018-095/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za I. sanacijo in zaščito AB fasadnih površin in II. sanacijo in zaščito opečnih fasadnih površin ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za I. sanacijo in zaščito AB fasadnih površin in II. sanacijo in zaščito opečnih fasadnih površin, objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 390.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javno naročilo za I. sanacijo in zaščito AB fasadnih površin in II. sanacijo in zaščito opečnih fasadnih površin. Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.03.2002, naročnika zaprosil za pojasnila k razpisni dokumentaciji, ki mu jih je naročnik posredoval z dopisom, z dne 08.03.2002. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 27.03.2002, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel 10 ponudb. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. dir/9708/2002-Mi/K1, z dne 11.04.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.04.2002, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zaprosil naročnika, da mu pošlje na vpogled postopek oz. način ocenjevanja in dobljeni rezultat. Naročnik je z dopisom, št. 7/10640/2002-Mi/K1, z dne 18.04.2002, vlagatelju posredoval Tabelo ocenjevanja ponudb pri predmetnem javnem razpisu, izdelano na podlagi meril iz razpisa.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 23.04.2002, ki ga je naročnik prejel dne 25.04.2002, v katerem navaja, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 o vsakem naročilu sestaviti pisno poročilo o oddaji naročila. šele na podlagi poročila mora naročnik nemudoma ponudnikom posredovati tudi obvestilo o oddaji naročila v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1. Vlagatelj zahtevka meni, da je potrebno pravilno uporabljati ZJN-1. V konkretnem primeru naročnik ni izdelal pisnega poročila o oddaji naročila, s čimer je kršil določila ZJN-1. Ker naročnik ni sestavil pisnega poročila o oddaji naročila, kot to zahteva ZJN-1, v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 11.04.2002, pa svoje odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ni obrazložil, ni bilo moč ugotoviti ključnih razlogov za naročnikovo odločitev. Glede na navedeno je vlagatelj zahtevka za revizijo v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1, z dopisom, z dne 17.04.2002, naročniku predlagal, da ga obvesti o načinu ocenjevanja ponudnikov, iz katerega bo razvidna naročnikova odločitev. Iz tabele ocenjevanja ponudb, ki jo je vlagatelju posredoval naročnik v prilogi dopisa, št. 7/10640/2002-Mi/K1, z dne 18.04.2002, je razvidno, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil najugodnejšo ceno in je pri ocenjevanju tega merila prejel 44,5 točk -največ izmed vseh ponudnikov. Pri merilu "reference" pa je naročnik zapisal "nepotr.", kar po mnenju vlagatelja pomeni "nepotrjene", zaradi česar vlagatelj zahtevka ni dobil nobene točke. Vlagatelj še pripominja, da so 0 točk pri ocenjevanju tega merila dobili še trije ponudniki, ki so po oceni vlagatelja sledili Navodilom oziroma pogojem Zahtevane dokumentacije, ki v 8. točki določa le: "Seznam najvažnejših opravljenih dobav (reference).
Ponudnik predloži referenčno listo za blago, ki je enako predmetu javnega naročila v smislu iz meril za ocenjevanje ponudb.". Iz navedene točke tako izrecno ne izhaja, da je naročnik zahteval izključno potrjene reference ponudnikov. V posledici navedene nejasnosti so bili tako oškodovani kar štirje ponudniki, ki pri ocenjevanju merila "reference" niso prejeli niti ene točke.
V kolikor je naročnik ocenil, da vlagateljeva ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil, bi morala biti kot nepravilna zavrnjena, česar pa naročnik ni storil. Naročnik je tako z navedenim ravnanjem kršil določila ZJN-1, in sicer 18. točko prvega odstavka 3. člena. Pri tem se vlagatelj sklicuje tudi na drugi odstavek 76. člena ZJN-1.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila dolžan spoštovati zakonske določbe, ki urejajo področje javnih naročil ter zahteve lastne razpisne dokumentacije. V zvezi s tem je naročnik tudi dolžan pravilno in zakonito voditi postopek oddaje javnega naročila tako, da z vidika transparentnosti v obvestilu o oddaji javnega naročila tudi navede, da določena ponudba ni pravilna ter s tem omogoči nezadovoljnemu ponudniku, da bodisi zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila ali vloži zahtevek za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik kršil zahteve lastne razpisne dokumentacije, zlasti 11. in 12. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer:
"11. Izbrana bo ekonomsko najugodnejša ponudba.
12. Poročilo o oddaji naročila bo sestavljeno v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.".
Nadalje se vlagatelj sklicuje tudi na 50. člen ZJN-1. Glede merila "reference" je naročnik v 8. točki Zahtevane dokumentacije za dokazovanje pogojev za sodelovanje v postopku določil: "Seznam najvažnejših opravljenih dobav ( reference).
Ponudnik predloži referenčno listo za blago, ki je enako predmetu javnega naročila v smislu iz meril za ocenjevanje ponudb.".
Vlagatelj je v skladu z navedenim sestavil seznam referenc (referenčno listo) za dela, ki ustrezajo delom v tem razpisu in ga tudi priložil svoji ponudbi. Na posebno zaprosilo vlagatelja je naročnik z dopisom, z dne 08.03.2002, v 1. točki pojasnil k razpisni dokumentaciji odgovoril: "1. Reference bomo ocenjevali po merilih, ki so sestavni del dokumentacije in bo maksimalno število možnih točk lahko doseglo več ponudnikov, ki bodo predložili ustrezne reference za takšno delo." Naročnik je v razpisni dokumentaciji za merilo "reference" določil delež v višini 30% oziroma 30 točk, ni pa navedel, kaj pomeni pojem "najvažnejša opravljena dobava (referenca)". Prav tako naročnik ni navedel, koliko referenc je potrebno predložiti, da bo ponudnik ocenjen z maksimalnim številom točk, ali katero je minimalno število referenc, ki ga bo upošteval pri ocenjevanju ponudb po tem merilu, torej ni opisal citiranega merila, kot to določa 50. člen ZJN-l. Naročnik načina in rezultatov ocenjevanja ponudb po tem merilu ni pojasnil niti v obvestilu o oddaji naročila, z dne 11.04.2002, niti v dopisu, z dne 18.04.2002, v prilogi katerega je posredoval Tabelo ocenjevanja ponudb. Namen merila pa je prav v tem, da se posamezne ponudbe porazdelijo po lestvici od najbolj do najmanj ugodnih glede na izpolnjevanje zahtevanih meril. Glede na navedeno tako vlagatelj zahtevka utemeljeno ugotavlja, da je naročnik ponudbe po merilu "reference" ocenjeval povsem subjektivno. S takim ravnanjem pa je naročnik nekatere ponudnike preferiral in tako kršil tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je normirano v 7. členu ZJN-l, ki naročnika obvezuje, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.
Vlagatelj še navaja, da po skoraj 10 letih svojega obstoja gotovo šteje med največja podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z deli, navedenimi v razpisu. S podjetji, ki konkurirajo v tem javnem razpisu, vlagatelj večkrat konkurira v podobnih javnih razpisih, zato je dobro seznanjen s stanjem na tržišču in referencami konkurentov. V konkretnem postopku oddaje naročila je bil vlagatelj zahtevka s strani tehničnega direktorja družbe â?? seznanjen, da je izbrani ponudnik predložil nekaj referenc velikih vrednosti, potrjenih s strani â??.. Vlagatelj predlaga izvedbo dokazov, in sicer zaslišanje g. T. in g. Ž., teh. direktorja naročnika in zaslišanje g. A., vodilne osebe v družbi â??. Vlagatelj je za sanacijska dela, ki so se izvajala v â?? tej družbi sporočil svojo tehnologijo in cene. Razpisa za navedena sanacijska dela v skladu z določili ZJN-1 ni bilo. Dela je opravil â??, ki je vlagatelja z dopisom, z dne 10.04.2002 (in ga vlagatelj prilaga k zahtevku za revizijo), tudi seznanil z resničnim izvajanjem del za gradbeno sanacijska dela, izvedena v â??.. Iz navedenega dopisa je razvidno, da je izbrani ponudnik na objektih â?? po izvedeni gradbeni sanaciji izvajal le barvanje fasad. Navedena dela pa zagotovo ne sodijo med dela, za katera se zahteva seznam referenc v tem postopku.
Glede na navedeno je po mnenju vlagatelja mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik v tem postopku oddaje naročila dal zavajajoče podatke glede seznama referenc, potrebnih za sodelovanje v tem postopku in na tej podlagi podal tudi lažno izjavo, da ni dal zavajajočih podatkov (Zahtevana dokumentacija za dokazovanje pogojev za sodelovanje v postopku), kar ima v skladu z 8. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-l za posledico izločitev ponudnika iz postopka oddaje naročila.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 150.000,00 SIT in priglasil odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, za pregled spisa v višini 500 odvetniških točk, za poročilo stranki v višini 100 odvetniških točk, materialne stroške v višini 2.000,00 SIT in DDV.

Naročnik je dne 06.05.2002 sprejel odločitev, št. 7/12093/2002-Mi/K1, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi tega dopisa naročnik navaja, da je ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo in ponovnem preverjanju pravilnosti in zakonitosti sprovedbe postopka ugotovil, da ni kršil določil ZJN-1 in da drugačne odločitve glede izbire ponudnika ne more sprejeti. Naročnik je vlagatelja, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema odločitve pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. M-2/02/mg, z dne 08.05.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in podal predlog Državni revizijski komisiji za nadaljevanje revizijskega postopka, v katerem povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in predlaga Državni revizijski komisiji, da postopek oddaje javnega naročila razveljavi in odloči o dolžnosti naročnika za povrnitev stroškov predloga za nadaljevanje revizijskega postopka v višini 2000 odvetniških točk in DDV.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 7/13084/2002-Mi/K1, z dne 14.05.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.05.2002, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem. V priloženem mnenju naročnik navaja, da namen opisa in vrednotenja merila ni le v tem, da lahko naročnik ponudbe ustrezno oceni, ampak predvsem v tem, da ponudnik pripravi ponudbo skladno z navedenimi merili in da lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi naročnika preveri ali je izbira ponudnika opravljena v skladu z v naprej pripravljenimi merili. Naročnik nadalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedel, katera dokazila zahteva kot pogoj za sodelovanje v postopku in da je bila vlagateljeva ponudba glede zahtevanih dokumentov popolna. Ker skladno z merili vlagatelj ni predložil zahtevanih potrjenih referenc, mu naročnik točk za reference ni smel in ni mogel dodeliti. Poročilo o pregledu in oceni prispelih ponudb je naročnik izdelal dne 10.04.2002, zato vlagateljeva navedba, da naročnik ni izdelal poročila, ni točna. Naročnik še navaja, da navedbe o lažnih referencah izbranega ponudnika zanj niso relevantne. Napačne so tudi navedbe vlagatelja, da je zahteval obrazloženo obvestilo, saj je iz dopisa razvidno, da je dne 17.04.2002 zaprosil, da mu naročnik na vpogled pošlje postopek oz. način ocenjevanja in dobljeni rezultat. Naročnik meni, da ni kršil določi ZJN-1 v nobeni fazi postopka in da je njegova odločitev o izbiri ponudnika pravilna.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika z dopisom, št. 018-95/02-23-1056, z dne 23.05.2002, zahtevala originalne ponudbe ponudnikov. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo z dopisom, št. 7/14498/2002-TM/K1, z dne 24.05.2002, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 27.05.2002.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa in dodatne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede navedbe vlagatelja, da naročnik ni sestavil pisnega poročila o oddaji naročila in s tem kršil določila ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Iz dokumentacije predmetnega javnega naročila je namreč razvidno, da je naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 izdelal poročilo o pregledu in oceni prispelih ponudb in predlog za izbiro najugodnejšega ponudnika, z dne 10.04.2002. Prvi odstavek 78. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu. Pisno poročilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. ime in naslov naročnika,
2. predmet in vrednost naročila,
3. imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev,
4. ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, če je ponudnik navedel, da bo naročilo izvedel s pomočjo podizvajalcev, tudi vsak del izvedbe naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec,
5. pri postopkih izbire izvajalca s pogajanji okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka s pogajanji."
ZJN-1 namreč ne zahteva, da naročnik poročilo posreduje ponudnikom, zahteva pa, da naročnik posreduje ponudnikom obvestilo o oddaji naročila, kar je naročnik tudi storil. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je naročnik kršil določilo 78. člena ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Vlagateljeva navedba iz zahtevka za revizijo, da naj bi naročnik kršil zahteve lastne razpisne dokumentacije, in sicer 12. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe: "Poročilo o oddaji naročila bo sestavljeno v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.", je neutemeljena. Državna revizijska komisija je iz dokumentacije za predmetni postopek ugotovila, da je bilo odpiranje ponudb dne 27.03.2002, poročilo o oddaji naročila pa je bilo sestavljeno dne 10.04.2002.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbi naročnika, da vlagatelj ni zahteval obrazloženega obvestila. Vlagatelj je namreč z dopisom, z dne 17.04.2002 (po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila) zaprosil naročnika, da mu pošlje na vpogled postopek oz. način ocenjevanja in dobljeni rezultat. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da bi ne glede na to, da se vlagatelj v citiranem dopisu izrecno ne sklicuje na določilo prvega odstavka 79. člena ZJN-1, naročnik moral ta dopis šteti za zahtevo za obrazloženo obvestilo in ravnati v skladu z 79. členom ZJN-1. Naročnik je namreč tisti, za katerega se predpostavlja, da pozna zakon in mora ravnati v skladu z ZJN-1 (1. člen ZJN-1). Da je naročnik dopis vlagatelja, z dne 17.04.2002, dejansko štel za zahtevo za obrazloženo obvestilo (iz prvega odstavka 79. člena ZJN-1), priča dejstvo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 23.04.2002, štel kot pravočasen. V kolikor ponudnik zahteva obrazloženo obvestilo, namreč osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN) ne teče od prejema obvestila o oddaji naročila po drugem odstavku 78. člena ZJN-1, ampak od prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila.
Drugi odstavek 79. člena ZJN-1 točno določa, da mora obrazloženo obvestilo ponudniku, katerega ponudba ni bila sprejeta, vsebovati naslednje podatke:
"1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana".
Naročnik je z dopisom, z dne 18.04.2002, vlagatelju posredoval zgolj Tabelo ocenjevanja ponudb. Tako je ugotoviti, da naročnik v obrazloženem obvestilu ni navedel podatkov po 1., 3. in 4. točki drugega odstavka 79. člena ZJN-1. Za obrazloženo obvestilo je zlasti pomembna 3. točka, to je navedba prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril. Pri tem ne zadostuje zgolj navedba števila točk, ki jih je naročnik priznal izbrani ponudbi, temveč morajo biti navedeni razlogi, zakaj je ponudba izbranega ponudnika ocenjena z večjim številom točk v primerjavi s ponudbo vlagatelja. Prednosti ponudbe izbranega ponudnika se sicer odražajo v vrednotenju te ponudbe oziroma v priznanem številu točk, vendar je za presojo objektivnosti vrednotenja ponudb potrebno navesti konkretne podatke in elemente ponudbe, ki so osnova za vrednotenje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe. Vlagatelju namreč podatki, ki so osnova za ocenjevanje ponudb po posameznih merilih, niso znani, razen podatkov o ponudbenih cenah, ki so navedeni (v prilogah) k zapisniku o javnem odpiranju ponudb. Ker je glavni namen meril za izbiro najugodnejše ponudbe, da na eni strani zagotovijo pravilno vrednotenje ponudb in izbiro najugodnejše ponudbe s strani naročnika, na drugi strani pa možnost preveritve pravilne uporabe meril ter izbire najugodnejše ponudbe s strani zainteresiranega ponudnika, je naročnik dolžan posredovati ponudniku, ki to zahteva, vse podatke, ki jih je uporabil kot osnovo pri ocenjevanju ponudb po posameznih merilih. Ponudnik pa na osnovi obrazloženega obvestila o oddaji naročila ugotovi, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila.

ZJN-1 v 41. členu določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Zakon navaja minimalne-obvezne pogoje, ki jih je treba izpolnjevati kumulativno. Ponudnik, ki ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje za udeležbo, mora biti izločen iz nadaljnjega postopka ne glede na vsebino ponudbe. Takšna ponudba je v skladu z ZJN-1 nesprejemljiva in nepravilna. V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZJN-1 pa mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Tako je naročnik v točki 8. Zahtevane dokumentacije za dokazovanje pogojev za sodelovanje v postopku (usposobljenost in sposobnost) kot obvezni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, določil:
"Seznam najvažnejših opravljenih dobav (reference).
Ponudnik predloži referenčno listo za blago, ki je enako predmetu javnega naročila v smislu iz meril za ocenjevanje ponudb.".
V točki 2. meril za ocenjevanje ponudb pa je navedel:
"Reference - 30 točk"
- ponudnik s potrjenimi referencami pri sanaciji betona in opeke 30 točk
- ponudnik s potrjenimi splošnimi gradbenimi referencami 15 točk
- ponudnik brez referenc 0 točk"

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja iz točke 8. Zahtevane dokumentacije za dokazovanje pogojev za sodelovanje v postopku (usposobljenost in sposobnost) predložil referenčno listo, v kateri je navedel 66 naročnikov, za katere je izvajal različna dela in sicer v letih od 1994 do vključno 2002, ni pa predložil potrjenih referenc (kar med strankama ni sporno), kot je to zahteval naročnik v točki 2. meril za ocenjevanje ponudb. Po gramatikalni razlagi obravnavanega pogoja je razumeti, da je naročnik sam pogoj oprl na izpolnjevanje meril, kjer pa je določil, da morajo biti reference, ki jih predloži ponudnik, potrjene. Kot je razvidno iz poročila o pregledu in oceni prispelih ponudb, z dne 10.04.2002, je naročnik ponudbo vlagatelja upošteval kot pravilno in jo vrednotil po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe iz razpisne dokumentacije. šele iz mnenja, z dne 14.05.2002, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, pa je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval potrjene reference. Zapisano kaže na to, da naročnik ni jasno razmejil pogoja od merila. Iz navedenega je povzeti, da je naročnik naknadno (v postopku ocenjevanja, primerjave in vrednotenja ponudb) vsebinsko določil način izpolnjevanja spornega pogoja, čeprav bi bilo po naročnikovem navajanju v mnenju mogoče ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba zaradi razloga, ker ni poleg seznama referenc predložil tudi potrjenih referenc, nepravilna. Naročnik pa je kljub vsemu navedenemu štel vlagateljevo ponudbo za pravilno in jo ocenjeval skladno z merili - oziroma podmerilom "ponudnik brez referenc.â??â??0 točk".

