018-097/02

Številka: 018-97/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo, montažo in priklop opreme prostorov za novogradnjo Zdravstvenega doma â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â??(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, z dne 25.03.2002, o izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo, montažo in priklop opreme prostorov za novogradnjo Zdravstvenega doma â??
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka v višini 320.000,00 SIT v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.01.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, ki je bilo dne 08.03.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 2 pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 25.03.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.03.2002, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 28.03.2002. V obrazloženem obvestilu naročnik navaja, da je po opravljenem pregledu in ocenjevanju ugotovil, da sta obe pravočasno prispeli ponudbi pravilni, zato jih je ocenil skladno z merili, opisanimi in ovrednotenimi v razpisni dokumentaciji. Pri tem je ponudba vlagatelja prejela skupaj 87 točk, ponudba izbranega ponudnika pa 93,65 točke.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 08.04.2002, zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je sporen že način ponderiranja izbranih meril. Tako je naročnik nesorazmerno nasproti ostalim merilom ponderiral merilo "cena", in sicer zgolj s 50%, medtem ko je merilo "reference" na drugi strani ponderirano s kar 20%. Zadevno nesorazmerje se odraža tako, da vlagatelj te zahteve, tudi v primeru, če bi bila njegova ponudbena cena še za 15% nižja od ponujene, zaradi manjšega števila referenc ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik, povsem neobičajno glede na velikost posla, pri merilu "reference" od ponudnikov zahteval, naj predložijo reference v cenovni vrednosti opremljanja, ki je enaka ali večja od 15 milijonov SIT. Glede na vrednost predmetnega naročila bi vlagatelj pričakoval, da bo naročnik zahteval dokazila o referencah za tovrstne posle, to je za vsaj 50 milijonov SIT ali večje dobave, saj je razlika med naročili v vrednosti 15 milijonov SIT in naročili v vrednosti 100 milijonov SIT velika. Vlagatelj domneva, da je naročnik želel na ta način določenega ponudnika postaviti v boljši položaj.
Za vlagatelja je sporna tudi naročnikova ocena predloženih referenc. Naročnik je pri merilu "reference", pri katerem je izbranemu ponudniku dodelil 20 točk, vlagatelju pa 12 točk, kot neustrezne izločil skupaj sedem referenc vlagatelja, in sicer dve referenci, katerih cenovna vrednost opremljanja ne dosega 15 milijonov SIT (kar za vlagatelja ni sporno); vseh ostalih pet referenc (kar je za vlagatelja sporno) pa zato, ker naj bi naročnik ugotovil, da ne gre za podobno opremo. Glede dveh referenc za opremljanje objekta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je naročnik navedel, da teh referenc ni upošteval, ker se domnevno nanašajo na pisarniške prostore in ne gre za podobno opremo, kot je razpisana. Vlagatelj meni, da naročnik ni dovolj natančno pregledal, kaj je sploh naročil, saj je razvidno, da se več kot 60% vse naročene opreme nanaša prav na opremo prostorov, ki naj bi bili opremljeni s pisarniško in drugo opremo. Zato vlagatelju ni jasna odločitev naročnika, da zadevnih referenc, ki se nanašata na opremljanje objekta â??, ni upošteval, češ da ne gre za podobno opremo, kot je predmet razpisa. Glede dveh referenc za obnovo kuhinje Doma upokojencev â?? in Doma starejših občanov â?? ter Centralne kuhinje â?? vlagatelj navaja, da je tudi kuhinjska oprema po razpisni dokumentaciji nedvomno predmet dobave, zaradi česar ni jasno stališče naročnika, ki zadevne reference zavrača kot reference, ki se ne nanašajo na opremo, ki je predmet razpisa.
Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo oceno ponudnikov pri merilu "kvaliteta". Bistveni del naročila so bile podpultne omarice (vrednostno prestavljajo 10 milijonov SIT ponudbe), kjer je bil po razpisni dokumentaciji predpisan predal na kovinskih vodilih tipa TANDEMBOX. Vlagatelj je v svoji ponudbi ponujal natanko predpisan tip vodil TANDEMBOX (cena 5.485,00 SIT/kos) ter dostavil tudi ustrezne vzorce. Na drugi strani je izbrani ponudnik ponujal vodila slabše kakovosti od predpisane, to je vodila METABOX (cena 1.030,00 SIT/kos). Zato je nelogična ocena naročnika, ki je obe ponudbi po merilu kvalitete ocenil z enakim številom točk, to je 5 točk (od skupaj 10 možnih).
Vlagatelj tako meni, da bi, če bi naročnik pravilno upošteval oz. ocenil njegove reference, on moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Zato naročniku predlaga, naj razveljavi postopek oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika, ter po ponovni oceni prispelih veljavnih ponudb, kjer naj upošteva tudi neutemeljeno izločene vlagateljeve reference, izbere najugodnejšega ponudnika. Podrejeno pa vlagatelj predlaga, da naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo priglaša tudi stroške, med katere šteje 241.758,00 SIT odvetniških stroškov, 80.000,00 SIT stroškov za plačilo revizijske takse in 5.000,00 SIT stroškov za razpisno dokumentacijo.

