018-104/02

Številka: 018-103/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo avto gum in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??.(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??.

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo avto gum (objava javnega razpisa v Uradnem listu, št. â??â??, pod št. â??â??â??.).
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti znesek takse v višini 80.000 SIT, višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25.3.2002 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo avto gum (izbiro dobavitelja avto gum), št. 5-3/3280/1-02. Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, štâ??â??, pod številko objave â??â??. Rok za oddajo ponudb je naročnik v objavi javnega razpisa določil 29.4.2002 do 12h, datum odpiranja ponudb pa 30.4.2002 ob 10h.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 26.4.2002 (ki ga je naročniku posredoval s priporočeno pošiljko dne 29.4.2002), ki ga je naročnik prejel 30.4.2002, zatrjuje kršitev drugega odstavka 7. člena, tretjega odstavka 50. člena, tretjega odstavka 25. člena, prvega odstavka in 7. točke tretjega odstavka 23. člena, drugega odstavka 31. člena in 77. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pri določitvi meril, in sicer merila ISO standard 14001 kršil drugi odstavek 7. člena ZJN-1, ki pravi, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo. ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik. Vsi potencialni ponudniki v Sloveniji, razen ponudnika SAVA so zastopniki, distributerji,... tujih blagovnih znamk oziroma proizvajalcev. Večina proizvajalcev ima ISO 14001 standard, ravno tako ga je pridobila tudi družba SAVA, ker gre za vzpostavljen sistem za ravnanje z okoljem, ki ga v gumarski branži vzpostavljajo proizvajalci in ne trgovci. Z merilom ISO 14001 so vsi ponudniki, ki niso proizvajalci postavljeni v neenakopraven položaj, iz česar je razvidna tudi kršitev načela enakopravnosti med ponudniki.
Pri merilih Dostopnost, Plačilni pogoji ter Dodatne ugodnosti, ki jih ponudnik nudi na lokacijah vseh poslovnih enot je po mnenju vlagatelja kršen tretji odstavek 50. člena ZJN-1, saj naročnik pri merilu Dostopnost ni opisal na kakšen način je možno pridobiti 5, 4, 3, 2, 1, ali 0 točk, pri Plačilnih pogojih ni navedel, kaj se zgodi, če ponudnik ponudi 31 , 42 ali 97 dnevni plačilni rok, pri Dodatnih ugodnosti, ki jih ponudnik nudi na lokacijah vseh poslovnih enot pa naročnik ni jasen, kaj pomeni nuditi, ali je to je možna usluga ali je to tudi vračunano v ponudbeno ceno. Vlagatelj sprašuje, kako si naročnik predstavlja varno nadaljevanje vožnje z necentriranimi pnevmatikami.
Pri 6. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zatrjuje vlagatelj kršitev tretjega odstavka 25. člena ZJN-1. Z omejitvijo roka za dodatna pojasnila naj bi naročnik potencialne ponudnike pri pojasnilih razpisne dokumentacije omejil preko zakonskega določila.
Naročnik je po trditvah vlagatelja s svojo tehnično dokumentacijo kršil prvi odstavek in 7. točko tretjega odstavka 23. člena ZJN-1 ter drugega odstavka 31. člena ZJN-1, s tem, ko s svojim tehničnim opisom zahteva "neke" C izvedbe, ki naj bi jih evropski standardi ne poznali.

Vlagatelj končno zatrjuje kršitev 77. člena ZJN-1 saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti.

Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti in prijavlja stroške v višini predpisane takse 80.000,00 SIT in stroške dela s pripravo revizije po tarifi v višini 100.000,00 SIT, kar skupno znese 180.000,00 SIT.

Naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 6/22-5247-1/02, z dne 13.5.2002, ugotavlja, da pri pripravi razpisne dokumentacije v ničemer ni kršil določb ZJN-1, in sicer:
1. Neutemeljene so navedbe vlagatelja zahtevka za revizijo v zvezi s postavljenim merilom glede ISO standarda 14001, ko navaja, da so vsi ponudniki, ki niso proizvajalci postavljeni v neenakopraven položaj, saj so naročniku znani tudi trgovci z navedenim standardom in ne samo proizvajalci, zato naročnik v tem primeru ni kršil 2. odstavka 7 .člena ZJN-l.
2. Na podlagi 3. odstavka 25. člena ZJN-l je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da lahko katerikoli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo najkasneje 10 dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik se je za tako podaljšani rok odločil, ker je rok 5 dni pred potekom roka za predložitev ponudb, za kakršnekoli dopolnitve in obvestila še ostalim ponudnikom očitno prekratek, saj je na podlagi 52. člena Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev (Ur. list RS, št. 32/2000) rok za prenos pošiljk 3 dni, tako da je nemogoče pričakovati, da bi se lahko drugi ponudniki s posameznimi dopolnitvami oziroma spremembami razpisne dokumentacije seznanili v roku 5 dni pred potekom roka za predložitev ponudb.
3. Prav tako je naročnik pripravil ustrezno razpisno dokumentacijo, ki vsebuje vse potrebne obvezne elemente razpisne dokumentacije, tako da naročnik ni kršil 1. odstavka in 7. točko 3. odstavka 23. člena ZJN-l ter 2. odstavka 31. člena ZJN-l. Naročnik prilaga fotokopijo homologacij, kjer je točno navedena C izvedba avto gum.
4. Na podlagi 3. odstavka 50. člena ZJN-l je naročnik prav tako v razpisni dokumentaciji navedel, opisal in ovrednotil vsa merila za oddajo javnega naročila, zato 3. odstavek 50. člena ZJN-l ni bil kršen. Naročnik ni predvidel manj kot 5 točk. V kolikor ponudnik ne ponuja dostopnosti za vse poslovne enote (ki so naštete v navodilu) ne predvideva delitev točk, saj mora v tem primeru organizirati sistem naročanja, dostave in prevzema enotno za vse pošte, ki potrebujejo avto gume. Naročnik tudi ni predvidel možnosti plačila izven ponujenih rokov, zato je tudi temu primemo navedel število točk. Naročnik je v javnem razpisu za vzdrževanje vozil razpisal med drugim tudi storitve montaže in centriranja gum, zato je v tem razpisu predvidel samo ugodnost, v kolikor to kdo ponuja kot dodatek.
5. â??Naročnik vlagatelju zahtevka za revizijo v zvezi s 77 .členom ZJN-l pojasnjuje, da mu že sam zakon nalaga, da v primeru zavrnitve vseh ponudb mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, zato je povsem neutemeljeno, da bi takšno formulacijo navajal še v razpisni dokumentaciji. Hkrati pa mora Pošta Slovenije, d.o.o. kot naročnik v primeru, če se odloči za zavrnitev vseh ponudb, s svojo odločitvijo obvestiti nadzorni svet Pošte Slovenije, d.o.o., kateremu mora razloge za takšno odločitev tudi pojasniti. (naročnik v zadnjih dveh letih ni zavrnil vse ponudbe niti pri enem razpisu, vendar si to pravico zagotavlja).
Naročnik za pripravo odgovora na vložen zahtevek za revizijo vlagatelja zahtevka prijavlja stroške dela za pripravo odgovora v višini 130.000,00 SIT.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.5.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, z dopisom z dne 20.05.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, vloge vlagatelja in dodatnih pojasnil naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

V zvezi s postopkom revizije zoper predmetno javno naročilo, vlagatelj v dopisu Državni revizijski komisiji, št. 185/02-PC, z dne 7.5.2002, zatrjuje kršitev nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo (11. člen ZRPJN). Naročnik naj bi navkljub zahtevku za revizijo nadaljeval s postopkom odpiranja ponudb.

Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahtevek za revizijo prejel 30.04.2002, istega dne pa je tudi v prostorih naročnika (kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb za dobavo avto gum: ob 1.000 uri; pravilno ob 10,00 h) izvedel odpiranje ponudb.

Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 5/0-5827-1/02, z dne 10.5.2002 obvestil, da je prejel zahtevek za revizijo po odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija je naročnika, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, dne 21.5.2001, pozvala, da ji predloži dokazila za trditev, da je zahtevek za revizijo prejel po odpiranju ponudb.

Naročnik je dne 24.5.2002 posredoval pojasnilo št. 6/22-5734-1/02, v katerem navaja, da je Komisija za javno odpiranje ponudb izvedla javno odpiranje ponudb, saj je za zahtevek za revizijo vlagatelja izvedela šele po zaključenem javnem odpiranju ponudb. V pojasnilu naročnik še navaja, da v kolikor bi bili člani komisije o vloženem zahtevku za revizijo obveščeni pred 10.00 uro, bi v vsakem primeru ustavili postopek javnega naročila, kar pomeni, da javnega odpiranja ne bi opravili. Naročnik zaključuje, da je bil celoten postopek javnega naročila ustavljen takoj po prejemu zahtevka za revizijo, o čemer je bil vlagatelj obveščen.

