018-113/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za nakup opreme za kontrolo pristopa in na podlagi vloženega zahtevka za revizijo ponudnika â??â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.03.2002 sprejel sklep, št. 371-02-13/02-0406, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za nakup opreme za kontrolo postopka.

Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 371-02-13/02-00406, z dne 08.04.2002, je razvidno, da je naročnik za nakup opreme za kontrolo postopka izbral podjetje â??â??â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je, dne 17.04.2001, vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj hkrati izraža dvom v primerljivost ponudb, ki so bile narejene na osnovi individualnih ogledov objekta posameznih ponudnikov ali morda celo na osnovi specifikacije vlagateljeve ponudbe iz decembra 2001. Vlagatelj dodaja: "Trdimo, da smo bili zavedeni, saj je bila naša ponudba, ki je bila sestavljena na osnovi ogleda objekta v decembru 2001, izkoriščena ter marca 2002 obravnavana v postopku javnega naročanja za naročila malih vrednosti, kljub temu, da ni bila pripravljena po takih pogojih. Ponudba vsebuje tehnično najboljšo rešitev in najboljšo (s tem pa tudi dražjo) opremo. Če bi vedeli, da bo ponudba obravnavana po ZJN-1, kjer je merilo najnižja cena, bi se tej zahtevi prilagodili." Vlagatelj navaja, da je v decembru 2001 prejel telefonsko zahtevo s straniâ??â??â??, da si ogleda objekt, za katerega se oddaja javno naročilo in na osnovi tega pripravi ponudbo za predmetno javno naročilo. Vlagatelj dodaja, da je dne 10.12.2001 naročniku tudi posredoval ponudbo za predmetno javno naročilo in nadaljuje, da je dne 21.03.2002 od naročnika prejel ustno (telefonsko povabilo) za cenovno obnovitev prvotne ponudbe, po telefaksu pa je prejel obrazec izjave o izpolnjevanju minimalnih pogojev v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj dodaja, da je dne 10.04.2002 prejel obvestilo o oddaji javnega naročila iz katerega je razvidno, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik, ki je v svoji ponudbi ponudil najnižjo ceno.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, št. 371-02-13/02-0406, z dne 14.05.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je â??â??â??brez pooblastila naročnika, zbiralo ponudbe za predmetno javno naročilo že v decembru 2001. Glede na navodilo o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2001 (Uradni list RS, št. 86/01) je bil rok za prevzemanje obveznosti, ki zapadejo v breme proračuna Republike Slovenije za leto 2001 do vključno 09.11.2001, iz česar izhaja, da je bilo zbiranje ponudb, ki ga je vodiloâ??â??, brezpredmetno. Ob tem naročnik dodaja, da je v proračunskem letu 2002 pričel s postopki oddaje javnih naročil po izpolnitvi zahteve iz prvega odstavka 15. člena ZJN-1. Načrt nabav in gradenj za potrebe pravosodnih organov za leto 2002 je namreč Vlada Republike Slovenije potrdila, dne 13.02.2002, tedaj pa ponudbe, ki jih je pridobilo â??â??â??â??niso več veljale.

Naročnik dodaja, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov. V skladu s Pravilnikom o evidenci in oddaji javnih naročil male vrednosti, št. 403-14101, z dne 20.09.2001 (v nadaljevanju: pravilnik), ki omogoča tudi telefonsko zbiranje ponudb, so bili pozvani trije ponudniki k oddaji ponudbe za predmetno javno naročilo. Vsi ponudniki so bili seznanjeni, da gre za oddajo javnega naročila male vrednosti, hkrati pa jim je bilo pojasnjeno, da je merilo za oddajo javnega naročila najnižja cena ter tudi posredovana izjava o izpolnjevanju minimalnih pogojev za ponudnike v skladu z 41. členom ZJN-1. Naročnik dodaja, da je po prejemu ponudb opravil izbor ter z obvestilom, z dne 08.04.2002, o tem obvestil vse ponudnike, ki so predložili ponudbo.

Naročnik dodaja, da so bile ponudbe narejene na podlagi ogleda prostorov in ne na podlagi vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj ni bil zaveden. Na naročnikovo povpraševanje je poslal novo ponudbo ter tudi priložil izjavo o izpolnjevanju minimalnih pogojev za ponudnike po ZJN-1. Iz navedenih dejstev izhaja, da je bil vlagatelj obveščen, da gre za javno naročilo. Naročnik dodaja, da je uporabnik proračuna in zato zavezan k upoštevanju ZJN-1.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.05.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 28.05.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem, v katerem ponovno navaja svoje ugotovite iz sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala predložitev pravilnika ter uradni zaznamek o telefonskem zbiranju ponudb za predmetno javno naročilo. Naročnik je, dne 30.05.2002 (pravilnik) ter, dne 03.06.2002 (uradni zaznamek), Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dodatno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 30.05.2002, vlagatelja pozvala, da se v roku treh dni opredeli do naročnikovih navedb v dopisu, z dne 28.05.2002, s katerim je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj se je z zamudo (Državna revizijska komisija je prejela dodatna pojasnila - opredelitve dne 05.06.2002) opredelil do naročnikovih navedb v dopisu, z dne 28.05.2002. Vlagatelj navaja, da je naročnik v navedenem dopisu navedel njegov način izvedbe predmetnega javnega naročila po postopku iz pravilnika, ki pa vlagatelju ni poznan in ga zato tudi ne more komentirati. Vlagatelj še dodaja: "Iz navedenega ne drži dejstvo, da nam je naročnik pojasnil (tega ni storil ne ustno in ne pisno), da je merilo za oddajo javnega naročila najnižja cena."

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede zatrjevanih kršitev ZJN-1 pri oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik le-to oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti skupni stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik, upoštevajoč določbe ZJN-1, sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen).

V obravnavanem primeru se je postopek oddaje javnega naročila male vrednosti izvedel na podlagi naročnikovega telefonskega povabila ponudnikom k oddaji ponudb za nakup opreme za kontrolo pristopa. Takšen način zbiranja ponudb je urejen s 6. členom pravilnika, ki določa: "Skrbnik naročila začne zbirati ponudbe z ustnim, elektronskim ali pisnim povabilom k ponudbam. V primeru ustnega ali elektronskega zbiranja ponudb mora skrbnik naročila o tem sestaviti uradni zaznamek." Navedeni člen pravilnika pa od naročnika zahteva, da v primeru telefonskega zbiranja ponudb o tem sestavi tudi uradni zaznamek, kar je naročnik tudi storil.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da 8. člen pravilnika določa: "Merilo za ocenitev ponudbe je lahko:

- najugodnejša ponudba ali
- najnižja cena.

Merila za najugodnejšo ponudbo so odvisna od predmeta naročila in so lahko:

- datum dobave ali zaključka del,
- tekoči stroški,
- stroškovna učinkovitost,
- kakovost,
- estetske in funkcionalne lastnosti,
- tehnične prednosti,
- poprodajne storitve in tehnična pomoč,
- garancijska doba,
- obveznosti v zvezi z rezervnimi deli,
- pogarancijsko vzdrževanje,
- ustreznost ponudbe posebnim zahtevam naročila,
- cena in
- druga merila.

Najnižja cena pomeni, da je, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, edino merilo le najnižja cena. V primeru uporabe tega merila naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen."

