018-118/02

Številka: 018-118/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??â??v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oddajo potovalnih storitev za potrebe â??â??in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??.

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??.., z dneâ??â??., pod številko objaveâ??â??., objavil javni razpis za oddajo potovalnih storitev za potrebeâ??â??.. Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 12.03.2002, zaprosil za dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??., z dneâ??.., pod številko objaveâ??â??., objavil podaljšanje roka za oddajo prijave. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 09.04.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 4 ponudbe. Iz obvestila o oddaji naročila, št. 01-209/12-02, z dne 17.05.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.05.2002, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zaprosil naročnika, da mu pošlje obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je z dopisom, št. 01-209/13-02, z dne 23.05.2002, vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo.

Vlagatelj je dne 24.05.2002 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da svoje ponudbe ni zvezal z vrvico tako kot je to zahteval naročnik v 15. točki splošnih navodil ponudnikom, saj ni nikjer navedeno kakšna naj bo vrvica in kakšen naj bo pečat. Vlagatelj se je odločil za žičnato vrvico in vezal celotno ponudbo ter signiral vsako posamezno stran ponudbe, tako da je popolnoma zadostil naročnikovi zahtevi, da je nemogoče neopazno zamenjati katerokoli stran. Vlagatelj še navaja, da so merila skrajno diskriminatorna, saj število zaposlenih prinaša odločujočo prednost, veliko bolj kot sama cena. Vlagatelj zahteva, da naročnik spremeni svoj izbor ponudnika in izbere vlagatelja kot najcenejšega ponudnika.

Naročnik je dne 27.05.2002 pozval vlagatelja, da v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo.

Dne 28.05.2002 je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo in navedel, da je bilo dne 09.04.2002 ob 12.00 uri javno odpiranje ponudb in da je bilo ugotovljeno, da so vse ponudbe pravilne. Kasneje je eden izmed ponudnikov pripomnil, da vlagateljeva ponudba ni zvezana z vrvico temveč z žičnato vrvico. Na vprašanje člana komisije kaj je s tem, je vlagatelj odgovoril, da je do sedaj še vsako ponudbo za javni razpis vezal z žičnato vrvico, ker se tako listi vizično preluknjajo na točno določenem mestu in je to nemogoče ponarediti, poleg tega pa je tudi vsak list ponudbe (ključni del, ki se ocenjuje) signiral, kar je še dodatna zaščita-veliko boljša kot pa vezava z navadno vrvico, kot so imeli ostali ponudniki.
Nadalje vlagatelj navaja, da vlaga revizijo na diskriminatorno merilo - število zaposlenih. Na to točko je poslal dopis in svoj protest naročniku že pred rokom za oddajo ponudbe in naročnika opozoril, da je to merilo diskriminatorno in v nasprotju z mnenjem Urada za javna naročila. Tako kot je naročnik postavil točkovanje, ima glede na število točk podjetje, ki ima več zaposlenih odločilno prednost, ki jo nikakor ni možno ujeti z nižjo ceno in to kljub temu, da je razlika v ceni očitna. Tako merilo v naprej favorizira zelo velika podjetja. Ravno zaradi tega merila je še pred oddajo ponudbe padel javni razpis za â??â??in bo ponovljen.
Vlagatelj še navaja, da vse kaže na to, da je bil omenjeni razpis pripravljen za v naprej znanega ponudnika, saj so merila določena diskriminatorno. Pri boniteti â??â??je naročnik točkoval z višjo oceno velikost podjetja (finančna moč) kot pa tveganje podjetja, ki pa je po vseh merilih veliko bolj pomembno za posamezno podjetje. Najmanj kar je, bi moralo biti to dvoje vsaj enako točkovano. Tudi to merilo kaže, da so bila v razpisu močno favorizirana podjetja, ki imajo več zaposlenih.
Vlagatelj zahteva razveljavitev izbora ter ponovno ocenjevanje vseh ponudb pod spremenjenimi merili, ki ne bodo diskriminatorna. Zahteva tudi, da njegovo ponudbo naročnik takoj uvrsti v ocenjevanje, saj je bila povsem pravilna.