Državna revizijska komisija zato pojasnjuje, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se on in njegova ponudba sploh ocenjujeta. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnika izloči iz postopka. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Ker ponudba vlagatelja ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev, in sicer pogoja iz točke 8. Zahtevane dokumentacije za dokazovanje pogojev za sodelovanje v postopku (usposobljenost in sposobnost) (vlagatelj ni predložil potrjenih referenc), je ne bi bilo mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Naročnik bi tako moral ugotoviti (glede na dikcijo spornega pogoja iz razpisne dokumentacije), da je ponudba vlagatelja nepravilna in jo v skladu s 76. členom ZJN-1 zavrniti (prav tako bi moral naročnik zavrniti ponudbe ostalih ponudnikov, ki so predložili le seznam referenc, ki pa niso bile potrjene - če bi dosledno sledil lastni razpisni dokumentaciji). Drugi odstavek 76. člena ZJN-1 namreč določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik za merilo "reference" določil delež v višini 30% oziroma 30 točk, ni pa navedel, kaj pomeni pojem "najvažnejša opravljena dobava (referenca)" in da prav tako ni navedel, koliko referenc je potrebno predložiti, da bo ponudnik ocenjen z maksimalnim številom točk, ali katero je minimalno število referenc, ki ga bo upošteval pri ocenjevanju ponudb po tem merilu, torej ni opisal citiranega merila, kot to določa 50. člen ZJN-1, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je bilo merilo vlagatelju znano že ob prevzemu razpisne dokumentacije, in ne šele po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.". Vlagatelj bi moral zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj in ne šele po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila, saj so mu bile zahteve naročnika znane že v času priprave ponudbe. Iz navedenega razloga se je Državna revizijska komisija ob revizijskem preizkusu obravnavane zadeve omejila zgolj na presojo tistih revizijskih navedb, za katere je ocenila, da so s stališča petega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasne, to pa so navedbe, ki se nanašajo na fazo primerjave, ocenjevanja in vrednotenja prejetih ponudb. Pri tem je bilo potrebno ugotoviti, kako je naročnik uporabil merila za izbiro najugodnejšega ponudnika in ali je način ocenjevanja ponudb objektivno preverljiv.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost navedbe vlagatelja, da je naročnik ponudbe po merilu "reference" ocenjeval povsem subjektivno.
Naročnik je, kot že navedeno, v točki 2. meril za ocenjevanje ponudb določil:
"Reference - 30 točk"
- ponudnik s potrjenimi referencami pri sanaciji betona in opeke 30 točk
- ponudnik s potrjenimi splošnimi gradbenimi referencami 15 točk
- ponudnik brez referenc 0 točk"
Državna revizijska komisija opozarja na določilo drugega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.". Iz dokumentacije predmetnega javnega razpisa je razvidno, da je vlagatelj z dopisom, z dne 05.03.2002, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 naročniku zastavil vprašanja k razpisni dokumentaciji, med drugim tudi naslednje vprašanje: "1. Merila za ocenjevanje ponudbe: Vljudno vas prosimo za pojasnitev meril za ocenjevanje ponudnikov pri oddaji navedene ponudbe (Ad 4), točka 2. - Reference - 30 točk. Kako oz. po katerem ključu (ali bolje, po kateri formuli) boste ocenjevali reference ponudnikov. Primer: Ali bo imel možnost doseči maksimalno število točk le eden ponudnik ali več" Če bo imel npr. nek ponudnik opravljenih cca 250.000 m2 zahtevanih sanacij (kot so razpisana dela) in bi to pomenilo največ opravljenih referenc od vseh ponudnikov: ali bo tak ponudnik dobil maksimalno število točk in se bodo ostali ponudniki (z opravljenimi npr. 10.000 m2 sanacij) ocenjevali po določeni formuli, glede na njegovo "količino" referenc" Oziroma, kakšna je meja, ko dobi ponudnik maksimalno število točk 30 in kako se ocenjuje naslednje ponudnike (ali boste ocenjevali določeno število referenc, določeno kvadraturo opravljenih del ipd.)"" Naročnik je z dopisom, z dne 08.03.2002, vlagatelju posredoval pojasnila k razpisni dokumentaciji, v katerih je kot odgovor na citirano vprašanje navedel: "Reference bomo ocenjevali po merilih, ki so sestavni del dokumentacije in bo maksimalno število možnih točk lahko doseglo več ponudnikov, ki bodo predložili ustrezne reference za takšno delo.".

Ugotoviti je, da način uporabe merila "reference" ni bil v naprej določen, kot npr. koliko potrjenih "referenc pri sanaciji betona in opeke" se točkuje s 30 točkami, koliko potrjenih "splošnih gradbenih referenc" s 15 točkami. Naročnik npr. v razpisni dokumentaciji ni predvidel obrazcev za ločeno vpisovanje referenc, kamor bi ponudniki (ločeno) vpisovali reference po merilu "reference", in sicer za podmerili "reference pri sanaciji betona in opeke" in "splošne gradbene reference", kar bi (primeroma) omogočilo ponudnikom v ponudbah posredovati podatke na enoten način v smislu točno določenega merila in bi bila zagotovljena objektivna preverljivost ocenjevanja ponudb po tem posameznem merilu. Državna revizijska komisija je pregledala ponudbe ponudnikov, in v segmentu "reference" ugotovila, da so podatki iz referenc tako različni, da je težko - če že nemogoče, objektivno preveriti, kako je naročnik dodelil točke. Iz poročila o pregledu in oceni prispelih ponudb in iz Tabele ocenjevanja ponudb je razvidno, koliko točk je prejel posamezen ponudnik pri citiranem merilu. Pri vpogledu v ponudbe ponudnikov je ugotoviti, da razlike v točkovanju (zakaj je naročnik enemu ponudniku dodelil 30 točk, drugemu ponudniku pa 15 točk), ni mogoče objektivno pojasniti, ker ni razvidno, po kakšni metodi je naročnik razmejeval med "referencami pri sanaciji betona in opeke" in "splošnimi gradbenimi referencami", še zlasti ob dejstvu, da so v referenčnih seznamih posameznih ponudnikov nanizana zelo različna dela (npr. armirano-betonska fasada, sanacija stebrov in fasade na objektu bolnišnice, gradbeno-obrtniško-instalacijska dela, preureditev stanovanja, rekonstrukcija proizvodnih hal, â??). Iz ponudb nekaterih ponudnikov je namreč razvidno, da so priložili referenco podjetja, kjer je na istem listu navedeno, da je njihovo podjetje izvajalo za investitorja gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela, in sicer npr. rekonstrukcijo proizvodnih hal, adaptacijo objekta,â?? Iz naročnikove dokumentacije tudi ni razvidno, katere reference je naročnik upošteval in pod kaj jih je uvrstil, ali pod "reference pri sanaciji betona in opeke" ali pod "splošne gradbene reference". Glede na navedeno, je ugotoviti, da naročnik ni jasno opisal merila "reference", saj sam opis citiranega merila ne omogoča preveritve objektivnosti vrednotenja ponudb po tem merilu. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da zaradi navedenih pomanjkljivosti ni mogla preveriti objektivnosti ocenjevanja ponudb po tem merilu.

Potrebno je izpostaviti (glede na ugotovitve Državne revizijske komisije v povezavi s postopkom ocenjevanja, primerjave in vrednotenja ponudb), da se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati glede rezultatov vrednotenja ponudb oz. v primeru, ko se izkaže, da način ocenjevanja, kot je določen v razpisni dokumentaciji, ne omogoča objektivnega ocenjevanja ponudb in da zato ni mogoče naknadno preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti merila tako, da bo zagotovljena enakopravnost ponudnikov. ZJN-1 v prvem odstavku 7. člena določa: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudnikih v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." To dejansko pomeni, da imajo vsi ponudniki v skladu z ZJN-1 enakopraven položaj na trgu javnih naročil. Načelo enakopravnosti zagotavlja enake pravice in obveznosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila, ne postavlja pa zahteve po dejanski enakosti. Namen postopka oddaje javnega naročila je, da se med večimi ponudniki in njihovimi ponudbami izbere tista ponudba, ki je najugodnejša. Naročnik mora upoštevati načelo enakopravnosti ponudnikov s tem, da bodo njegova merila objektivno opravičljiva, oziroma da ne bodo preferirala kakšnega ponudnika.