Iz navedenega izhaja, da naročnik za izbor najugodnejšega ponudnika lahko uporabi merilo "najugodnejša ponudba" ali pa merilo "najnižja cena". Za zagotovitev primerljivosti ponudb pa je pomembno, da so ponudniki vnaprej seznanjeni z merilom, ki bo v konkretnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti uporabljeno pri ocenjevanju ponudb. V naročnikovem uradnem zaznamku, z dne 20.03.2002, je navedeno: "Ponudnikaâ??â??. sem telefonično pozvala na podlagi predhodnega ogleda objekta za oddajo ponudbe za dobavo in montažo opreme za kontrolo pristopa. Seznanila sem ga, da gre za javno naročilo male vrednosti, da je merilo za izbor najugodnejše ponudbe najnižja cena ter po faksu posredovala izjavo o izpolnjevanju minimalnih pogojev za ponudnike po ZJN-1 (41. člen), ki jo mora priložiti skupaj s ponudbo." Iz uradnega zaznamka izhaja, da je naročnik vse ponudnike obvestil o tem, da bo merilo za izbor najugodnejšega ponudnika "najnižja cena." Navedeno zatrjuje naročnik tudi v svojem sklepu, št. 371-02-13/02-0406, z dne 14.05.2002, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo (enako tudi v dopisu: revizijski postopek, št. 371-02-13/02-0406, z dne 28.05.2002), čemur pa vlagatelj v nadaljevanju postopka oporeka. Zaradi tega Državna revizijska komisija med nasprotujočimi se trditvami ni mogla odločiti kateri izmed teh dati "večjo" veljavo, temveč je o spornem dejstvu med strankama odločala na podlagi dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila; na podlagi vpogleda in primerjave ponudb. Iz same strukture ponudb (kar je v predmetnem primeru bilo tudi odločujoče), ki so jih ponudniki predložili na podlagi telefonskega poziva (in predhodnega ogleda objekta) razvidno, da je bilo merilo za ocenjevanje ponudb (lahko samo) "najnižja cena", saj le-te ne vsebujejo enakih elementov, ki so lahko merilo v skladu z 8. členom pravilnika, torej ne vsebujejo elementov, ki bi kazali na to, da bi se naročnik odločil za merilo "najugodnejše ponudbe". V primeru, če bi naročnik želel opraviti izbor najugodnejšega ponudnika z uporabo merila "najugodnejša ponudba", bi to merilo moral navesti (in določiti način njegove uporabe) v pozivu k oddaji ponudb; v nasprotnem primeru pa je, glede na strukturo ponudb, potrebno šteti, da je merilo za izbor najugodnejšega ponudnika "najnižja cena". Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj v primeru nejasnosti glede meril, ob smiselni uporabi določil ZJN-1 (tretji odstavek 25. člena), lahko od naročnika zahteval dodatna pojasnila oziroma moral vložiti zahtevek za revizijo že pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, kot to določa peti odstavek 12. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija zavrača tudi revizijsko trditev vlagatelja o tem, da vlagatelj ni vedel, da bo ponudba obravnavana po ZJN-1. Naročnik je namreč (neposredni) uporabnik proračuna in zato zavezan k upoštevanju ZJN-1 (1. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Sklicevanje na nepoznavanje prava pa vlagatelju ne more koristiti, kar smiselno velja tudi glede vlagateljevih trditev o nepoznavanju naročnikovega Pravilnika o evidenci in oddaji javnih naročil male vrednosti, ki v predmetnem primeru predstavlja materialno pravo.

Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija v izvedbi postopka oddaje obravnavanega javnega naročila male vrednosti ni ugotovila kršitev ZJN-1, niti ni ugotovila odstopanj od pravil postopka, ki je opisan v pravilniku, zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija pa ne more odločati o vprašanju zatrjevane nezakonite uporabe vlagateljeve ponudbe iz decembra 2001 s strani naročnika, za določitev specifikacij in s tem izdelavo ponudb drugih ponudnikov, saj gre pri tem za vprašanje, ki sodi v pristojnost rednih sodišč. Prav tako Državna revizijska komisija ne more odločati o morebitni (ne)zakonitosti (tedanjega) ravnanjaâ??â??â??.; zahtevek za pravno varstvo je namreč v predmetni zadevi vložen zoper ravnanjeâ??â??â??.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??.

Natisni stran