Naročnik je s sklepom, št. 01-209/15-02, z dne 04.06.2002, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa je navedel, da tudi dopolnjen zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh elementov oz. podatkov, ki jih zahteva ZRPJN v tretjem odstavku 12. člena. V zahtevku ni navedena kontaktna oseba vlagatelja in ni specificirano obvestilo o dodelitvi naročila, kar sta obvezni sestavini po 1. in 3. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik se ni opredelil do navedenih pomanjkljivosti zahtevka in to dejstvo prepušča v dokončno presojo Državni revizijski komisiji. Nadalje naročnik navaja, da je ponovno pregledal ponudbo vlagatelja in ugotovil, da je možno plastificirano sponko z lahkoto razpeti, ne da bi se spenjalni sistem kakorkoli poškodoval. To je bil edini razlog, da je naročnik vlagateljev zahtevek zaradi neizpolnitve posebej zahtevanega pogoja v razpisni dokumentaciji in sicer v točkah 8.2 in 15 splošnih navodil ponudnikom, ocenil kot pravno formalno neustrezen in ga izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Glede vlagateljevih navedb o diskriminatornosti posameznih meril, pa je naročnik ocenil, da je vlagateljev zahtevek skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozen. V pravnem pouku je navedel, da mora vlagatelj v zakonskem roku od prejema tega sklepa pisno sporočiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.06.2002, naročnika obvestil, da zahteva nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 01-209/16-02, z dne 07.06.2002, odstopil Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo z vso dokumentacijo in svojim mnenjem.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v točki 8.2. "zavrnitev ponudbe" splošnih navodil ponudnikom med drugim navedel:
"Naročnik bo zavrnil kot formalno neustrezno (nesprejemljivo ponudbo) vsako ponudbo, ki ne bo opremljena in označena v skladu s 15. točko teh navodil."
V 15. točki "opremljanje in označevanje ponudb" splošnih navodil ponudnikom pa je naročnik navedel:
"Ponudnik mora zapreti izvirnik in vse kopije ponudbene dokumentacije v dve notranji in eno zunanjo ovojnico tako, da sta notranji ovojnici jasno označeni z napisom "IZVIRNIK" in "KOPIJE". Če kopije niso zahtevane, zadostuje ena ovojnica. Vsi dokumenti, ki sestavljajo izvirnik, morajo biti povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pravilno izpolnitev in predložitev ponudbe (sam, avtonomno) določil kot pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se posamezna ponudba lahko šteje kot pravilna. Vlagatelj je svojo ponudbo zvezal z žičnato vrvico in je ni posebej zapečatil (na kakšen koli način), zaradi česar je mogoče slediti naročnikovi navedbi, da "je možno plastificirano sponko z lahkoto razpeti, ne da bi se spenjalni sistem kakorkoli poškodoval". S tem vlagatelj ni zadosti naročnikovi zahtevi, da morajo biti vsi dokumenti, ki sestavljajo izvirnik, povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzemati. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj glede na določilo točke 8.2. splošnih navodil ponudnikom ni uspel dokazati, da izpolnjuje pogoj iz 15. točke splošnih navodil ponudnikom, zato njegove ponudbe ni mogoče šteti kot pravilne skladno z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1, v katerem je določeno, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki "je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti vse zahteve iz razpisne dokumentacije".
Državna revizijska komisija pripominja, da morajo biti za predložitev pravilne ponudbe izpolnjene prav vse zahteve naročnika, ki jih je le-ta navedel v svoji razpisni dokumentaciji. Naročnik je ravnal pravilno, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba glede na določilo zgoraj citirane 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna in jo je skladno z določilom drugega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrnil. V drugem odstavku 76. člena ZJN-1 je določeno: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe".
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je navedba vlagatelja, da so merila v razpisni dokumentaciji diskriminatorna, v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, prepozna. Vlagatelj namreč oporeka samemu načinu določitve, opisu in ovrednotenju meril. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev, hkrati pa ga sili, da zoper morebitno kršitev reagira takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v nadaljnjem postopku korist. Zaradi tega se Državna revizijska komisija do te navedbe skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ni opredeljevala.
Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotavlja, da naročniku v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-1, zato je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne ......