018-109/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??â??.v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala v obdobju 2002/2003 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala v obdobju 2002/2003, objavljen v Uradnem listu RS, štâ??.., z dne â??â??.., pod številko objave â??â??.., za blagovni skupini splošni pisarniški material - sklop 2 in material za računalniški tisk - sklop 3.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.02.2002, sprejel sklep, št. 869/02 Nš, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za dobavo pisarniškega materiala v obdobju 2002/2003 v treh sklopih (Sklop 1- tiskovine, sklop 2- splošni pisarniški material in sklop 3- material za računalniški tisk). Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, štâ??.., z dne â??.., pod številko objave â??... Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. JN 05/02, z dne 22.04.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 8 pravočasnih ponudb, od teh dve ponudbi za sklop 1, eno ponudbo za sklopa 1 in 2, eno ponudbo za vse tri razpisane sklope, dve ponudbi za sklopa 2 in 3 in dve ponudbi za sklop 3.


Vlagatelj je dne 26.04.2002 (dokument z dne 25.04.2002), še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem navaja, da je dne 15.04.2002 po faksu prejel pojasnilo k razpisni dokumentaciji s strani naročnika. Slednje je po vlagateljevem mnenju še vedno nenatančno v tolikšni meri, da ne more pripraviti primerne ponudbe. Vlagatelj v nadaljevanju navaja nekaj primerov (pri artiklu pod št. 32 papir računalniški A3 sta navedeni 2 variantni kopiji 1+1 in 1+2, ne pa tudi količine, pri artiklu pod št. 92 trak za elektronski rotex so navedene tri variante, pri artiklu št. 3 papir hp-heavy-rola so navedene tri variante, pri artiklih št. 5 in 6 prah za kopirni stroj, fax in laser dve varianti, vse brez razdeljenih količin.
Vlagatelj trdi, da glede na opisano ne more pripraviti ponudbe z natančno ceno, le-ta pa je odločilni kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika. Primerljivost ponudb je tako vprašljiva, saj lahko vsak ponudnik ocenjuje, s strani naročnika neopredeljene količine po svoje.

Naročnik je dne 09.05.2002, s sklepom št. 1678/2002-šV/IHG, zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila. Naročnik ugotavlja, da je razpisno dokumentacijo prevzelo 14 potencialnih ponudnikov. V roku, predvidenem za podajo pojasnil k razpisni dokumentaciji, je prispelo sedem zahtev za pojasnila, med katerimi sta bili (tudi) dve zahtevi vlagatelja. Naročnik je na vsa vprašanja pravočasno podal pojasnila, ki so bila posredovana vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije. Na podlagi razpisne dokumentacije in posredovanih pojasnil, je v roku oddalo ponudbo 8 ponudnikov. Dne 22.04.2002 je bilo izvedeno javno odpiranje ponudb. Vlagatelj ni oddal svoje ponudbe.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija oziroma ugovarja izključno neustrezno pripravo tehnične specifikacije, ki naj bi mu onemogočala pripravo transparentne in konkurenčne ponudbe. Pravno relevantno dejstvo je, da ostalih elementov, predvsem pa meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik določil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, vlagatelj ne izpodbija.
Naročnik meni, da je bistveno, da je vse potencialne ponudnike, vključno z vlagateljem zahtevka za revizijo, v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), pisno obvestil o tem, "da naj ponudnik pri pripravi svoje ponudbe upošteva vse navedene različne izvedbe artikla." Vsi potencialni ponudniki so torej prejeli enak napotek oziroma pojasnilo, kar posledično pomeni, da so vsi ponudniki v enakopravnem položaju. Naročnik torej ni kršil temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov. Naročnik še poudarja, da je vlagatelj zahtevka za revizijo pojasnilo k razpisni dokumentaciji prejel v primernem času in bi še lahko pravočasno zaprosil za dodatne informacije, ki bi mu omogočale pripravo ustrezne ponudbe.

Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.05.2002 (dokument z dne 20.05.2002), na podlagi 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 24.05.2002 (z dopisom št. 1879/01-šV/IHG, z dne 24.05.2002) Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in mnenjem, z vsebinsko enakimi navedbami kot v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik predlaga Državni revizijski komisiji, da naj po proučitvi odstopljene dokumentacije zahtevek vlagatelja kot neutemeljen zavrne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je dne 03.06.2002, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala, naj ji dostavi še ponudbeno dokumentacijo in oba dokumenta, na katera se (naročnik) sklicuje v dopisu "Modifikacija razpisne dokumentacije", št. 1333/02-IHG, z dne 04.04.2002. Naročnik je zahtevano dokumentacijo posredoval še isti dan.

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo se revizijske navedbe nanašajo na po vlagateljevem mnenju nejasno razpisno dokumentacijo oziroma na neustrezno pripravo tehnične specifikacije v sklopu 2 in v sklopu 3, ki naj ne bi omogočala oddajo primerljivih ponudb.
V zvezi s tem je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, kaj je naročnik tozadevno zapisal v razpisno dokumentacijo. Naročnik je obravnavano javno naročila (dobava pisarniškega materiala) razdelil na tri sklope, in sicer na sklop 1 - tiskovine, sklop 2 - splošni pisarniški material in sklop 3 - material za računalniški tisk. Naročnik je v ta namen v razpisno dokumentacijo priložil tri specifikacije in tri ponudbene predračune. V razpisnem sklopu 1 (tiskovine) je naročnik v specifikaciji le-tega, vse zahtevane proizvode poimenoval in od ponudnikov zahteval, da zahtevane tiskovine (razen v točki 12 - faktura) predložijo v skladu z vzorci, ki so jih prejeli v razpisni dokumentaciji. Tako iz specifikacije obravnavanega razpisanega sklopa, kot tudi iz pogodbenega predračuna izhajajo tudi količine vsake posamezne tiskovine, le-te pa v nobeni točki niso določene tako, da bi morali ponudniki v okviru iste postavke ali točke ponuditi dva ali več različnih proizvodov.
V sklopu 2 (splošni pisarniški material) je naročnik v 97 postavkah zahteval 97 različnih proizvodov splošnega pisarniškega materiala, ki jih je opisal, in za večino izmed njih postavil tudi "dodatne zahteve", bodisi s še natančnejšim opisom, bodisi tako, da je za isti proizvod zahteval dva ali več različnih proizvodov pisarniškega materiala (npr: proizvod pod zaporedno številko 21 - kuverta amerikanka je bila v rubriki "dodatne zahteve" zahtevana v treh različnih verzijah: L.O, D.O in B.O). Enako kot v sklopu 2 je naročnik ravnal v isti predvideni rubriki (dodatne zahteve) tudi pri razpisanem sklopu 3 (material za računalniški tisk), v katerem je v 21 postavkah zahteval 21 proizvodov materiala za računalniški tisk. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik, čeprav je za sklop 2 in sklop 3, pri določenih proizvodih (postavkah) zahteval več različnih oblik in/ali variant proizvodov, ni določil za vsako od teh oblik in/ali variant tudi količin, pač pa je določil le skupno količino v okviru iste postavke.
Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, je skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 in 5. točko navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, sedem ponudnikov (med njimi tudi vlagatelj) zahtevalo pojasnila razpisne dokumentacije (od katerih je bila ena zahteva, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, prepozna in naročnik nanjo ni odgovoril), ki so se nanašala bodisi na premalo podrobno specifikacijo proizvodov, bodisi na vprašanje kakšne količine posameznih proizvodov je potrebno ponuditi, če so v okviru iste postavke predvideni in/ali zahtevani različni proizvodi.
Naročnik je na vse zahteve ponudnikov za dodatna pojasnila odgovoril z dokumentom Pojasnilo k razpisni dokumentaciji (dokument št. 1431/02-IHG, z dne 15.04.2002), s katerim je dodatno specificiral nekatere postavke iz sklopov 2 in 3. V zvezi s vprašanji ponudnikov, ki so se kar v štirih primerih nanašala na pojasnilo o tem, kakšne količine določenih različnih proizvodov v okviru iste postavke morajo ponudniki ponuditi, pa je zgolj pavšalno zapisal, da "glede na to, da je pri eni postavki navedenih več različnih nazivov (pri nekaterih artiklih za sklop 2 in za sklop 3), naj ponudnik pri pripravi ponudbe upošteva vse navedene različne izvedbe." še več. Naročnik je (celo) s pojasnilom pri dveh postavkah v sklopu 2 in pri štirih postavkah v sklopu 3 (zopet) podal več različnih specifikacij za isti proizvod, pri postavki 6, sklopa 3 pa prvotno določenima dvema opisoma - HP98A in 95A dodal besedilo: "upoštevaj oba, vendar prevladuje prvi".
