018-111/02

Številka: 018-111/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), poâ??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za ureditev struge potoka â??â??â??in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??.(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikaâ??â??.. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??â??.

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.03.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za ureditev struge potokaâ??â??â??... Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Javni razpis je bil dne 22.03.2002 objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??â??, pod številko objaveâ??â??.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.04.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 5 pravočasnih ponudb in da je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, ker vsebuje obrazec BON 1, starejši od 30 dni. Iz povratnic, ki so priložene dokumentaciji, je razvidno, da je vlagatelj prejel zapisnik o odpiranju ponudb dne 26.04.2002. Naročnik je istega dne, torej 26.04.2002, izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi tega obvestila naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil zaradi neustreznega obrazca BON 1, ostale ponudbe, za katere je ugotovil, da so pravilne, pa je ovrednotil glede na merila, določena v razpisni dokumentaciji. Pri tem je ponudba izbranega ponudnika dosegla najvišje število točk. Iz povratnic, ki so priložene dokumentaciji, je razvidno, da je vlagatelj prejel obvestilo o oddaji naročila dne 29.04.2002.

Vlagatelj je po prejemu zapisnika o javnem odpiranju ponudb (in še pred prejemom obvestila o izbiri) naročniku poslal dopis, z dne 26.04.2002, ki ga je naslovil kot "ugovor na zapisnik o odpiranju ponudb". V tem dopisu vlagatelj navaja, da se ne strinja z izločitvijo njegove ponudbe zaradi obrazca BON 1, starejšega od 30 dni. V skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) je treba priložiti zadnje revidirane bilance oz. obrazec BON 1, ki te bilance vsebuje. Podjetje ima zadnjo revidirano bilanco iz poslovnega leta 2000, priloženi obrazec BON 1 pa zadostuje temu pogoju. Takšno mnenje, trdi vlagatelj, je bilo izraženo tudi na posvetu o javnih naročilih in koncesijah v mesecu marcu 2001. Vlagatelj meni, da je naročnik v svoji razpisni dokumentaciji storil nekaj grobih napak (dvig razpisne dokumentacije do 21.09.2002, razpisni obrazec 5 vsebuje v 5. točki ceno z DDV in ne samo DDV, naročnik ni zahteval revizijskega poročila), in trdi, da je dostavil veljavni obrazec.
Vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik priložil mnenje pooblaščenega revizorja, da ima poravnane vse poslovne obveznosti do dobaviteljev in podizvajalcev. Vlagatelj trdi, da je iz predloga za izvršbo in sklepa o izvršbi, ki ju je priložil dopisu "ugovor na zapisnik o javnem odpiranju", razvidno, da izbrani ponudnik nima poravnanih obveznosti do vlagatelja.

Naročnik je vlagateljev dopis, z dne 26.04.2002 (ki ga je prejel dne 06.05.2002), obravnaval kot zahtevek za revizijo, zato ga je z dopisom, z dne 08.05.2002, v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pozval, da zahtevek v roku treh dni od prejema poziva dopolni s podatki iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN in potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.05.2002, dopolnil zahtevek za revizijo in priložil potrdilo o plačilu revizijske takse v višini 150.000,00 SIT. V tem dopisu vlagatelj ponovno navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil zaradi priloženega obrazca BON 1, ki je bil starejši od 30 dni, ni pa izločil izbranega ponudnika, ki ne izpolnjuje zahteve iz 41. člena ZJN-1, da mora imeti ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do dobaviteljev oz. podizvajalcev. Vlagatelj v nadaljevanju ponavlja navedbe iz svojega dopisa, z dne 26.04.2002.