Vloženi zahtevek za revizijo ima ex lege suspenzivni učinek - zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 11. člena ZRPJN). ZRPJN razlikovanja med vloženimi zahtevki zoper meritorne odločitve in "dejanja v postopku", drugače kot pred njim Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 27/97) ne pozna (enotno obravnava učinke zahtevka za revizijo), zato lahko upravičena oseba, a) ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in b) ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda, c) vloži revizijo zoper kar koli, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (9. člen ZRPJN). Navedeno izenačenje vseh vloženih revizij, torej a) zoper procesna dejanja in b) zoper meritorne odločitve (o izbiri) ima poseben pomen, posebej glede na ureditev pravnih posledic vloženega zahtevka za revizijo (11.člen ZRPJN). Določeno je namreč, da ima vsak vložen zahtevek za revizijo suspenziven učinek - zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, razen če Državna revizijska komisija na predlog naročnika ali vlagatelja zahtevka sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Z navedeno pravno posledico vloženega zahtevka za revizijo se zagotavlja možnost ukrepanja med samim postopkom.

V predmetnem postopku je vlagatelj, kot je razvidno iz dokumentacije, s priporočeno pošiljko pred odpiranjem ponudb naročniku posredoval zahtevek za revizijo, ki ga je ta prejel na dan odpiranja ponudb. Državna revizijska komisija je na podlagi presoje navedba vlagatelja in naročnika in objektivnih razlogov, ki sodijo v interesno sfero vlagatelja in naročnika ugotovila, da je zahtevek za revizijo prešel iz interesne sfere vlagatelja v interesno sfero naročnika (Državna revizijska komisija v izogib napačnemu razumevanju opozarja, da pojem "interesne sfere naročnika" ne pomeni naročnika kot izvajalca dejavnosti, temveč naročnika kot javnega naročnika po ZJN-1). Kljub dejstvu, da iz dokumentacije nesporno izhaja, da je naročnik zahtevek za revizijo prejel 30.4.2002, niti po pozivu Državne revizijske komisije ni predložil dokazil o tem, da je zahtevek za revizijo prejel po odpiranju ponudb. Nasprotno, naročnik sploh ne zatrjuje, da ne bi zahtevek za revizijo prišel v njegovo "interesno sfero" pred odpiranjem ponudb, temveč navaja, da o njem Komisija oziroma člani komisije za odpiranje ponudb niso bili seznanjeni.
Glede na navedeno gre ugotoviti, da je naročnik dne 30.4.2002 izvedel javno odpiranje ponudb, čeprav je tedaj zahtevek za revizijo že prišel v njegovo interesno sfero. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil prvi odstavek 11. člena ZRPJN. Podatkov in argumentov, ki izhajajo iz internega ravnanja z dokumentacijo pri naročniku pa ni mogoče naprtiti vlagatelju oziroma mu ti naročnikovi razlogi ne morajo iti v škodo.
Čeprav v nadaljevanju zapisano nima neposredne pravno-relevantne povezave z ugotavljam dejanskega stanja - časa prispetja zahtevka za revizijo v interesno sfero naročnika, pa velja opozoriti na to, da je naročnik vlagatelja o ustavitvi nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, kot izhaja iz dokumentacije, obvestil šele z dopisom, št. 5/0-5827-1/02, dne 10.5.2002, kar pa je v nasprotju s trditvijo naročnika, da je bil "celoten postopek javnega naročila â??. ustavljen takoj po prejemu zahtevka za revizijo, o čemer je bil ponudnik â?? obveščen".