Naročnik je dne 15.04.2002 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek deloma zavrgel, deloma pa zavrnil.
Naročnik je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na nesorazmernost ponderiranja meril in izpodbijanje opredelitve merila "reference" glede na vrednost dobav, zavrgel. Ob tem naročnik opozarja na določilo 10. člena ZRPJN, ki določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Izključitev zahtevka za revizijo je določena tudi v petem odstavku 12. člena ZRPJN, ki določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik meni, da bi moral vlagatelj zoper domnevne kršitve reagirati takoj, torej ob objavi predmetnega razpisa v Uradnem listu oz. ko je prejel razpisno dokumentacijo, v kateri so bila merila natančno opredeljena in ovrednotena, vendar zoper takšno domnevno kršitev ni pravočasno reagiral, zato je naročnik zahtevek za revizijo v tem delu zavrgel.
Vlagateljeve navedbe glede neutemeljene izločitve referenc in ocenjevanja na podlagi merila "kvaliteta" je naročnik zavrnil kot neutemeljene. Dve vlagateljevi referenci za opremljanje objekta â?? je naročnik izločil zato, ker ta objekt ni zdravstveni objekt v smislu razpisanega, kar je tudi navedel v obrazloženem obvestilu. Naročnik je pri merilu "reference" navedel, da bo upošteval reference za zdravstvene objekte, ki jih je ponudnik opremil s podobno opremo, kot je predmet razpisa. Naročnik navaja, da omenjenih dveh referenc ni upošteval tudi zato, ker je ocenil, da je glede na celotno površino novega â??ko, ki znaša približno 4300 m², uprava, ki jo je potrebno opremiti s pohištveno opremo, zgolj na 99 m², na ostali površini pa so predvidene ambulante, ki zahtevajo specifično opremo, ki mora ustrezati specifičnim zahtevam dela. Iz navedenega izhaja, trdi naročnik, da obe referenci ne ustrezata dvema pogojema, ki sta potrebna za pridobitev točk pri merilu reference. Referenc za obnovo kuhinje Doma upokojencev â?? in Doma starejših občanov â?? ter Centralne kuhinje â?? naročnik prav tako ni upošteval zato, ker ne gre za podobno opremo, kot je predmet razpisa, niti za zdravstveni objekt v smislu razpisa. V popisu je naročnik navedel, da gre za razdeljevalno kuhinjo. Reference, ki jih je predložil vlagatelj, se ne nanašajo na razdeljevalne kuhinje, pač pa na klasične kuhinje, v katerih se pripravlja hrana in imajo zato drugačno opremo in funkcijo, kot to velja za razpisano opremo. Ob tem naročnik pojasnjuje, da je glede na celotno površino novega Zdravstvenega doma â??, ki znaša približno 4300 m², površine razdeljevalne kuhinje vsega skupaj 31 m², ki skupaj z večnamenskim prostorom, ki bo služil tudi kot jedilnica, obsega največ 87 m².
Glede vlagateljevih navedb o ocenjevanju ponudb na podlagi merila "kvaliteta" naročnik navaja, da je iz ponudbe vlagatelja razvidno, da je predložil dva vzorca. Na enem od njiju je bilo vodilo za predale, kot je bilo predvideno v popisu, pri drugem vzorcu pa je bilo montirano enako vodilo kot pri izbranem ponudniku. Naročnik pripominja, da je pri merilu "kvaliteta" ocenjeval skupno kvaliteto ponujene opreme in ne njenih posamičnih delov. Tako je vlagatelj pri medicinski opremi ponudil zobozdravstveni aparat znamke Chirana dental, ki je češkega izvora, izbrani ponudnik pa je ponudil zobozdravstveni aparat znamke Kavo - sistematica 1060T nemškega izvora, ki je bistveno boljše kvalitete od aparata, ki ga ponuja vlagatelj. Glede na to, da je pri določeni opremi ponudil boljšo kvaliteto en ponudnik, pri drugi opremi pa drug ponudnik, je naročnik ocenil, da oba ponudnika ponujata opremo, ki je približno enaka predvideni, zato je obema dodelil 5 točk.