Naročnik je dne 17.05.2002 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1 od ponudnikov zahteval, da izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v 2. točki I. poglavja razpisne dokumentacije. Iz podtočke 6 nesporno izhaja, trdi naročnik, da je za izpolnjevanje pogoja finančne in poslovne sposobnosti od ponudnikov zahteval, da priložijo BON 1 ali BON 2 oz. v primeru, da imajo odprt račun pri poslovni banki, mnenje oz. izkaze o poslovanju, pri tem pa navedeni dokumenti ne smejo biti izdani več kot 30 dni pred zaključkom razpisnega roka. Vlagatelj je priložil obrazec BON 1, ki ga je Agencija RS za plačilni promet izdala dne 07.02.2002, to pa je več kot 30 dni pred zaključkom razpisnega roka. Vlagateljevo navedbo, da bi moral naročnik v skladu z ZJN-1 od ponudnikov zahtevati revidirane bilance, naročnik zavrača kot neutemeljeno. 4. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 primeroma in alternativno navaja, kaj lahko naročniki od ponudnikov zahtevajo kot dokazilo za finančno in poslovno sposobnost. Zakon naročniku le nalaga, da mora v razpisni dokumentaciji navesti, kateri element iz navedene točke je izbral in katere druge elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora ponudnik še predložiti. Naročnik je kot dokazilo, ki ga morajo ponudniki predložiti za dokazovanje finančne in poslovne sposobnosti, določil bonitetne obrazce oz. njegovo mnenje, če ima ponudnik odprt transakcijski račun pri banki. Zato se naročnik ne strinja z vlagateljevimi očitki, ne strinja pa se tudi s tistimi navedbami, ki se nanašajo na mnenje, izrečeno na posvetu o javnih naročilih in koncesijah v mesecu marcu 2001. Naročnik meni, da bi moral vlagatelj slediti zahtevam razpisne dokumentacije, če pa je mislil, da je naročnik kršil določila ZJN-1, bi moral v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek takoj, ko je za morebitne kršitve zvedel. To se nanaša tudi na ostale vlagateljeve očitke glede dviga razpisne dokumentacije in razpisnega obrazca 5. Naročnik navaja, da ga je vlagatelj opozoril na to, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval revizijskega poročila, vendar pa je naročnik v zakonskem roku pred oddajo ponudb vse ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, obvestil o dodatni zahtevi, ki so jo ponudniki tudi upoštevali.
Naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja, da bi moral biti izbrani ponudnik izločen iz nadaljnjega postopka, ker nima poravnanih vseh obveznosti. Naročnik je od ponudnikov zahteval, da v skladu s 6. členom odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 78/99 in 64/01; v nadaljevanju: odredba) priložijo mnenje pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih računovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do dneva oddaje ponudbe do oddaje javnega naročila. Izbrani ponudnik je v svoji dokumentaciji takšno mnenje tudi priložil. Po ponovnem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da je revizorska hišaâ??â??â??, dne 25.04.2002 izbranemu ponudniku izdala poročilo o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi v skladu s 6. členom citirane odredbe. Iz mnenja izhaja, da ima izbrani ponudnik med drugim poravnane vse obveznosti, evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane. Naročnik navaja, da ne more dvomiti o mnenju pooblaščenega revizorja, saj je bilo izdano dne 25.04.2002, sklep o izvršbi pa je bil izdan dne 16.08.2001, zato naročnik tudi ni preverjal točnosti te navedbe.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 23.05.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je dopisu priložil dokument, s katerim je o neporavnanih obveznostih izbranega ponudnika obvestil njihovega pooblaščenega revizorja KPMG Slovenija d.o.o., Ljubljana, ki je izdelal revizorsko poročilo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 27.05.2002, v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik navaja, da je bil celoten postopek izveden v skladu z ZJN-1 in da vlagatelj ni priložil obrazca BON 1 v skladu z zahtevo naročnika. Glede izbranega ponudnika naročnik navaja, da iz revizorskega poročila izhaja, da je pregled pri izbranem ponudniku opravila revizorska družba â??â??â??v skladu s 6. členom odredbe ter da ima izbrani ponudnik poravnane vse obveznosti do svojih dobaviteljev in podizvajalcev. Naročnik tudi meni, da se je vlagatelj s pogoji seznanil v razpisni dokumentaciji, vendar zoper njih ni vložil zahtevka, zato je zahtevek v tem delu prepozen.

Ker dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval z dopisom, z dne 27.05.2002, ni bila popolna, je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. 018-111/02-25-1136, z dne 31.05.2002, pozvala, naj ji pošlje manjkajočo dokumentacijo. Le-to ji je naročnik posredoval z dopisom, z dne 06.06.2002.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi najprej ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen.

Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, je treba ponudnikovo ponudbo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izločiti iz nadaljnjega postopka kot nepravilno.
Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi." V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 6. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ni finančno in poslovno sposoben". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 4. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja "revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji".

V zvezi z dokazovanjem pogojev iz 6. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 velja opozoriti na to, da je naročnik tisti, ki mora navesti, katera oz. kakšna dokazila zahteva in katere druge elemente, ki dokazujejo ponudnikovo finančno in poslovno sposobnost, mora le-ta še predložiti. Naročnik je skladno s citiranimi določbami 41. in 42. člena ZJN-1 v 2. točki I. poglavja razpisne dokumentacije v podtočki 6 kot enega izmed pogojev določil, da je ponudnik "finančno in poslovno sposoben - ponudnik pravna oseba priloži BON 1 in BON 2 ali v primeru, da ima odprt račun pri poslovni banki mnenje oz. izkaze o poslovanju, izdanega največ 30 dni pred zaključkom razpisnega roka; samostojni podjetnik priloži davčno napoved z bilanco stanja in bilanco uspeha za preteklo leto". Iz 2. točke I. poglavja razpisne dokumentacije jasno izhaja, da mora ponudnik "priložiti vse zahtevane dokumente, potrdila in izpolnjene obrazce, saj bo v nasprotnem primeru v skladu z 2. odstavkom 41. člena zakona o javnih naročilih IZLOČEN iz postopka nadaljnjega obravnavanja".

Naročnik je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, v razpisni dokumentaciji določil, katere pogoje morajo ponudniki izpolnjevati oz. katere in kakšne dokumente morajo predložiti svojim ponudbam, da bi bile le-te obravnavane kot pravilne. Za dokazovanje izpolnjevanja pogoja finančne in poslovne sposobnosti je, kot je razvidno iz citirane določbe 2. točke I. poglavja razpisne dokumentacije (podtočka 6), zahteval predložitev obrazcev BON 1 in BON 2, pri čemer je še dodatno določil, da obrazca ne smeta biti izdana več kot 30 dni pred zaključkom razpisnega roka, s čimer je želel zagotoviti aktualnost podatkov. Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj sicer priložil oba zahtevana obrazca, vendar pa je bil njegov obrazec BON 1 izdan dne 07.02.2002, torej več kot 30 dni pred zaključkom razpisnega roka (rok za oddajo ponudb je bil 25.04.2002). Obrazec BON 1 res vsebuje revidirane bilance in druge splošne podatke o gospodarski družbi, zbrane iz različnih javnih registrov, podatke iz računovodskih izkazov in podatke iz plačilnega prometa, vendar pa tako, kot je bil predložen v vlagateljevi ponudbi (z datumom izdaje več kot 30 dni pred zaključkom razpisnega roka), ne ustreza zahtevi 6. podtočke 2. točke I. poglavja razpisne dokumentacije.

Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije. Naročnik je bil dolžan na podlagi te ugotovitve, ob spoštovanju načela enakopravnosti vseh ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1, vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Iz 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 izhaja, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Pravilna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje, priloženi ji morajo biti vsi zahtevani dokumenti, hkrati pa mora biti tudi pravilno izpolnjena. Ob opisanem je potrebno pritrditi navedbam naročnika in ugotoviti, da vlagateljeve ponudbe ne gre šteti za pravilno (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in da jo je bilo treba zavrniti skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve trditve o nepravilnosti revizorskega mnenja, ki ga je predložil izbrani ponudnik. Naročnik je v skladu s 6. členom odredbe od ponudnikov zahteval, da priložijo mnenje pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da imajo za razpisano javno naročilo po svojih računovodskih podatkih izkazano, da so poravnali vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, zapadle do dneva oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila. V 6. členu odredbe je namreč določeno: "Če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, morajo naročniki v javnih naročilih v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov."