V predmetnem postopku, glede na opisano, primerljivost med ponudbami ni bila zagotovljena, kar potrjuje tudi ponudbena dokumentacija. Po pregledu le-te Državna revizijska komisija ugotavlja, da so se ponudniki, na s strani naročnika v razpisni dokumentaciji nedoločenimi količinami v okviru iste postavke, odzvali na različne načine. Ponudnik â??â??.je v ponudbeni predračun vpisal najcenejši proizvod, med različnimi zahtevanimi v isti postavki, kar je jasno razvidno iz priložene specifikacije. Ponudnik â??â??â??.je v ponudbeni predračun vpisal zahtevane cene, "interno specifikacijo" pa ponudil brez cen, tako, da Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti katere proizvode je ponudil v spornih postavkah. Ponudnik â??â??â??..je izpolnjenemu ponudbenemu predračunu priložil cenik podjetja iz katerega izhajajo proizvodi, vendarle so le-ti zapisani z (bolj ali manj) različnimi opisi (specifikacijami) od tistih, ki so bili zahtevani v ponudbenem predračunu. Ponudnik â??â??â??.je na izpolnjen predračun zapisal, da so točne specifikacije po šifrah artiklov v ceniku, ki ga je priložil, vendar pa se, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, specifikacije (tako v spornih postavkah kot izven njih) ne ujemajo s tistimi iz razpisne dokumentacije. Ponudnik â??â??â??.je že v ponudbeni predračun vpisal vse različne zahtevane proizvode v okviru istih postavk, vendar je v rubriki "skupna vrednost" obračunal najcenejšega izmed njih. Ponudnik â??â??â??â??je ponudbeni predračun (le) izpolnil, le-temu pa ni priložil nobene dodatne specifikacije.
Res je, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe, vendar pa to lahko drži le ob predpostavki, da je tudi razpisna dokumentacija takšna, da mu to omogoča. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo med drugim usmerja in zavezuje naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina ne bo le jasna, nedvoumna in razumljiva, temveč bo hkrati omogočala tudi primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.
Državna revizijska komisija meni, da je v obravnavanem primeru, na naročnika povsem utemeljeno nasloviti očitek, da je bil pri določanju različnih proizvodov v isti postavki v sklopih 2 in 3, nedosleden do takšne mere, da je njegovo ravnanje dopuščalo različne interpretacije s stani ponudnikov, ter posledično tudi oddajo neprimerljivih ponudb. Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da bi opisane nedorečene zahteve pridobile (v kolikor bi prišlo do ocenjevanja ponudb) močan in odločujoč vpliv na merilo "cena", ki mu je naročnik pripisal kar 70% utež, kar bi lahko pomenilo, da bi ponudnik, ki bi ponudil več cenejših proizvodov v okviru iste točke prejel več točk od ponudnika (ki bi ravno tako ravnal v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije) in bi ponudil le en sam dražji proizvod v okviru iste postavke. Na ta način bi naročnik posegel tudi v načelo enakopravnosti, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1, zato navajanja naročnika, ki "zagovarja" izpodbijano razpisno dokumentacijo z obrazložitvijo, da so "vsi potencialni ponudniki prejeli enak napotek oziroma pojasnilo, kar posledično pomeni, da so vsi ponudniki v enakopravnem položaju" nikakor ne vzdržijo revizijske presoje.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenila, da so ugotovljene nepravilnosti takšne narave, da jih ni mogoče naknadno odpraviti, je na podlagi prvega odstavka 23. člena odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je pri odločitvi, da bo razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila le za blagovni skupini 2 (splošni pisarniški material) in 3 (material za računalniški tisk), izhajala iz stališča, da je iz zahtevka za revizijo smiselno razbrati, da ga je vlagatelj vložil le zoper navedeni blagovni skupini. Odločitev Državne revizijske komisije je tako v skladu z določbo 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Nenazadnje pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik tako v objavi razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji navedel, da je predmet obravnavanega javnega naročila razpisano blago, ki ga mogoče ponuditi ločeno v treh sklopih.

Državna revizijska komisija o stroških revizijskega postopka ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??â??.

Natisni stran