018-122/02

Številka: 018-122/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatuâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, ki so ga vložila podjetja â??â??â??â??(v nadaljevanju: prvi vlagatelj), â??â??â??.(v nadaljevanju: drugi vlagatelj) inâ??â??â??â??.., ki ga zastopa odvetnik â??â??..(v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, se vrne naročniku, ki mora o njem odločiti s sklepom, v skladu s 16. členom ZRPJN.
2. O pritožbi prvega vlagatelja, z dne 07.06.2002, mora odločati naročnik kot o novem zahtevku za revizijo, v skladu s 16. členom ZRPJN.
3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, z dne 06.06.2002, se ugodi in se razveljavi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, z dne 30.05.2002, ki je bilo posredovano drugemu vlagatelju.
4. Zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja, z dne 06.06.2002, se vrne naročniku, ki mora o njem odločiti s sklepom, v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.02.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco in v njem določil tudi ocenjeno vrednost. Dne â??..je naročnik v Uradnem listu RS, štâ??.., pod številko objaveâ??â??, objavil javni razpis za oddajo naročila po odprtem postopku za izbiro dobavitelja pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco. Naročnik je dne 13.05.2002 izdal sklep, št. JN 0309-5/1-02-B, o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo izbral podjetje â??â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 20.05.2002, naročniku podal zahtevo za pojasnilo kot pripravljalno dejanje za zahtevek za revizijo. Prvi vlagatelj je z zahtevo za pojasnilo od naročnika zahteval v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki naj vsebuje podatke iz naročnikovega pisnega poročila iz 78. člena ZJN-1.

Prvi vlagatelj je istega dne (20.05.2002) naročniku posredoval tudi zahtevek za revizijo, s katerim zahteva, da naročnik razveljavi svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo ter kot najugodnejšega ponudnika izbere njega, podrejeno pa, da postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi v celoti in ga ponovi. Prvi vlagatelj dodaja, da vlaga zahtevek za revizijo v roku 8 dni po sprejetju sklepa o izbiri s strani naročnika, zaradi previdnosti pri spoštovanju rokov za vložitev zahtevka za revizijo, saj ga je po njegovem mnenju naročnik o izbiri obvestil na neobičajen način: s fotokopijo sklepa naročnika o izbiri. Prvi vlagatelj dodaja, da mu je fotokopija sklepa bila poslana z navadno in ne s priporočeno pošto, zato formalno ni mogoče dokazovati datuma vročitve, posledično pa ni mogoče šteti rokov za opravo posameznih dejanj v zvezi z morebitno revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Prvi vlagatelj dodaja, da vlaga zahtevek za revizijo, ker dvomi v pravilnost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, saj meni, da je njegova ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika in dodaja, da naročnik ni pravilno uporabil meril za ocenjevanje ponudb, ki jih je sam določil ob objavi javnega razpisa.

Naročnik je z dopisom, z dne 30.05.2002, prvemu vlagatelju posredoval zahtevano obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal tudi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, ter ga s sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na navedbe vlagatelja ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in preveril celoten postopek sprejemanja odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da so navedbe vlagatelja neutemeljene.

Prvi vlagatelj je z dopisom "pritožba in zahteva za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo", z dne 07.06.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj ob tem med drugim dodaja, da je naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002, brezpredmeten, saj ga je sprejel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana kot tretja oseba, ki ne nastopa kot naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik z dopisom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 12.06.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.


Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je podana v sklepu, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, je drugi vlagatelj, dne 06.06.2002, vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da obrazložitev izbire najugodnejšega ponudnika ne omogoča pregleda in primerjave med izdelki, ki so jih ponudili ponudniki. Iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, in obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.05.2002, ni razvidno, kaj je naročnik vrednotil v fazi ocenjevanja ponudb. Drugi vlagatelj dodaja: "Iz poslanega gradiva namreč ni mogoče ugotoviti kateri tip izdelka in proizvajalca je ponudil določen ponudnik. Ni namreč vseeno kaj kdo ponuja za določen denar." Drugi vlagatelj še dodaja, da je iz obrazloženega obvestila razviden način vrednotenja ponudb, ni pa razvidno, katere izdelke so ponudili posamezni ponudniki, kar je bistvenega pomena za presojo o tem, ali je izbrani ponudnik dejansko ponudil bolj kakovosten izdelek za nižjo ponudbeno ceno. Drugi vlagatelj še dodaja, da se s tem postavlja pod vprašaj načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo dostopnosti. Po mnenju drugega vlagatelja tako ni zagotovljena konkurenca med ponudniki.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, z dne 06.06.2002, ter ga s sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 21.06.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na navedbe vlagatelja ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in preveril celoten postopek sprejemanja odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da so navedbe vlagatelja neutemeljene. Naročnik dodaja, da je bil predmet javnega naročila določen že v javnem razpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, predvsem pa v razpisni dokumentaciji, kjer so bila opredeljena tudi merila za ocenjevanje in vrednotenje ponudb. V razpisni dokumentaciji je v točki 1 "Povabilo k oddaji ponudbe" jasno navedeno, da je predmet javnega naročila dobava pripomočkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju zavarovanih oseb z inkontinenco, domovom za starejše občane, socialnovarstvenim zavodom in zavodom za usposabljanje. Specifikacija pripomočkov pa je bila priloga razpisne dokumentacije, ponudniki pa so morali predložiti ponudbo, ki vsebuje vse pripomočke iz seznama. Naročnik navaja, da je razpisal dobavo celotnega asortimana pripomočkov po priloženem seznamu, pri čemer pa ni navedel tipov izdelkov niti proizvajalcev, saj bi takšno ravnanje naročnika pomenilo kršitev določb ZJN-1.

Naročnik dodaja, da je v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotavljal ustreznost ponujenih pripomočkov na način, da je vse ponujene izdelke ocenil skladno z vnaprej postavljenimi merili. Podrobnejša obrazložitev ocenjevanja oziroma uporabe meril je bila drugemu vlagatelju že posredovana z obrazloženim obvestilom o izbiri. Skupna končna ocena, ki jo je prejel posamezni ponudnik je torej rezultat dodeljenih točk po kriterijih tehnične ustreznosti ponujenih izdelkov ter točk, ki so bile posameznemu ponudniku dodeljene glede na ceno, ki jo je ponudil v svoji ponudbi. Dejstvo je, da je bila ponudba drugega vlagatelja druga najdražja ponudba, kar pomeni, da je ta prejel nižjo končno ceno tudi zaradi manjšega števila točk iz naslova merila "cena". Zaradi navedenega je neutemeljena navedba drugega vlagatelja, da pomeni naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika negospodarno ravnanje. Naročnik še dodaja, da je neutemeljena tudi trditev drugega vlagatelja, da je naročnik kršil zakonsko določeno načelo dostopnosti, s čimer naj bi bila omejevana konkurenca. V postopku oddaje javnega naročila so namreč lahko sodelovali vsi ponudniki brez omejitev.

Naročnik še dodaja, da je z navedenim načinom izbire najugodnejšega ponudnika zagotovil celovitost in racionalnost oskrbe socialnovarstvenih in drugih zavodov z inkotinenčnimi pripomočki, kar je tudi osnovni namen postopka oddaje javnega naročila in dolžnost naročnika v smislu zagotavljanja racionalnega trošenja denarja pri zagotavljanju pravic zavarovanih oseb iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 26.06.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik z dopisom, št. 8001-587/02, z dne 03.07.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.


Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je podana v sklepu, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, je tudi tretji vlagatelj, dne 06.06.2002, vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil iz postopka vrednotenja, ker naj ne bi vsebovala vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokazil. Tretji vlagatelj se ne strinja s takšno odločitvijo naročnika in dodaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil kot formalno pomanjkljivo, zato predlaga, da naročnik razveljavi sklep o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, ugotovi, da je ponudba tretjega vlagatelja brez formalnih pomanjkljivosti in ponovno opravi ocenjevanje ponudb ter izbor najugodnejšega ponudnika. Tretji ponudnik je tudi zahteval povračilo stroškov nastalih v zvezi z revizijo postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja, z dne 06.06.2002, ter ga s sklepom, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 21.06.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da je glede na navedbe vlagatelja ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in preveril celoten postopek sprejemanja odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in ugotovil, da so navedbe vlagatelja neutemeljene.

Tretji vlagatelj je z dopisom, z dne 01.07.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Tretji vlagatelj ob tem dodaja, da o njegovem zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, ampak njegova organizacijska enota in sicer â??â??â??(sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Tretji vlagatelj še dodaja, da navedeni sklep ni podpisal generalni direktor naročnika, ampak vodja postopka oddaje javnega naročila. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 s spremembami) ne določa takšnih pristojnosti za območne enote, prav tako pa ni v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedena pravna podlaga, na podlagi katere je vodja postopka oddaje javnega naročila lahko izdala navedeni sklep.

Državna revizijska komisija je dne 02.07.2002 prejela od naročnika dopis, št. 8001-584/02, v s katerim je ta Državni revizijski komisiji posredoval sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 21.06.2002.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala predložitev naslednjih dokumentov:

- Povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vročitve sklepa o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo;
- Povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vročitve obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.05.2002, prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo;
- Povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vročitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002, prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo;
- pooblastila ali drugega dokaza, ki izhaja iz organiziranosti poslovanja naročnika, iz katerega je razvidno, da lahkoâ??â??.., izdaja akte poslovanja v imenu naročnika;
- poročila o ocenjevanju ponudb iz katerega je podrobno razvidno ocenjevanje pravilnih ponudb na osnovi meril, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji;
- zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja ter obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo istega vlagatelja.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.06.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 01.07.2002), nadalje z dopisom, z dne 01.07.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 02.07.2002), nadalje z dopisom, z dne 03.07.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 04.07.2002) ter z dopisom, z dne 03.07.2002 (Državna revizijska komisija ga je prejela dne 08.07.2002), Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN tudi od prvega vlagatelja zahtevala predložitev dodatne dokumentacije in sicer:

- povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vložitve zahtevka za revizijo, ki je datiran na 20.05.2002;
- povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vložitve zahteve za pojasnilo, ki je datirana na 20.05.2002;
- povratnice prejema s katero je mogoče dokazati datum vložitve pritožbe in zahteve za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo, ki je datirana na 07.06.2002.

Prvi vlagatelj je dne 01.07.2002 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je o vseh vloženih zahtevkih za revizijo odločila z istim sklepom, glede na to, da sta naročnik in predmet javnega naročila ista. Glede na zahtevano dodatno dokumentacijo, v predmetnem postopku, skladno z prvim stavkom drugega odstavka 20. člena ZRPJN, ni bilo potrebno podaljšati roka za izdajo odločitve.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija sprejela odločitve, ki so razvidne iz izreka tega sklepa iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Prvi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da prvi vlagatelj v "pritožbi in zahtevi za nadaljevanje revizije" pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.06.2002, v točki 1 zatrjuje brezpredmetnost naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002, iz razlogov, ker ga je sprejel â??â??â??.kot tretja oseba, ki ne nastopa kot naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik do njene odločitve v predmetni zadevi ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da lahkoâ??â??â??, izdaja akte poslovanja v imenu naročnika. Iz Statuta â??â??..izhaja, da lahko naročnik oblikuje organizacijske enote za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja na posameznih območjih države v skladu s tem statutom (3. člen statuta). 44. člen statuta določa: "â??.izvaja svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani ter zunaj sedeža po posameznih območnih enotah z izpostavami. Na sedežu zavoda poslujejo direkcija, področna enota informacijski center in območna enota Ljubljana." V 45. členu statuta pa je še določeno: "Območne enote izvajajo dejavnost na določenem območju, ki pokriva celotno ozemlje več sosednjih občin ali upravnih enot. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, z dne 20.05.2002, odločal organ pravne osebe, ki ne nastopa kot naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je prvi vlagatelj dne 07.06.2002 po prejetem obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.05.2002, vložil "pritožbo in zahtevo za nadaljevanje revizije pred Državno revizijsko komisijo" v kateri navaja trditve s katerimi se izpodbijajo ugotovitve v obrazloženem obvestilu, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.05.2002 (razen dodatnih pojasnil v zahtevku za revizijo zatrjevanih kršitev pri ocenjevanju ponudb in navedb, ki se nanašajo na sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 05.06.2002). Glede na dejstvo, da se zoper obrazloženo obvestilo lahko, skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN v osmih dneh od prejema vloži zahtevek za revizijo, gre po mnenju Državne revizijske komisije predmetno pravno sredstvo obravnavati kot nov zahtevek za revizijo, o katerem mora odločati v skladu s 16. členom ZRPJN naročnik, ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk. Ugotoviti je potrebno, da vlagatelj v predmetnem primeru izpodbija naročnikove navedbe vsebovane v obrazloženem obvestilu, zato gre, ne glede na vlagateljevo napačno poimenovanje dokumenta kot "pritožbo", le-to obravnavati kot zahtevek za revizijo zoper obrazloženo obvestilo.

Pri tem je potrebno navesti, da v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ni mogoče navajati novih dejstev, saj je le te v skladu z določili ZRPJN potrebno uveljavljati v zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila nadalje preverila, ali je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja dopusten in ali je drugi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Drugi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na vsebino sklepa o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, in obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 30.05.2002, Državna revizijska komisija naprej ugotavlja, da je naročnik v navedenem obrazloženem obvestilu navedel, da je na javnem odpiranju ponudb preveril ali predložene ponudbe formalno ustrezajo zahtevam javnega razpisa (pravočasno predložena ponudba, zaprta in pravilno označena â??) in ugotovil, da je ponudbe predložilo 10 ponudnikov, ki so vse ustrezale navedenim pogojem. Naročnik nadaljuje z opisom postopka odpiranja ponudb in dodaja, da je ob tem ugotovil, da so ponudbe treh ponudnikov (ki jih navaja) pomanjkljive in ne vsebujejo vseh z ZJN-1 in razpisno dokumentacijo zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev. V nadaljevanju obrazloženega obvestila naročnik navaja merila, ki so bila uporabljena pri ocenjevanju in vrednotenju ponudb. Pri tem je zgolj ponovno povzel vsebino razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju in vrednotenju ponudb (10. člen razpisne dokumentacije). Naročnik nadaljuje, da je skladno z merili iz razpisne dokumentacije ocenjeval pravilne ponudbe in navaja skupno število točk, ki ga je prejela posamezna ponudba. Podrobnejši pregled vrednotenja ponudb pa je naročnik tretjemu vlagatelju posredoval v dodatku obrazloženemu obvestilu. Iz navedenega dodatka so razvidne točke, ki so jih prejeli posamezni ponudniki pri vsakem izmed meril. Na podlagi navedenega je potrebno pritrditi drugemu vlagatelju, da izpodbijano obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ne vsebuje vseh obligatornih podatkov, ki so našteti v drugem odstavku 79. člena ZJN-1. Navedeni člen ZJN-1 v drugem odstavku določa: "Naročnik mora v petnajstih dneh od prejema pisne zahteve, ki jo posreduje ponudnik ali kandidat, katerega ponudba ali vloga ni bila sprejeta, ponudnika oziroma kandidata obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila zavrnjena njegova ponudba ali vloga. Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.".

Iz navedenega izhaja, da mora obrazloženo obvestilo vsebovati tudi razloge, zaradi katerih je bila zavrnjena ponudba ponudnika, ki je zahteval navedeno obvestilo in prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril. Iz priloge obrazloženega obvestila pa ni razvidno zakaj je posamezna ponudba pri določenem merilu prejela navedeno število točk. Naročnik je namreč pri ocenjevanju kvalitete le-to ocenjeval na podlagi izpolnjevanja posameznih kriterijev, glede na katere se posamezne ponudbe tudi razlikujejo med seboj. Tako je naročnik na primer kvaliteto predlog ocenjeval po naslednjih kriterijih:
1. elastične niti ob straneh (delež v oceni 5%; število točk 0,5),
2. nepropustna folija na zunanji strani (delež v oceni 10%; število točk 1),
3. indikator vlage predloge (delež v oceni 10%; število točk 1) itd.

Prednost sprejete ponudbe je glede na izpolnjevanje meril, mogoče ugotoviti šele s primerjavo ponudb po posameznih kriterijih v okviru meril s katerimi se ocenjuje kvaliteta ponudb. Iz obrazloženega obvestila in priloge k temu obvestilu niso razvidne prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi z ostalimi ponudbami, s katerimi pa je nedvomno potrebno seznaniti ponudnike na podlagi njihove zahteve. Pri tem je potrebno dodati, da je namen obrazloženega obvestila o oddaji naročila v tem, da se ponudniki vsaj v določeni meri lahko seznanijo s potekom postopka oddaje javnega naročila in se potem na podlagi podatkov, ki jih pridobijo s tem aktom naročnika lahko odločijo ali bodo vložili zahtevek za revizijo ali ne. Pri tem Državna revizijska komisija le še dodaja, da je popolno obrazloženo obvestilo tudi podlaga za vložitev učinkovitega zahtevka za revizijo. Na podlagi obrazloženega obvestila se lahko vlagatelji seznanijo z novimi dejstvi, ki so lahko podlaga za vložitev zahtevka za revizijo.

