna od mnogih dejavnikov. Kontrola ali je predpisana stopnja otrditve asfaltne mase še v dopustnih mejah, je možna samo z meritvami in kontrolo pred ugraditvijo. Na otrditev asfaltne mase vpliva predvsem čas transporta, temperatura in vlažnost zraka, veter, stanje na cestah, zaščita mase med transportom, hitrost prevoza itd. Sama razdalja transporta je nezadosten podatek, da bi na njegovi osnovi lahko sklepali o otrditvi (ohladitvi) asfaltne mase. Nadzor pri izvajanju del in konkretne meritve šele povedo ali je asfaltna masa otrdela še v mejah dopustnih količin. V primeru, da rezultati meritev presegajo dopustne meje je nadzornik dolžan prepovedati vgraditev takega materiala.


Državna revizijska komisija ob trditvi, ki jo je izrazil vlagatelj, da ob določilih "Posebnih tehničnih pogojev za voziščne konstrukcije glede dobave asfaltne zmesi - točko 3.2.2.5.3 (Dokazna proizvodnja in vgrajevanje), po kateri mora izvajalec preveriti predhodno (laboratorijsko) sestavo bitumizirane zmesi (takšna obveznost izvajalca ne velja le v primeru, v kolikor je v preteklem letu že vgrajeval podobne zmesi), ker je za izvedbo dokazne proizvodnje in vgrajevanja potreben določen čas za preiskave vgrajene in proizvedene asfaltne zmesi,..", zaradi česar izbrani ponudnik "ne bo mogel izvesti javnega naročila v roku kot je zahtevan v razpisnih pogojih, sploh glede na dejstvo, da mora biti predmet javnega naročila izveden v roku 14 dni, kot je zahtevano v posebnih pogojih in sprejeto s strani izbranega izvajalca.", opozarja na iste argumente, ki jih je uporabila ob zgornji navedbi, in sicer da se uporaba "zelene knjige" nanaša na izvedbo del, kot je to izrecno razvidno iz Posebnih pogojev za izvedbo del - Tehnični pogoji za izvedbo del.


Vlagatelj je izrazil tudi dvom, ali bo izbrani ponudnik uspel priskrbeti potrebne ateste za vgrajeno asfaltno maso zaradi kratkega roka izvedbe in dejstva, da je dobavitelj asfaltne mase predviden iz Italije, ki pa ne spada v območje pooblastila, ki jih ima â??â??..kot pooblaščena institucija v Sloveniji.

Državna revizijska komisija opozarja, da velja uvodoma na podlagi analize razpisne dokumentacije izpostaviti razlikovanje med prilogama 5.1 g - 1 (pismo o nameri za dobavo _ materiala) in 5.1.q - 3 (pismo o nameri za dobavo asfalta) razpisne dokumentacije. Razlika med obema obrazcema je ravno v tem, da prvi (med drugim) vsebuje naslednje besedilo ".. katerega kvaliteta je razvidna iz poročila pooblaščene organizacije, ki je priloga temu pismu o nameri". Predmetnega besedila pa nima priloga 5.1.q - 3 (pismo o nameri za dobavo asfalta), kar omogoča a contrario sklepanje. Takšno sklepanje je toliko bolj utemeljeno ob dejstvu, da sam pogoj 5.1.q ne govori o tem, da morajo ponudniki certifikate predložiti ponudbi.
Na podlagi zapisanega je Državna revizijska komisija predmetni očitek kot neutemeljen zavrnila. V tej zvezi je potrebno v podkrepitev stališč opozoriti na mnenje strokovnjaka, ki je zapisal, da se v Sloveniji v pretežni meri upošteva ateste in pooblastila, ki jih imajo proizvodni obrati in njihovi izdelki v državah Evropske skupnosti (v nadaljevanju: ES). V praksi inšpektorji ateste institucij ES upoštevajo kot verodostojne dokumente. To področje je v državah ES regulirano in v praksi izpeljano dosledno tako, da ne gre dvomiti v zagotovilo izbranega ponudnika, da ima predvideni dobavitelj vse potrebne ateste, ker sicer sploh ne more obratovati. Izbrani ponudnik ima tudi na voljo poročilo o usposobljenosti lastnega laboratorija za opravljanje nalog notranje kontrole pri izvajanju asfaltnih del, ki ga je izstavilâ??... V takih primerih kontrola vgrajenih materialov izvaja laboratorij izvajalca, superkontrokolo pa izvajaâ??.. Ustrezna dokumentacija in ustrezni predpisi podrobno določajo postopke kontrole (atestiranje) ustreznosti vgrajenih materialov in njihovo skladnost z normativi in standardi. Ta opravila se izvaja pred vgraditvijo asfaltne mase. Dvom vlagatelja, da izbrani izvajalec zato ne bo v stanju preskrbeti ustreznih atestov je zato po mnenju strokovnjaka neutemeljen.


Vlagatelj naročniku tudi oporeka, da je izbral ponudnika, ki nima zahtevanih referenc. Vlagateljev očitek se osredotoča na zahtevo, da bi moral izbrani ponudnik imeti reference prav pri izvajanju asfaltnih del z drobirjem iz bitumenskega mastiksa.

Državna revizijska komisija opozarja, da so reference kot pogoj navedene v točki 5.1 h in (očitno, ne glede na tipkarsko napako v razpisni dokumentaciji) 5.3. b Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Iz pogoja izhaja zahteva po uspešnih izkušnjah ponudnika kot glavnega izvajalca pri vsaj enem javnem naročilu, ki po naravi in sestavi zajema enakovrstna dela razpisanim v zadnjih 3 letih. Predmet javnega naročila (le-ta mora biti naveden, skladno s 2. točko prvega odstavka 21. člena ZJN-1, v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila in skladno s drugim odstavkom 68. člena ZJN-1 v objavi javnega razpisa) je "Obnova voziščne konstrukcije na avtocesti â??â??..". Pri tem pa po prepričanju Državne revizijske komisije pogoja ni mogoče interpretirati na način, kot je to storil vlagatelj. Državna revizijska komisija meni, da morebitna nejasnost pogoja referenc (nenatančno definiranje praga, od katerega dalje gre neko referenco obravnavati kot ustrezno razpisanemu pogoju), ne dopušča njegovega ex post definiranja oziroma interpretacije v škodo (izbranega) ponudnika. Poleg tega pa tudi na podlagi vpogleda v obrazec za vpis referenc - 5.1.h ni mogoče pogoja interpretirati tako, kot to zatrjuje vlagatelj.
Državna revizijska komisija zato meni, da pogoja referenc ni mogoče interpretirati na način, kot ga navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, temveč gre pri interpretaciji izhajati iz predmeta javnega naročila. Ob tem velja povzeti mnenje strokovnjaka, ki je zapisal, da je iz dokumentacije razvidno, da je v obdobju, ki je še v sprejemljivih časovnih mejah izbrani ponudnik izvajal preplastitve avtocest z asfaltom, kar je naročnik akceptiral. Tudi po mnenju strokovnjaka gre v zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi moral izbrani ponudnik imeti reference prav pri izvajanju del iz bitumenskega mastiksa, poudariti, da tega naročnik ni eksplicitno zahteval, čeprav je (hkrati) iz ponudbe razvidno, da je izbrani ponudnik tudi tehnologijo drobirja iz bitumiranega mastiksa izvajal za istega naročnika. Strokovnjak je še zapisal, da se v praksi tehnologija asfaltov stalno menja, izboljšuje in dopolnjuje ter da če bi priznavanje referenc definirali tako striktno, kot jih vlagatelj, da potem nihče ne bi smel izvajati nobene nove različice tehnologije vgrajevanja asfaltov, dokler sam še ne bi imel izkušenj z njo. Strokovnjak zaključuje, da je v praksi in principu tehnologija vgrajevanja asfaltov v pretežni meri ista, spreminjajo se le podrobnosti, ki pa pri izvajanju ne zahtevajo posebnih izkušenj.

Na podlagi zapisanega je Državna revizijska komisija sledila navedbam naročnika, "da zahteva razpisnih pogojev nesporno ne zajema referenc v zvezi s tehnologijo izvedbe obnove voziščne konstrukcije" in predmetni očitek kot neutemeljen zavrnila.


Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ne bo sposoben izvesti javnega naročila, ker ne razpolaga z ustreznim rezkalcem za pripravo podlage za asfaltiranje.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da razpisna dokumentacija med pogoji za usposobljenost/sposobnost nikjer izrecno ne zahteva razpolaganje (!) z rezkalcem, kar a fortiori velja za njegovo navajanje (!) v ponudbi. Poleg tega pa iz določila razpisne dokumentacije: 5.1.i Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - glavne postavke izvajalčeve opreme â?? ni niti mogoče sklepati, da ponudniku, ki ob oddaji ponudbe ne razpolaga z rezkalcem oziroma rezkalca ne navede pod "glavnimi postavkami izvajalčeve opreme", usposobljenosti zaradi navedenega razloga ni mogoče priznati. Tudi v kolikor bi Državna revizijska komisija ugotovila, da je citirano določilo nejasno, ga per se v predmetni fazi oddaje javnega naročila (po odločitvi o oddaji javnega naročila, peti odstavek 12. člena ZRPJN), ni mogoče izpodbijati, še manj pa interpretirati v škodo (izbranega) ponudnika. Poleg tega pa tudi na podlagi vpogleda v obrazec za vpis "opreme" - 5.1.i, ni mogoče določila točke 5.1. i Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe interpretirati tako, kot to zatrjuje vlagatelj. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je mogoče slediti naročnikovi navedbi, da v kolikor bi naročnik ocenil, da je razpolaganje z rezkalnim strojem pogoj za izvedbo javnega naročila in da mora zato ponudnik že v času priprave ponudbe razpolagati z njim, bi to v razpisnih pogojih tudi izrecno navedel.
Glede na zapisano gre skleniti, da "opustitve" navedbe rezkalca pod "glavnimi postavkami izvajalčeve opreme â??" ni mogoče interpretirati izbranemu ponudniku v škodo.

