018-093/02

Številka: 018-93/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Državna revizijska komisija), je na podlagi 23.člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo računalniške opreme za pedagoško dejavnost ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??(v nadaljevanju: vlagatelj), proti naročniku â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se kot neutemeljen zavrne.
2. Vlagatelj ni upravičen do povračila stroškov.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.06.2001 sprejel sklep o pričetku oddaje javnega naročila za nabavo Računalniške opreme za pedagoško dejavnost.
Naročnik je dne â??, v Uradnem listu RS, štâ??., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za nabavo računalniške opreme za pedagoško dejavnost, za sklop 1. računalniki in sklop 2: monitorji.
Naročnik je dne 12.02.2002 podal izbranim kandidatom, ki jim je bila priznana usposobljenost in sposobnost v prvi fazi omejenega postopka oddaje javnega naročila, povabilo k oddaji ponudbe.
Dne 25.02.2002 je pri naročniku potekalo javno odpiraje ponudb, na podlagi katerega je bil dne 26.02.2002 izdan zapisnik o javnem odpiranju ponudb v II. fazi omejenega postopka za oddajo javnega naročila za nabavo Računalniške opreme za pedagoško dejavnost.
Naročnik je ugotovil, da so pravočasno prispele tri pravilno označene ponudbe, pri čemer pa je pri ponudbi vlagatelja ugotovil, da je predračun neustrezno naslovljen, pri pregledu ponudbenih cen pa zapisal, da formalni pogoji niso izpolnjeni.

Naročnik je na podlagi 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000, v nadaljevanju ZJN-1), sestavil poročilo o oddaji javnega naročila, v katerem je navedel, da so bile zavrnjene ponudbe podjetja â??, ker ponudbeni predračun (OBR-II/4) ni popoln, manjka del s specifikacijami in ker njihov ponudbeni predračun ne vsebuje cen po posameznih enotah z vključenim DDV, niti vseh zahtevanih elementov enot. Izbrani ponudnik je bilo podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), in sicer tako za sklop 1: računalniki, kakor tudi za sklop 2: monitorji., ker je le to ponudilo za oba sklopa najnižjo ceno.

Vlagatelj je 04.03.2002 poslal naročniku pritožbo zoper sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika za izvedbo II. faze omejenega postopka za oddajo javnega naročila za nabavo Računalniške opreme za pedagoško dejavnost. Vlagatelj navaja, da ugotavlja, da je bila storjena proceduralna napaka pri izboru najugodnejšega ponudnika. Na osnovi navedene napake so vložili ugovor zoper sklep, saj so pri sestavljanju ponudbe, ki je bila posredovana na naročnikov naslov ugotovili, da le ta v celoti ustreza razpisnim pogojem in prejetim navodilom za izdelavo ponudbe, kot je to zahteval naročnik in da je torej ugotovljeni izločilni element s strani naročnika neutemeljen. Vlagatelj je navedel, da je samoiniciativno predložena specifikacija (izvajalčev predračun), ki pa ni bil zahtevan element ponudbe, bil zaradi softwerskih zmožnosti naslovljen drugače, kot se glasi uradni naslov fakultete. Vlagatelj je še zapisal, da meni, da je upravičen do dodelitve predmetnega naročila.
Dne 08.03.2002 je naročnik poslal vlagatelju dokument, v katerem potrjujejo, da so dne 05.03.2002 prejeli pritožbo vlagatelja zoper sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je dne 08.03.2002 podal zahtevo po obrazloženem obvestilu. Vlagatelj je navedel, da želi, da se mu sporočijo poleg obveznih sestavin, ki jih mora naročnik sporočiti v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1, posebej tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila njegova ponudba izločena kot neustrezna.
Vlagatelj navaja, da je v ponudbi predložil in pravilno izpolnil vse dokumente, ki so bili zahtevani v 2. členu Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe. Tako je med drugim izpolnil in oddal tudi obrazec, ki je bil označen kot predračun (OBR-II). Poleg popolno oddane ponudbe je ponudnik z namenom lažje predstave vsebine ponujene opreme oddal še svoj informativni predračun, iz katerega je razvidna celotna specifikacija opreme. Ker se je v glavo dokumenta, ki opisuje konfiguracijo opreme, prikradla napaka (napačna označba naslovnika), je bila ponudba ponudnika verjetno izločena, čeravno za tako ravnanje naročnika ni nobene pravne podlage.
Vlagatelj je zapisal, da je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v celoti zadostil zahtevam iz vsebine razpisne dokumentacije in da je podal popolno ponudbo. Nadalje vlagatelj navaja, da je podal še detajlno konfiguracijo ponujene opreme, ki oblikovno ni bila zahtevana, smiselno pa je bilo, da jo je ponudnik podal, saj naročnik sicer ne bi vedel, kakšno opremo je ponudnik ponudil. Poleg tega pa je navedel, da po splošnih pravnih načelih zgolj napačna označba naročnika ne škoduje, če je iz dokumenta jasno, za kakšen dokument gre in komu je dejansko namenjen.
Kot primer je navedel, da naročnik ne sme izločiti ponudnika, če je ta npr. v lastnem nazivu naredil klasično tiskarsko pomoto, kakršna je omenjena napaka vsekakor bila. Obrazec na katerem je bila podana konfiguracija je bil le informativen, saj ponudnika zavezuje že zahtevani obrazec (OBR-II/4). Torej ponudnik ni naredil nobene bistvene napake v obrazcu predračuna. Kot dodaten argument navaja, da se je zagotovo tudi v ponudbi ostalih dveh ponudnikov prikradla kakšna nebistvena tiskarska napaka, vendar pa to po mnenju vlagatelja ni razlog za izločitev njihove ponudbe, vsaj ne, če taka napaka ni bistvena (npr. cena). Vlagatelj tako zapiše, da bi navsezadnje po enakem razlogovanju moral biti razveljavljen celoten javni razpis, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel v 2. členu Navodil ponudnikom pod točko 2. parafiran vzorec pogodbe (OBR-II/5), v 6. Členu pa govori o ponudbenemu predračunu (OBR-II/5).
Vlagatelj trdi, da bi naročnik ne glede na to lahko v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 od ponudnikov zahteval dodatna pojasnila, ter da bi lahko dopustil take popravke, ki ne pomenijo nedopustnih popravkov smislu prvega odstavka 54. ZJN-1, vendar pa to v konkretnem primeru po mnenju vlagatelja niti ni potrebno, saj napačna označitev oz. očitna pomota, ki ne pomeni spremembe vsebine ponudbe, po splošnih pravnih načelih ne škoduje.
Vlagatelj nadalje navaja, da v kolikor naročnik po izdaji odločitve odkrije napako ali je na tako napako opozorjen, mora pristnost te napake po uradni dolžnosti preveriti. Zato bi moral naročnik v primeru, ko bi ugotovil, da je bila pri presoji ponudbe ponudnika â?? storjena napaka, storiti po mnenju vlagatelja naslednje:
A.) Ugotoviti, da je bila ponudba po pomoti izločena
B.) Izdati sklep o popravi sklepa št. 4 z dne 12.02.2002, ki ga je ponudnik prejel 28.02.2002 tako, da se sklicujoč na 4. člen zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem se ZUP smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne stvari po 2. členu ZUP (poraba javnih sredstev je po mnenju vlagatelja vsekakor javnopravna stvar), kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom (področje odprave očitnih tiskarskih pomot in na njihovi podlagi sprejetih odločitev v ZJN-1 ni posebej urejeno), smiselno se uporabi določbo 223. člena ZUP, ki pravi, da je popravek pomote dopusten v primeru očitne napake, ter da se o popravi pomote izda poseben sklep,.
C.) V sklepu bi naročnik moral razveljavi prvotno odločitev ter odločitev o izločitvi ponudnika â??., ter izdati novo odločitev, v kateri bi pri odločitvi glede na pogoje in merila upošteval tudi ponudbo napačno izločenega ponudnika.