Dosedaj zapisano terja po stališču Državne revizijske komisije razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, ne glede na utemeljenost zahtevka za revizijo. Ker je naročnik ponudbe odpiral je tako postavil preostale ponudnike v drugačen (neenakopraven) pravni položaj do vlagateljevega, ki bi mu bilo potrebno, tudi v primeru neutemeljenosti zahtevka za revizijo omogočiti, da odda ponudbo. Za vložitev zahtevka za revizijo se subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (drugi odstavek 112. člena ZPP določa oddajno teorijo: Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, â??, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.) in ne pravila prejeme teorije po ZJN-1, ki veljajo za vložitev ponudbe. Vložitev zahtevka za revizijo pred oddajo oziroma odpiranjem ponudb namreč ne more vsebovati tako signifikativnega elementa aleatornosti, ko bi neutemeljenost zahtevka za revizijo povzročila nezmožnost vložitve ponudbe. Morebitno neutemeljenost zahtevka za revizijo gre po mnenju Državne revizijske komisije v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila v tej zvezi hipotetično sankcionirati zgolj s stroškovno sankcijo.

Glede na to, da je izrek sklepa in vprašanje povrnitev zahtevanih stroškov odvisno od vprašanja utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, ne glede na potrebo po razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila zaradi kršitve prvega odstavka 11. člena ZRPJN, presojala tudi revizijske navedbe v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje ne dejstev, ne prilaga oziroma predlaga dokazov za trditev, da pomeni merilo: ISO standard 14001 kršitev drugega odstavka 7. člena ZJN-1. Zgolj objektivnega dejstva, da nekateri ponudniki razpolagajo s certifikatom, drugi pa ne, ni mogoče samega po sebi (per se) obravnavati (zlasti glede na določilo v objavi javnega razpisa: certifikat kakovost 3 točk, oziroma v razpisni dokumentaciji: certifikat ISO 14001 3 točke), kot diskriminatornega. Glede na to predmetni revizijski trditvi, v okviru podanega trditvenega in dokaznega bremena, ni mogoče slediti.

Kar zadeva sporno merilo, "dodatne ugodnosti, ki jih ponudnik nudi na lokacijah vseh poslovnih enot", je v razpisni dokumentaciji navedeno, da le-to vključuje storitve:
demontaža, montaža in centriranje 5 točk,
demontaža in montaža 3 točke.

Državna revizijska komisija opozarja na zahtevo iz drugega in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1, ki naročniku nalagata (jasen) opis meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Tako iz opisa izpodbijanega merila (dodatne ugodnosti, â??) ni mogoče jasno razbrati, na kakšen način naj bi naročnik v obravnavanem primeru dodatne ugodnosti upošteval (opis in ovrednotenje meril). Državna revizijska komisija naročnika pri tem še opozarja na vlagateljevo trditev, da iz takšnega merila ni jasno, kaj pomeni nuditi, in ali je to le možna usluga ali je to tudi vračunano v ponudbeno ceno. Takšen (netransparenten) opis spornega merila za izbiro najugodnejše ponudbe pa ni v skladu z zahtevami zakona, saj lahko privede do neobjektivnega (celo pristranskega) vrednotenja ponudb.
Izpodbijano merilo, kot je navedeno zgoraj, tudi omogoča naročniku, da v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila ne bi upošteval načela enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Namen navedenega načela je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Glede na to, da bi bilo na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije (konkretno: obravnavanega merila) v fazi vrednotenja ponudb omogočeno, ne le subjektivno ocenjevanje ponudb, temveč bi bilo mogoče isto razpisno dokumentacijo (konkretno: obravnavano merilo) za različne ponudbe oziroma različne ponudnike uporabiti na bistveno različne načine, bi bilo s tem lahko kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov.
V tej zvezi Državna revizijska komisija zgolj dodaja, da ZJN-1 daje merilom poseben pomen med določili razpisne dokumentacije, saj le-teh po objavi naročila naročnik ne sme več spreminjati (zadnji stavek tretjega odstavka 50. člena ZJN-1). Za razliko od ostalih določil razpisne dokumentacij, ki jih je po objavi javnega naročila in pravočasno pred oddajo ponudb (pogosto na podlagi vprašanj ponudnikov) še mogoče in dopustno spremeniti, pa to glede meril ni dopustno.

Glede na navedeno se Državna revizijska komisija do ostalih navedb v zahtevku za revizijo ni opredeljevala, saj utemeljenost oziroma neutemeljenost le-teh na odločitev ne more imeti pravno relevantnega pomena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je ugodila zahtevi za povrnitev zneska takse, zahtevo po povrnitvi stroškov dela s pripravo revizije po tarifi v višini 100.000 SIT pa zavrnila, ker ni našla pravne podlage za ugoditev takšni zahtevi.
Tudi naročnik je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je, skladno z 22.členom ZRPJN, zavrnila njegovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??.