V zvezi s predmetnim očitkom pa je v mnenju strokovnjak zapisal, da je rezkanje starega asfalta kot priprava podlage za obnovo in nanos novega asfaltnega sloja, že tako splošno uveljavljena in pogosto izvajana tehnologija, da je neosnovana trditev, da izbrani ponudnik ne bo v stanju izvršiti razpisanega dela, ker sam ne poseduje takega stroja in ker obstajata v Sloveniji le dva taka stroja. Taka trditev po mnenju strokovnjaka nima dejanske osnove, saj opozarja na odprtost meja, prost pretok materialov in opreme, ter zelo velike ponudbe takih strojev v Evropi, za najem, kakor tudi za prodajo. Izbrani ponudnik si bo po mnenju strokovnjaka tak stroj lahko priskrbel brez problemov. Poleg tega pa tudi strokovnjak v mnenju opozarja, da tak stroj v razpisu ni bil izrecno zahtevan in da zato meni, da je vlagateljev očitek neutemeljen.

Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da izvajanje priprave podlage oziroma odstranitvenih del v primeru, ko ponudnik med glavno gradbeno opremo (ki je nujno potrebna za izvajanje del, za katera je predložil ponudbo), ne navede rezkalca, samo po sebi (per se) ni nujno predmet "podizvajalskega razmerja". Ob takšnem dejanskem stanju ob oddaji ponudbe, namreč ni mogoče predvidevati, da bodo ob izvajanju javnega naročila, takšna dela nujno predmet pravnega razmerje med izvajalcem in podizvajalcem, katerega gre subsumirati pod določila 629. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, v nadaljevanju: OZ). Izvajanje priprave podlage oziroma odstranitvenih del se namreč lahko izvaja v svojstvu samega izbranega ponudnika, ki lahko rezkalni stroj za izvajanje predmetnega javnega naročila pridobi na trgu (kot to opozarja tudi strokovnjak) na podlagi različnih pravnih temeljev. Brez namena taksativnega navajanja možnih pravnih položajev oziroma apriori regulirati pravno razmerje gre videti možnost pridobitve rezkalnega stroja na podlagi zakupne (najemne) pogodbe (587. člen in nasl. OZ) ali drugih pravnih temeljev (hipotetično posodbena pogodba, â??). Glede na navedeno pa velja v okviru obravnave predmetnega revizijskega očitka oceniti kot brezpredmetne tako vlagateljeve očitke, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da izbrani ponudnik pri izvedbi javnega naročila za izvajanje razpisanih del ne bo zaposloval nobenih podizvajalcev, kot ni mogoče na drugi strani niti apriori slediti naročnikovim navedbam o tem, da podizvajalcev v ponudbi ni potrebno navajati (takšne interpretacije razpisne dokumentacije sicer ni mogoče nesporno sprejeti). Vendar pa se Državni revizijski komisiji do slednjih naročnikovih navedb, kot že nakazano, ni potrebno opredeljevati, saj so vlagateljeve trditve o tem, da izbrani ponudnik ne bo zaposloval nobenih podizvajalcev v povezavi z očitkom ne-navedbe rezkalca v ponudbi brezpredmetne (v delu, ki se nanaša na podizvajalce) oziroma neutemeljene (v delu, ki se nanaša na ne-navedbo rezkalca v ponudbi) že iz drugih, zgoraj navedenih razlogov.

Ob zapisanem gre skleniti, da obvezno navajanje rezkalca med glavno opremo oziroma obvezno razpolaganje s le-tem ni bilo podano kot pogoj za udeležbo (priznanje sposobnosti/usposobljenosti) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija namreč na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogla ugotoviti, da bi izbrani ponudnik, s tem, ko med glavno opremo, rezkalnega stroja ni navedel, katerega izmed postavljenih pogojev za udeležbo, ne izpolnil. Trditev vlagatelja, da izbrani ponudnik ne razpolaga z rezkalcem in da zato ni sposoben izvesti javno naročilo, pa gre ob dejstvu, da le-ta v celoti izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije presojati kvečjemu kot ugovarjanje vsebini razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč oblikoval razpisno dokumentacijo na način, ki mu z vidika vloženega zahtevka za revizijo po odločitvi o dodelitvi naročila ni dopustno oporekati. Revizijske navedbe, ki posredno napadajo določila razpisne dokumentacije se tako nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije in jih zato v tem revizijskem postopku ni več mogoče uveljavljati. ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je bil s pogoji za pravilnost ponudb seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila z odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevke za revizijo kot neutemeljen zavrnila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??.