Iz navedenih dejstev sledi, da način ocenjevanja ni bil točno določen in je zato naročniku omogočil subjektivni pristop. Naročnik je s tem, ko ni merila "reference" opisal skladno s 50. členom ZJN-1, onemogočil tudi primerljivost med ponudbami. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko ponudniki kot tudi sam naročnik nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi dokumenti različnih ponudnikov.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika, kot določa 50. člen ZJN-1. Naročnik je s svojim ravnanjem v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil citirano določilo 50. člena ZJN-1, hkrati pa tudi načelo transparentnosti, ki je normirano v 6. členu ZJN-1. Načelo transparentnosti določa, da so postopki javnega naročanja javni ter da ima vsakdo, ki ima interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom. Načelo transparentnosti je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe. Naročnik mora pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da lahko ponudniki na njeni podlagi pripravijo svojo ponudbo glede na potrebo, ki jo želi naročnik zadovoljiti s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je izbrani ponudnik v tem postopku oddaje naročila dal zavajajoče podatke glede seznama referenc, potrebnih za sodelovanje v tem postopku in na tej podlagi podal tudi lažno izjavo, da ni dal zavajajočih podatkov, kar bi moralo imeti v skladu z 8. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 za posledico izločitev izbranega ponudnika iz postopka oddaje naročila. S tem v zvezi je potrebno izpostaviti, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil podpisano in potrjeno referenco Nuklearne elektrarne Krško, d.o.o. in je kot takšna skladna z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ne glede na to, da navedba vlagatelja glede na zgoraj navedene razloge na odločitev Državne revizijske komisije ne more imeti vpliva, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sprejel podatke o izkazanih referencah, ki so mu jih predložili ponudniki (tudi izbrani ponudnik, ki je sledil razpisni dokumentaciji), ZJN-1 pa od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Izbrani ponudnik pa je glede na navodila iz razpisne dokumentacije (tako po vsebini kot tudi po obliki) pogoj v celoti izpolnil. Državna revizijska komisija zato ni izvedla dokazov, ki jih je predlagal vlagatelj, in sicer ni zaslišala g. T. in g. Ž., teh. direktorja naročnika in g. A., vodilne osebe v družbi â??., ker izvedba le-teh ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev.

V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku skladno s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN presoja le zakonitost postopkov oddaje javnih naročil. V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Za samo vsebinsko presojo naročnikovih poslovnih odločitev, v kolikor le-ta niso v nasprotju z omejitvami predpisov o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ni pristojna.

Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi o tem, ali bo predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavila delno ali v celoti, izhajala iz stališča, da način vrednotenja, ki ga je v konkretnem primeru izvedel naročnik, ni izkazal objektivnega ocenjevanja ponudb, saj je bilo merilo "reference" zelo nepopolno določeno, pomen merila in način uporabe meril pa niti ni bil določen, zaradi česar je po mnenju Državne revizijske komisije pri vlagatelju upravičeno nastal dvom v pravilnost rezultatov ocenjevanja.

Državna revizijska komisija je, glede na dejstvo, da v tem postopku zaradi pomanjkljivo določenega merila za izbiro najugodnejše ponudbe in načina uporabe merila, nepravilnosti pri vrednotenju ponudb ni mogoče sanirati, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Pri tem pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo dolžan pristopiti k meritorni obravnavi zahtevka za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, ki določa, da po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Naročnik zavrne zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Naročnik je dne 06.05.2002 sprejel odločitev, št. 7/12093/2002-Mi/K1, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen in v obrazložitvi zgolj navedel, da je ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo in ponovnem preverjanju pravilnosti in zakonitosti sprovedbe postopka ugotovil, da ni kršil določil ZJN-1 in da drugačne odločitve glede izbire ponudnika ne more sprejeti. Naročnik se je šele v mnenju, z dne 14.05.2002, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, opredelil do posameznih vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo. Formalno-pravno pa bi to moral storiti na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN, kar bi moralo biti podlaga naročnikovi odločitvi, št. 7/12093/2002-Mi/K1, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 150.000,00 SIT ter odvetniški stroški v višini 240.000,00 SIT (2000 točk povečanih za 20% DDV) in jih je naročnik dolžan plačati v roku iz druge točke izreka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??.

Natisni stran