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 09.05.2002, skladno s 17. členom ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj dodatno navaja, da je neutemeljena trditev naročnika, da je v Zdravstvenem domu â??samo 99 m² površin opremljenih s pohištveno opremo, ostala oprema, to je razlika do 4300 m², pa je ambulantna oprema, saj je kvadratura ostalih prostorov, ki niso ambulantni, bistveno večja, kar je razvidno tudi iz vrednosti ostale opreme. Reference â?? pa se ne nanašajo samo na "pisarniško opremo" za prostore uprave (domnevno 99 m²), kot to trdi naročnik, ampak tudi na vse ostale prostore, ki so tudi v sestavi Zdravstvenega doma â??. Po vrednosti opreme in tipov je mogoče ugotoviti, trdi vlagatelj, da naročnik nikakor ne opremlja 4200 m² ambulantnih prostorov. Vlagatelj ponovno navaja, da je naročnik neutemeljeno izvrgel tudi reference za obnovo kuhinje Doma upokojencev â?? in Doma starejših občanov â??, češ da ne gre za podobno opremo, saj je bila vlagateljeva oprema takšna, kot je bilo določeno v razpisnih pogojih. Predmet razpisnih pogojev je bila kuhinja, to pa je bilo tudi predmet ponudbe. Navedba naročnika, da gre za razdeljevalno kuhinjo, ni bistvena, saj je oprema popisana kot kuhinja. Dejstvo pa je, da je samostojna kuhinja vsekakor zahtevnejša od razdeljevalne kuhinje, zato bi naročnik te reference moral upoštevati.
Glede merila "kvaliteta" vlagatelj navaja, da je ponudil boljšo opremo kot izbrani ponudnik na področju vodil predalov. Vzorci izbranega ponudnika niso ustrezali zahtevam, ker niso bili opremljeni z vodili TANDEMBOX, kot je to zahteval naročnik. Po mnenju vlagatelja so neutemeljene tudi navedbe naročnika, da je kvaliteta ponujenega zobozdravstvenega aparata znamke Chirana dental bistveno slabša od Kavo - sistematica 1060T, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, saj lahko vlagatelj v zvezi s tem priloži pisno poročilo ponudnika aparata Chirana z vsemi atesti in referencami, poleg tega pa tudi komponente za zobozdravstvene aparate izdelujejo isti proizvajalci.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 15.05.2002 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.05.2002), skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo. Ker dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval z omenjenim dopisom, ni bila popolna, je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. 018-97/02-25-1019, z dne 17.05.2002, pozvala, naj ji pošlje manjkajočo dokumentacijo. Le-to ji je naročnik posredoval z dopisom, z dne 20.05.2002.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija se je ob reševanju predmetnega zahtevka za revizijo, v smislu revizijskih navedb in v skladu z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN, omejila zgolj na obravnavo tistih meril, ki jih vlagatelj v svojem zahtevku navaja kot sporna.

Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, vendar pa ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 še določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena.

ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Določba zahteva od vlagatelja posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili ne-strinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnike (in druge osebe), da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika in zoper njih reagirajo nemudoma, s tem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje. V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po odločitvi o dodelitvi naročila (izdaji sklepa oz. obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika) ne more vložiti zahtevka glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede določitve načina uporabe meril. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12.člena ZRPJN ni mogoče sklicevati glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča nediskriminatornega in objektivnega ocenjevanja ponudb in da zato ni mogoče naknadno preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija se je pri obravnavanju predložene revizijske zadeve omejila le na obravnavo tistih vlagateljevih navedb, za katere je ocenila, da so glede na fazo postopka s stališča petega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasne. Tako je v mejah zahtevka obravnavala tiste revizijske navedbe, v katerih vlagatelj izpodbija domnevno neutemeljeno izločitev nekaterih referenc in ocenjevanje ponudb na podlagi merila "kvaliteta". Do tistih navedb, ki se nanašajo na domnevno nesorazmerno ponderiranje posameznih meril oziroma na domnevno napačno določitev vrednosti dobav kot praga za upoštevanje referenc, pa se Državna revizijska komisija vsebinsko ni opredeljevala. Z vsebino objave javnega naročila in zlasti z merili, opisanimi in ovrednotenimi v razpisni dokumentaciji, se je vlagatelj seznanil že v fazi priprave ponudbe. Vlagatelj bi torej moral v skladu z že omenjeno določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN očitane kršitve glede načina določitve meril uveljavljati nemudoma oziroma najkasneje do odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ob tem velja dodati, da je moral vlagatelj kot ponudnik na predmetnem javnem razpisu priložiti podpisano izjavo o soglašanju z razpisno dokumentacijo, v kateri je navedeno, da je vlagatelj seznanjen z vsebino razpisne dokumentacije za dodelitev javnega naročila in da z njo brez kakršnihkoli zadržkov v celoti soglaša.


V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija osredotočila na vprašanje pravilnosti izločitve nekaterih vlagateljevih referenc in vprašanje pravilnosti ocenjevanja in vrednotenja ponudb pri merilu "kvaliteta".

Naročnik je v tekstualnem delu razpisne dokumentacije v III. poglavju (Način ocenjevanja ponudb ter merila in postopki, ki se nanašajo na priznanje izpolnitve vseh zahtevanih pogojev) v točki 1.b določil:
"REFERENCE:
število točk, ki jih ponudnik prejme, je odvisno od števila zdravstvenih objektov, ki jih je ponudnik opremil s podobno opremo, kot je predmet tega naročila, v obdobju zadnjih pet let v cenovni vrednosti enaki ali večji od 15.000.000,00 - SIT.
- do 5 objektov 1 točk
- od 6 - 10 objektov 3 točk
- od 11 - 15 objektov 7 točk
- od 16 - 20 objektov 12 točk
- nad 20 objektov 20 točk".

Iz citiranega opisa merila "reference" je mogoče razbrati, da je naročnik določil štiri pogoje, ki jih mora posamezna predložena referenca kumulativno izpolnjevati za uvrstitev v točkovanje po tem merilu: 1) nanašati se mora na zdravstveni objekt; 2) nanašati se mora na dobavo podobne opreme; 3) cenovna vrednost opremljanja mora biti enaka ali večja od 15 milijonov SIT in 4) dobava mora biti iz obdobja zadnjih petih let. Iz dokumentacije je razvidno, da je med vlagateljem in naročnikom spor glede izločitve tistih vlagateljevih referenc, ki jih je naročnik izločil zaradi neizpolnjevanja prvega in drugega pogoja iz prejšnjega stavka. Tako je naročnik izločil referenci za opremljanje s pohištveno opremo objekta â?? zato, ker se ne nanašata na podobno opremo, temveč na pisarniške prostore, in ker se ne nanašata na zdravstveni objekt. Poleg tega je treba pisarniško opremo dobaviti le na 99 od 4300 m² površin. Referenc za obnovo kuhinje Doma upokojencev â??dobavo in montažo opreme za kuhinjo Doma starejših občanov â?? ter obnovo centralne kuhinje â?? naročnik ni upošteval, ker ne gre niti za podobno opremo niti za zdravstveni objekt, razdeljevalna kuhinja, ki jo naroča, pa predstavlja zgolj 31 m² površin. Posledično je vlagateljeva ponudba pri obravnavanem merilu prejela manjše število točk.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da pravilnosti načina naročnikovega vrednotenja in ocenjevanja ponudb in posledično izločitve navedenih spornih referenc ni mogoče objektivno preveriti. Naročnik namreč v postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb ni nikjer pojasnil, katero referenčno opremo je štel za podobno opremo v smislu opredelitve merila "reference" in katere referenčne objekte je štel za zdravstvene objekte "v smislu razpisanega". Glede na obseg predmetnega javnega naročila (naročnik naroča celotno opremo zdravstvenega doma, in sicer splošno opremo, sanitarno opremo, kuhinjo in medicinsko opremo) ter v skladu z dolžnostjo spoštovanja načela transparentnosti in načela enakopravnosti bi moral naročnik natančno navesti, katero opremo je pri posameznem segmentu naročila štel za podobno oz. zakaj določene referenčne opreme ni upošteval. Ob tem velja dodati, da je naročnik pri merilu "reference" določil, da bo upošteval podobno, ne pa zgolj enako oz. identično opremo. Takšna ohlapna določitev merila zahteva od naročnika še posebno skrbno presojo in razlago ponudbenih parametrov, ki vplivajo na oceno ponudbe, zato ne zadostuje, da je naročnik zgolj na podlagi nejasnega razlikovanja med referenčno in razpisano opremo (notranja oprema in splošna oprema ter kuhinja in razdeljevalna kuhinja) ugotovil, da ne gre za podobno opremo, posledično pa na podlagi take splošne ugotovitve referenc ni upošteval. Prav tako velja ugotoviti, da naročnik pri merilu "reference" ni določil, kolikšen odstotni delež mora obsegati ponujena referenčna oprema glede na celotno površino in namembnost posameznih prostorov v novem Zdravstvenem domu â??, zato vrednotenje referenc na podlagi takega (pod)kriterija ni mogoče. Četrti odstavek 50. člena ZJN-1 namreč določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.

Podobno kot v prejšnjem odstavku je mogoče ugotoviti tudi za oceno izpolnjevanja pogoja, da bo naročnik pri referencah upošteval le dobave za zdravstvene objekte, saj ni jasno, katere referenčne objekte je naročnik štel kot take. Ta nejasnost izhaja predvsem iz načina naročnikovega vrednotenja ponudb oz. ocenjevanja izpolnjevanja pogoja zdravstvenega objekta na podlagi merila "reference", saj je naročnik na eni strani za Dom upokojencev .. ter Dom starejših občanov â?? ugotovil, da ne gre za zdravstveni objekt, po drugi strani pa je vlagatelju priznal referenco za dobavo notranje opreme za Dom starejših občanov â?? Naročnik bi moral v skladu z načelom transparentnosti v postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb pojasniti, katere referenčne objekte je štel za zdravstvene objekte oz. zakaj določenim referenčnim objektom tega atributa ni priznal.

Iz navedenega izhaja, da naročnik merila "reference" ni uporabil tako, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji, oziroma tako, da bi bilo iz načina uporabe merila objektivno razvidno, kako je naročnik vrednotil in ocenjeval ponudbe, s tem pa je bila onemogočena dejanska primerljivost med njimi. S takšnim načinom ocenjevanja in vrednotenja ponudb je naročnik kršil načelo transparentnosti.


Glede vlagateljevih revizijskih navedb o spornosti ocenjevanja ponudb na podlagi merila "kvaliteta" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v III. poglavju razpisne dokumentacije v točki 1.c določil:
"KVALITETA:
število točk, ki jih ponudnik prejme, je odvisno od kvalitete nudene opreme in se določi po kriteriju
- manj kvalitetna od predvidene 0 točk
- približno enaka predvideni 5 točk
- kvalitetnejša od predvidene 10 točk".

Naročnik je v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, z dne 28.03.2002, navedel, da sta oba ponudnika ponudila opremo, katere kvaliteta je približno enaka predvideni, zato je tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku pri tem merilu dodelil 5 točk. V sklepu, z dne 15.04.2002, je naročnik dodatno navedel, da je pri merilu "kvaliteta" ocenjeval skupno kvaliteto ponujene opreme in ne njenih posamičnih delov ter da je pri določeni opremi ponudil boljšo kvaliteto en ponudnik, pri drugi opremi pa drug ponudnik, zato je ocenil, da oba ponudnika ponujata opremo, ki je približno enaka predvideni. Pri tem naročnik ni pojasnil, na podlagi kakšne objektivne analize oz. postopka ugotavljanja kakovosti je prišel do takšne ocene. Med vlagateljem in naročnikom je sicer spor o tem, kateri od ponudnikov je ponudil kvalitetnejša vodila za podpultne omarice oz. boljši zobozdravstveni aparat, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik ob upoštevanju predmeta javnega naročila (celotna oprema Zdravstvenega doma â??) in merila "kvaliteta", kot je pričakovati iz opisa in ovrednotenja tega merila v razpisni dokumentaciji, izdelati ustrezno strokovno analizo kvalitete za posamezne ponujene dele opreme, saj bi le takšna analiza zagotavljala objektivnost ocenjevanja. šele na podlagi tako opravljene analize bi moral naročnik na objektivno primerljiv in preverljiv način sprejeti oceno o kvaliteti ponujene opreme kot celote in na podlagi tega ponudnikom dodeliti ustrezno število točk. V dokumentaciji je sicer priložen dokument, ki ga je dne 08.03.2002 izdal projektant opreme in iz katerega je razvidno, da je bila opravljena analiza kakovosti nekaterih delov ponujene opreme, vendar pa ni razvidno, kako (če sploh) je naročnik to analizo upošteval in zakaj je bila analiza opravljena le za (glede na tako obsežen predmet razpisa in ob upoštevanju dejstva, da je bilo eno izmed meril tudi kvaliteta ponujene opreme) del opreme. Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da je naročnikovo vrednotenje ponudb na podlagi merila "kvaliteta" objektivno nepreverljivo in neprimerljivo, s tem pa je bilo kršeno načelo transparentnosti.


Državna revizijska komisija se je glede na zgoraj obrazloženo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila razveljaviti sklep naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe, z dne 25.03.2002. Naročnik mora v nadaljevanju postopka, skladno z drugim stavkom drugega odstavka 23. člena ZRPJN, pri ponovnem vrednotenju ponudb upoštevati definicijo merila, in sicer da je merilo element za vrednotenje (medsebojno; dodala Državna revizijska komisija) primerjanje ali presojanje ponudb. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila.

Če pa naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera predložijo dokazilo (argument drugega odstavka 25. člena ZJN-1).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel tudi stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 80.000,00 SIT, in odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk, to je 200.000,00 SIT, z vštetim DDV 240.000,00 SIT, skupno torej 320.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??