V skladu s to naročnikovo zahtevo je izbrani ponudnik priložil mnenje pooblaščenega revizorjaâ??â??..., z dne 25.04.2002, iz katerega je razvidno, da je revizor opravil postopke preveritve poravnave knjigovodsko izkazanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov izbranega ponudnika na dan 25.04.2002 za potrebe predmetnega javnega razpisa, kot to določa 6. člen odredbe oz. naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije. Namen revizorskih postopkov je bil, navaja revizorsko mnenje, ugotoviti, ali so v poslovnih knjigah izkazane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov izbranega ponudnika na dan 25.04.2002 poravnane. Revizor je prejel in preizkusil seznam vseh (zapadlih) obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 25.04.2002, ki ga je pripravil izbrani ponudnik, njegov seštevek pa je primerjal z ustreznimi konti v glavni knjigi. Pridobil je tudi poslovodsko predstavitev, v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam (zapadlih) obveznosti na dan 25.04.2002 vključuje vse obveznosti družbe na ta dan. Seznam dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov in zneske obveznosti na dan 25.04.2002 je revizor primerjal z ustreznimi knjigovodskimi evidencami in preizkusil, ali so zapadle obveznosti iz prejetega seznama poravnane. Pri tem je ugotovil, da je seznam obveznosti pravilen in da je celoten znesek usklajen ter da so vse (zapadle) obveznosti iz seznama obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov na dan 25.04.2002 evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane.

Iz revizorskega mnenja je razvidno, da se je revizor omejil na preverjanje obstoja tistih zapadlih obveznosti, ki so izkazane v knjigovodskih evidencah, in da se torej revizorsko mnenje nanaša na knjigovodsko evidentirane obveznosti, kot to določa 6. člen odredbe. S predložitvijo takega revizorskega mnenja je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki je določena skladno s 6. členom odredbe. Ob tem pa ne gre izključiti možnosti, da bi imel izbrani ponudnik neporavnane zapadle obveznosti, ki pa niso evidentirane v knjigovodskih evidencah. Namen 6. člena odredbe je namreč izločitev iz postopka oddaje javnega naročila tistih ponudnikov, ki imajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. Kot primeren in zadosten dokaz za to, da imajo ponudniki poravnane vse obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, mora naročnik v skladu z navedenim členom odredbe pridobiti (oz. postaviti zahtevo v razpisni dokumentaciji, ki jo morajo ponudniki izpolniti) revizorsko mnenje, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. Izhajajoč iz 6. člena odredbe naročnik s tem pridobi primeren in zadosten dokaz, da ima ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov. Revizorsko mnenje pa ne more popolnoma izključiti možnosti obstoja neporavnanih obveznosti, ki ne bi bile evidentirane v ponudnikovih knjigovodskih evidencah. Zato gre v smislu 6. člena odredbe (izključitev ponudnikov, ki imajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov iz postopka oddaje javnega naročila) vlagatelju dopustiti možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja glede obstoja neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov, kot pa je to navedeno v revizorjevem mnenju ali knjigovodskih evidencah ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da mnenje pooblaščenega revizorja dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (to je poravnanost vseh zapadlih obveznosti, ki so evidentirane v knjigovodskih evidencah), da pa je dovoljeno v pravdnem postopku (postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku revizije subsidiarno uporabljajo na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN) dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Mnenje pooblaščenega revizorja tako predstavlja pravno domnevo, ki ni neizpodbojna in ki velja, dokler se ne dokaže nasprotno. Ne da bi se spustila v obravnavo vseh možnih dokaznih sredstev za izpodbijanje predmetne domneve pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo mogoče domnevo o resničnosti mnenja pooblaščenega revizorja izpodbiti s pravnomočno sodno odločbo, ki bi dokazovala nasprotna dejstva kot so dejstva, navedena v mnenju.