Skladno z določilom drugega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da naj drugemu vlagatelju izda obrazloženo obvestilo o oddaji naročila z vsemi obligatornimi podatki, kot to določa 79. člen ZJN-1.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila nadalje preverila, ali je zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja dopusten in ali je tretji vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Tretji vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Tretji vlagatelj je z dopisom, z dne 01.07.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Tretji vlagatelj ob tem dodaja, da o njegovem zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, ampak njegova organizacijska enota in sicer Območna enota Ljubljana (sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Tretji vlagatelj še dodaja, da navedeni sklep ni podpisal generalni direktor naročnika, ampak vodja postopka oddaje javnega naročila. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 s spremembami) ne določa takšnih pristojnosti za območne enote, prav tako pa ni v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedena pravna podlaga, na podlagi katere je vodja postopka oddaje javnega naročila lahko izdala navedeni sklep.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da tretji vlagatelj v "pritožbi na Državno revizijsko komisijo", z dne 01.07.2002, v točki II. zatrjuje brezpredmetnost naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, z dne 13.05.2002, iz razloga, ker o njegovem zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, ampak njegova organizacijska enota in sicer Območna enota Ljubljana. Tretji vlagatelj še dodaja, da navedeni sklep ni podpisal generalni direktor naročnika, ampak vodja postopka oddaje javnega naročila. V sklepu o zavrnitvi zahtevka pa ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je vodja postopka oddaje javnega naročila lahko izdala navedeni sklep. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v dopisu, št. 8001-605/02, z dne 03.07.2002 (Državna revizijska komisija je navedeni dopis z zahtevkom za revizijo tretjega vlagatelja prejela dne 08.07.2002), s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja navaja, da je v preambuli sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 0309-5/1-02-B, res prišlo do napake (navedba Organizacijske enote Ljubljana), kar pa naročnik odpravlja s popravkom sklepa, ki ga je posredoval tretjemu vlagatelju. Državna revizijska komisija je dne 10.07.2002 od naročnika prejela popravek sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja, kjer je kot izdajatelj napisan naročnik, zato je naročnika pozvala k predložitvi dokaza, da je popravek sklepa bil posredovan tretjemu vlagatelju. Naročnik je z dopisom, z dne 11.07.2002, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo Pošte Slovenije o vročeni pošiljki v katerem je navedeno, da je bila priporočena pošiljka, št. 29547, za tretjega vlagatelja vročena dne 05.07.2002. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da do njene odločitve v predmetni naročnik Državni revizijski komisiji ni posredoval dokaza, da je popravek sklepa vročil tretjemu vlagatelju, saj iz potrdila Pošte Slovenije ni razvidno kakšno pisanje je bilo tretjemu vlagatelju vročeno dne 05.07.2002, zato ni mogoče šteti, da je bil popravek sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo posredovan tretjemu vlagatelju. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik do njene odločitve v predmetni zadevi ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, Miklošičeva ulica 24, Ljubljana, izdaja akte poslovanja v imenu naročnika, kot je podrobneje že navedeno v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je o zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja, z dne 06.06.2002, odločal organ pravne osebe, ki ne nastopa kot naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ne glede na zapisano pa iz samega popravka sklepa, ni razvidne vsebine naročnikove (!) odločitve o navedbah v zahtevku za revizijo.
Glede na zgoraj navedeno, mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija zato odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija prav tako ni odločala o zahtevi tretjega vlagatelja za povrnitev stroškov nastalih v zvezi z revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 4. izreka tega sklepa.


Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da mora naročnik v času od vročitve predmetne odločitve Državne revizijske komisije pa do pravnomočnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila (vmesno obdobje), zagotoviti porabo proračunskega denarja skladno s predpisi, ki urejajo javne finance in javna naročila. Pri tem mora naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načela transparentnosti porabe javnih sredstev in načela enakopravnosti, v vmesnem obdobju zlasti enakopravno obravnavati vse tiste, ki so v tem postopku oddaje javnega naročila izkazali aktivno legitimacijo za sodelovanje in oddali ponudbe. Tako je potrebno pred prevzemom kakšnih koli finančnih obveznosti tudi zlasti preveriti in primerjati ceno in kvaliteto ponudb. Pri tem velja še opozoriti, da je za spremembe in dopolnitve pogodb, ki so sklenjene v nasprotju s pravili javnega naročanja, v nekaterih primerih predpisana celo ničnostna sankcija (130. člen ZJN-1).


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??.