Vlagatelj je trditve o neresničnosti revizorskega mnenja izbranega ponudnika oziroma obstoju neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov dokazoval s sklepom o izvršbi, vendar pa je mogoče ugotoviti, da na njem ni ustrezne označbe, ki bi potrjevala njegovo pravnomočnost. Ker priloženi sodni odločbi - sklepu o izvršbi manjka ena izmed bistvenih sestavin (klavzula o pravnomočnosti), take sodne odločbe ni mogoče šteti kot listino, ki bi dokazovala nepravilnost revizorskega mnenja o poravnanosti vseh (zapadlih) obveznosti na dan 25.04.2002, ki so evidentirane v knjigovodskih evidencah ali obstoj neporavnanih zapadlih obveznosti na dan 25.04.2002, ki mogoče ne bi bile evidentirane v knjigovodskih evidencah (kljub poslovodski predstavitvi, v kateri poslovodstvo izjavlja, da seznam (zapadlih) obveznosti na dan 25.04.2002 vključuje vse obveznosti družbe na ta dan) in jih zato revizorsko mnenje ne bi zajemalo. Ob tem velja pripomniti, da se priloženi (nepravnomočni) sklep o izvršbi in revizorsko poročilo izbranega ponudnika nanašata na različni časovni obdobji, saj je bil sklep o izvršbi izdan dne 16.08.2001, revizorsko poročilo pa je bilo izdano dne 24.04.2002, torej na dan, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 27.05.2002, posredoval tudi nekatere druge dokumente (izpisek odprtih postavk na dan 31.12.2001, dogovor o kompenzaciji terjatev in obveznosti, pregled saldakontov ter obračun končne situacije), iz katerih naj bi izhajalo, da ima izbrani ponudnik neporavnane obveznosti do vlagatelja, vendar pa ti dokumenti vsebujejo le podatke iz vlagateljevih poslovnih knjig oz. poslovnih dogodkov in po mnenju Državne revizijske komisije ne morejo biti relevantni za dokazovanje neresničnosti revizorskega mnenja oziroma obstoja neporavnanih zapadlih obveznosti, ki ne bi bile evidentirane v knjigovodskih evidencah. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo dokazati, da bi bila dejstva, ki izhajajo iz revizorskega poročila izbranega ponudnika, neresnično ugotovljena, oz. da je samo poročilo nepravilno sestavljeno.


Vlagatelj v svojem zahtevku tudi navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji storil nekaj grobih napak, saj je bil kot datum dviga razpisne dokumentacije določen 21.09.2002, razpisni obrazec 5 je v 5. točki vseboval ceno z DDV in ne samo DDV, naročnik pa tudi ni zahteval revizorskega poročila. Glede teh navedb je treba najprej ugotoviti, da jih ni mogoče označiti kot prepozne, kot to trdi naročnik. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 26.04.2002, torej še preden je prejel obvestilo naročnika o dodelitvi javnega naročila, iz katerega je razvidna naročnikova odločitev, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Glede zahteve za predložitev revizorskega poročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da 6. člen odredbe zavezuje naročnike, da morajo vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja. Konkretizacija 6. člena odredbe je prepuščena naročniku - on mora določiti, kako bo v razpisne pogoje vnesel dodatne določbe po zahtevah odredbe. Vlagatelj je po dvigu razpisne dokumentacije ugotovil, da naročnik ni upošteval določbe 6. člena odredbe, zato je z dopisom, z dne 05.04.2002, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 od naročnika zahteval dodatna pojasnila. Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik upošteval vlagateljevo pripombo glede zahteve za predložitev revizorskega poročila ter ustrezno dopolnil razpisno dokumentacijo, o dopolnitvi pa je z dopisom, z dne 12.04.2002, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZJN-1 obvestil vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo. Iz navedenega izhaja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-1 glede določitve zahteve za predložitev revizorskega mnenja. Glede drugih napak razpisne dokumentacije, ki jih naročniku očita vlagatelj, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi lahko vlagatelj, če je menil, da je razpisna dokumentacija nejasna ali nerazumljiva, prav tako zahteval dodatna pojasnila. Ob tem velja dodati, da napak, ki jih v svojem zahtevku očita vlagatelj, ni mogoče označiti za grobe napake v razpisni dokumentaciji, kot to trdi vlagatelj, temveč za pomote, ki pa po mnenju Državne revizijske komisije niso mogle vplivati na zakonitost in pravilnost postopka oddaje predmetnega javnega naročila.


Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??