Naročnik je dne 19.03.2002 podal obrazložitev obvestila, v katerem navaja, da vloga vlagatelja ni bila podana v skladu z 2. in 6. členom Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe. Naročnik navaja, da je vsebino obrazcev iz 2. člena razumeti zgolj v povezavi s 6. členom teh navodil, ki v svojem prvem odstavku jasno poudarja zahtevo, da mora ponudnik navesti končne cene za posamezne enote v ponudbenem predračunu (OBR-II/5). Drugi odstavek istega člena pa od ponudnika zahteva navedbo skupne vrednosti ponudbenega predračuna za posamezne skupine blaga. Naročnik navaja, da je ponudba vlagatelja vsebovala zgolj izpolnjeno zahtevo drugega odstavka 6. člena navodil kandidatom za izdelavo ponudbe.
Glede navajanja vlagatelja, da je ponudbi priložil svojo lastno ponudbo, je bilo ugotovljeno, da ponudba vlagatelja ne vsebuje cen po posameznih enotah z vključenim DDV, kot to zahteva 6. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe in da v ponudbi niso navedeni vsi zahtevani elementi po razpisu.
Na podlagi vsega zapisanega naročnik zaključi, da je bilo ugotovljeno, da primerjava ponudbe vlagatelja s ponudbama drugih dveh ponudnikov ni bila možna in se je zato izločila iz postopka. Zaradi vsega navedenega tudi ne morejo ugoditi predlogu po spremembi Sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vse ostale podatke, ki jih je vlagatelj zahteval na podlagi 79. člen ZJN-1 pa je naročnik, kot pravi sam, posredoval že z zapisnikom o javnem odpiranju ponudb z dne 28.02.2002.

Dne 28.03.2002 je vlagatelj podal zahtevek za revizijo. V njem je navedel, da je podana kršitev 76. člena ZJN-1 in kršitev 23. člena ZJN-1.
Vlagatelj navaja, da kot je razvidno iz sklepa o oddaji javnega naročila, z dne 26.02.2002, je naročnik vlagatelja zahtevka izločil zaradi dejstva, ker naj bi bil njegov predračun neustrezno naslovljen. Zaradi tega je po mnenju vlagatelja, le tega neupravičeno izločil, ker naj bi bila njegova ponudba nepravilna in s tem naj bi torej naročnik kršil določbe 76. člena ZJN-1.
V obrazloženem obvestilu je naročnik tudi navedel, da ponudba ponudnika ne vsebuje cen po posameznih enotah z vključenim DDV, kot to zahteva 6. Člen Navodil ponudnikom, ter da v ponudbi niso navedeni vsi zahtevani elementi enot po razpisu. Tako ugotavlja, da primerjava ponudbe vlagatelja zahtevka z ostalima dvema ponudbama ni možna.
Vlagatelj zahtevka ugotavlja, da je obrazložitev naročnika pomanjkljiva in neutemeljena. Kot dokaz navaja določbe 2. in 6. Člena Navodil ponudnikom.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik pred oddajo ponudb s pojasnili ponudnikom navedel, da jim ni potrebno predložiti bančnih garancij. Za predložitev pravilne ponudbe je torej zadoščala predložitev predračuna in parafiranega vzorca pogodbe.
Vlagatelj zahtevka navaja, da je izpolnil zahteve iz navodil ponudnikom, saj je priložil ponudbeni predračun, kakor tudi parafiran vzorec pogodbe. Iz njegove ponudbe je sploh razvidno, kaj je predmet ponudbe (v skladu z obligacijskopravnimi načeli morajo biti za kupoprodajno pogodbo izpolnjeni naslednji pogoji: pogodbeni stranki, predmet pogodbe ter pogodbena cena). Ponudnik je moral zato (v skladu z navodili) nujno priložiti specifikacije, iz katerih je razvidno, kaj ponuja v ponudbi.
Vlagatelj trdi, da je naročnik njegovo ponudbo kot nepravilno izločil zaradi dejstva, ker naj bi vlagatelj neustrezno naslovil predračun. Vlagatelj zapiše, da je naročnik v obrazloženem obvestilu navajal drugačne razloge izločitve. Vlagatelj dvomi ali je bila njegova ponudba sploh obravnavana, saj je bil v enem dokumentu izločen zaradi formalne napake, v drugem zaradi vsebinskih razlogov.
Tako zapiše, da je pravilno označil ponudbo (kar je po mnenju vlagatelja nedvoumno, saj je bila vložena ponudba pravilno označena, pogodbeni stranki pa sta razvidni tudi iz parafiranega vzorca pogodbe - po splošnih obligacijskopravnih načelih zgolj napačna označba v predračunu ne škoduje, če je ta prišla na pravi naslov in če je iz vsebine mogoče razumeti, da je bila namenjena naročniku). Poleg tega vlagatelj navaja, da je naročnik eden izmed pravnih naslednikov fakultete, ki je bila navedena, kar dodatno potrjuje temeljna pravna načela, po katerih zgolj napačna označba ne škoduje. Naročnik v navodilih ni izrecno zahteval, da morata biti specifikacija opreme oz. predračun sploh naslovljena, niti ni ta zahteva razvidna iz kateregakoli priloženega obrazca. Vlagatelj tako zapiše, da če je torej izločil vlagateljevo ponudbo zaradi napačne označbe, bi moral po analogiji toliko bolj izločiti ponudbi ostalih dveh ponudnikov, saj ti naziva v predračunu sploh nista imeli.
Vlagatelj pravi, da je napačno napisal zgolj ime fakultete (tiskarska pomota), ne pa tudi naslova in ostalih podatkov. Poleg tega je razvidno, da gre za opremo po specifikacijah in količini, kot je to zahteval naročnik. Iz ovoja ponudbe in parafiranega vzorca pogodbe je jasno razvidno, komu je ponudba namenjena. Iz omenjene ponudbe je tudi razvidna končna cena na enoto v tolarjih v SIT brez in z DDV, ter tudi skupna cena posameznega sklopa z DDV. S tem je vlagatelj, kakor je zapisal sam, v celoti izpolnil določbe prvega in drugega odstavka 6. člena Navodil ponudnikom.

Vlagatelj nadalje navaja, da je v specifikacijah izrecna zahteva (zadnja alinea), da mora ponudnik v ponudbi navesti proizvajalca pomnilnika, proizvajalca in tip osnovne plošče itn.. Ponudnik, ki bi specifikacijo napačno interpretiral kot obrazec OBR-II/5 ali celo neobstoječ OBR-II/4- ponudbeni predračun, ne bi imel možnosti vpisati proizvajalcev in bi morala biti njegova ponudba izločena. Logično je, da so vsi ponudniki morali dodati lasten obrazec ponudbe in predračuna ( na ločenih listih ali skupno na enem listu s specifikacijo opreme in ceno), saj je bila po navedbah vlagatelja to izrecna zahteva iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj zapiše, da je storil tudi sam enako in torej v celoti izpolnil pogoje iz 6. člena navodil ponudnikom, saj je iz njegovih obrazcev "ponudba" točno razvidno:
a) vse ponujene komponente opreme, relevantne za oceno skladnosti s specifikacijo,
b) skupna vrednost za posamezno skupino blaga brez DDV, skupaj z odstotkom vrednosti DDV. Vse cene so podane v SIT, končna cena pa vsebuje vse stroške, skupaj z DDV. Kandidat je v skladu z isto točko navodil cene navedel v svojem ponudbenem predračunu, sestavljenem v skladu z navodili naročnika.

Ker obrazec (OBR-II/5) predstavlja po mnenju vlagatelja pogodbo, ponudbe in predračuna pa sploh ni (čeprav bi po tretjem odstavku 23. člena ZJN-1 morala biti-glej 3. in 9.alineo tega odstavka, ki predpisuje obvezno vsebino razpisne dokumentacije- naročnik je priložil le dokumente iz alinej 1, 2, 6, 7, 8 in 10) je vlagatelj enako kot drugi ponudniki v skladu z navodili naročnika dodal svoj ponudbeni predračun, iz katerega so razvidni vsi v navodilih ponudnikom zahtevani podatki. Morebitnih napak v navodilih ponudnikom narejenih s strani naročnika ( vlagatelj zapiše, da ni jasno, za katere obrazce gre, ti niso označeni ali priloženi, med seboj so pomešani, ali jih sploh ni), naročnik ne sme interpretirati škodo posameznih ponudnikov. V tem primeru mora kot pravilen upoštevati vse ponudbe, ki vsebujejo podatke, ki jih je zahteval v navodilih ponudnikov.
Vlagatelj trdi, da mora v tem primeru naročnik kot pravilne upoštevati vse ponudbe, ki vsebujejo podatke, ki jih je zahteval v navodilih ponudnikom, na podlagi katerih je mogoče med seboj primerjati in oceniti ponudbe. Kakršnakoli drugačna interpretacija napak v korist naročnika bi vodila v kršitev temeljnih načel javnega naročanja.

Vlagatelj v nadaljevanju zapiše, da v primeru, ko naročnik ne bi ugodil vlagateljevemu zahtevku, ki ga je postavil pod točko 1 ( to je zahtevek, ki je bil opisan do sedaj), vlagatelj postavlja podrejeno zahtevek za razveljavitev javnega razpisa. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik odločil napačno, saj bi moral izbrati njega. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik v javnem naročilu ni navedel pogojev za to, katera ponudba je primerna, ter pogojev, na podlagi katerih bo ocenjeval ponudbe, oziroma jih je uporabil napačno. Kot edino merilo je v 7. členu navedel najnižjo ceno. Ponudba vlagatelja je dosegla najnižjo ceno. Nikjer v navodilih ponudnikom pa ni navedeno, ali in v kakšni meri lahko ponujena oprema odstopa od specifikacij in priporočil, oziroma ali so ponudbe, ki imajo drugačno (slabo konfiguracijo od zahtevane), izločene. Tako naročnik po mnenju vlagatelja ne more sprejeti odločitve, saj bi moral izbrati katerokoli ponudbo ne glede na to, kaj je ponujeno. V primeru, da sta druga dva ponudnika le izpolnila predvideno specifikacijo, ki ne predstavlja obrazcev ponudba in predračun (1.skupina: računalniki, 2.skupina: monitorji itn.), bi morala biti njuna ponudba kot nepravilna izločena, saj iz njih ni razvidno, kaj sploh ponujata (predmet pogodbe ni določen ali določljiv).
Kot primer navaja, da je v skupini1 - računalniki bil zahtevan ali priporočen 2GHz procesor Pentium 4 ali hitrejši- ni pa razvidno, kakšen procesor je ponudil posamezen ponudnik. Predmet take ponudbe je torej nedoločen in pogodba ne more nastati, saj ni znano, kaj točno je predmet ponudbe oziroma ponudbe ni mogoče oceniti.
Poleg tega je naročnik kršil določbo 23. člena ZJN-1, saj njegova razpisna dokumentacija ni vsebovala vseh z zakonom zahtevanih obrazcev, s čimer je zavajal ponudnike in onemogočil, da bi oddali pravilno ponudbo, oziroma je navodila napisal tako, da na njihovi podlagi ni mogle pridobiti primerljivih ponudb, zaradi česar bi moral v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1 razpis razveljaviti, ponoviti, ponudnikom pa na zahtevo povrniti stroške priprave ponudb.

Vlagatelj je prijavil in zahteva tudi povrnitev stroškov v višini predpisane takse 80.000,00 SIT in stroške dela s priprave revizije po tarifi v višini 100.000,00 SIT, kar skupaj znese 180.000,00 SIT.
Zaradi kršitev naročnika, vlagatelj tudi zahteva, da se razveljavi odločitev naročnika - sklep o oddaji javnega naročila z dne 26.02.2002, ter, da se ponovno odloči, upoštevaje vlagateljevo ponudbo in podredno, v kolikor naročnik ne bi ugodil zahtevi pod točko A, da naročnik razveljavi javni razpis v celoti iz razloga, ker ni odločil v skladu s pogoji javnega razpisa (točka 2 opisanih kršitev), ter pripravil take dokumentacije, da bi lahko na njeni podlagi izbral najugodnejšega ponudnika.

Dne 12.04.2002 je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo in sicer, da predloži potrdilo o plačilu takse. Vlagatelj je poslal dokazilo o plačilu takse dne 19.04.2002.

Naročnik je dne 07.05.2002 izdal odločbo s katero je zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da vlagatelj sam nosi stroške postopka z revizijo. Naročnik je zapisal, da zahtevek za revizijo ni utemeljen. Navedel je, da je s povabilom k oddaji ponudbe z dne 12.02.2002 v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1 pozval več kandidatov, naj dajo ponudbo za nakup računalniške opreme za pedagoško dejavnost. Na razpis os se odzvali trije ponudniki in sicer vlagatelj, â?? in â??. Predmet razpisa sta bili dve skupini blaga- računalniki in monitorji. Pri izbiri je odločilen kriterij najnižje cene in sicer za vsako skupino blaga posebej.
Komisija naročnika je dne 25.02.2002 javno odprla prispele ponudbe, izbrala najboljšega ponudnika in sicer â??, ter o tem obvestila ponudnike (sklep z dne 26.02.2002).
Vlagatelj je proti izbiri z dne 04.03.2002 vložil pritožbo brez datuma, pritožbi pa priložil dodatno dokumentacijo, in sicer del razpisne dokumentacije (tehnično specifikacijo) z izpolnjenimi rubrikami za ceno in skupno vrednost blaga. Po tem je vlagatelj z dopisom z dne 08.03.2002 zahteval še obrazloženo obvestilo o izbiri najboljšega ponudnika, na kar je naročnik odgovoril z dopisom z dne 19.03.2002.

Naročnik navaja, da je razpisne pogoje oblikoval tako, da je za tehnični del razpisa sestavil posebno specifikacijo aparatov oziroma komponent, ki so predmet razpisa: 1. skupina: Računalniki - od R20 do P12 ter 2. skupina monitorji - od M12 do M13.
Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil seznam aparatov oziroma njihovih komponent z nekaterimi njihovimi značilnostmi (Ponudba 01-02000394, z dne 13.02.2002). Iz omenjene nepregledne ponudbe je po navedbah naročnika mogoče le delno razbrati, ali so pogoji iz naročnikove specifikacije izpolnjeni, oziroma ali je v določenih primerih razvidno, da ti pogoji niso izpolnjeni. Konkretne pomanjkljivosti na katere je opozoril naročnik so naslednje:
- pri aparatu R21 je zahteva iz razpisne dokumentacije najmanj 300W napajalnik.Vlagatelj je ponudil 230W, kar je premalo,
- pri aparatu R22 niso navedene mere, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji ( največ 95 x 280 x 250 mm), zato ni razvidno, ali aparat, ki ga vlagatelj ponuja, te pogoje izpolnjuje,
- pri aparatu P10 je naročnik zahteval komponento WLAN, vlagatelj pa je ponudil komponento LAN, kar ne ustreza,
- pri aparatu P12 vlagatelj ni ponudil torbe in zunanje miške.

Dodatne pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe so poleg navedenega še naslednje:
- v ponudbi niso označeni posamezni aparati, kot so označeni v specifikaciji (R20. R21, ipd.);
- v ponudbi niso označene cene po posameznih enotah z vključenim DDV;
- kot naročnik je v ponudbi navedena druga pravna oseba, česar ni možno imenovati tiskarska pomota, kot hoče vlagatelj omiliti napako.

Naročnik tudi navaja, da je vlagatelj po poteku roka naročniku predložil še tehnično specifikacijo iz razpisa, kamor je vpisal cene in vrednosti posameznega blaga. Naročnik je zapisal, da te dopolnitve ni mogel upoštevati, ker je bila predložena po izteku roka..

Naročnik tudi ugotavlja, da sta ostala ponudnika izpolnila pogoje iz tehnične specifikacije. Po navedbah naročnika namreč ni utemeljen pomislek vlagatelja, da predmet pogodbe pri ostalih dveh ponudnikih ni določen, če nista predložila dodatne dokumentacije s specifikacijo komponent oziroma aparatov. Ostala ponudnika sta naročnikovo tehnično specifikacijo dopolnila z navedbami o komponentah, ki bodo vgrajene, oziroma o posameznih aparatih, oziroma sta sprejela natančne pogoje iz tehnične specifikacije. Predmet pogodbe je zato določljiv, ponudbi pa sta popolni in pravilni.

Kar zadeva razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, naročnik poudarja, da je glavni razlog za zavrnitev ponudbe neizpolnjevanje pogojev iz tehnične dokumentacije oziroma nerazvidnost izpolnjevanja teh pogojev. Naročnik navede, da te pomanjkljivosti že same zase pomenijo razlog za zavrnitev ponudbe. Ostale pomanjkljivosti so le še dodatne pomanjkljivosti, ki potrjujejo pravilnost odločitve. Dejstvo, da jih naročnik vlagatelju ni sporočil hkrati, po mnenju naročnika ne vpliva na pravilnost odločitve. Naročnik ob tem poudarja, da vrsta pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe kaže na to, da vlagatelj pri poslovanju ni natančen. Že v tem začetnem postopku se je pokazal kot najmanj soliden. Naročnik tako zapiše, da je jasno, da bi se ta nesolidnost gotovo lahko pokazala tudi pri izpolnjevanju ev. pogodbe. Naročnik med drugim tudi navede, da vlagatelj ravnal pomanjkljivo tudi v postopku revizije, saj najprej ni plačal takse (22. člen ZRPJN), na poziv naročnika, naj takso plača, pa je plačal premalo takse. Revizijo je vložil za obe skupini blaga skupaj.

Naročnik je moral zaradi navedenih pomanjkljivosti v skladu s 76. členom ZJN-1 ponudbo vlagatelja zavrniti kot nepravilno, saj le ta ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vse zgoraj naštete pomanjkljivosti veljajo za skupino računalnikov. Za skupino monitorjev, za katero je naročnik v skladu z razpisnimi pogoji posebej ugotavljal najboljšega ponudnika, vlagatelj ni ponudil najnižje cene in zato tudi ni mogle biti izbran kot najboljši ponudnik.

Kar zadeva domnevno kršitev 23. člena ZJN-1, naročnik ugotavlja, da do te kršitve ni prišlo. Razpisna dokumentacija je bila sestavljena v skladu z zakonom in ima vse potrebne podatke iz 23. člena ZJN-1. Razpisna dokumentacija je bila jasna in razumljiva in ni bila razlog za pomanjkljivo ponudbo vlagatelja. Dokaz za to trditev sta po mnenju naročnika ostali dve ponudbi. Navaja pa naročnik, da je ta ugovor tudi prepozen, saj bi ga moral vlagatelj uveljavljati že pred izbiro najugodnejšega ponudnika (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Glede na navedeno naročnik, ugotavlja, da kršitve zakona, ki jih zatrjuje vlagatelj, niso podane. Naročnik je zato zahtevo za revizijo na podlagi 16. člena ZRPJN zavrnil.
Za stroške postopka pa je zapisal, da jih zaradi neuspeha z zahtevkom za revizijo nosi vlagatelj sam.

Dne 10.05.2002 je vlagatelj podal obvestilo o nadaljevanju zahtevka pred državno revizijsko komisijo.
Ob tem je za svojo odločitev navedel naslednje pripombe in argumente.
Vlagatelj navaja, da je naročnik je 07.05.2002 izdal odločbo s katero zavrača zahtevek za revizijo. V svoji odločitvi naročnik navaja, da vlagatelj zahtevka v ponudbi ni predložil dokumentov, iz katerih bi bile razvidne nekatere značilnosti opreme. Iz sklepa o oddaji javnega naročila z dne 26.02.2002 pa je razvidno, da je bil vlagatelj zahtevka izločen zaradi napačne naslovitve ene od prilog. Vlagatelj trdi, da naročnik dejstvo tehničnih pomanjkljivosti navaja šele v zahtevku za revizijo in ne že v svoji odločitvi. Torej je odločitev o zahtevku za revizijo v nasprotju z lastno odločitvijo, ki jo je sprejel v sklepu o oddaji javnega naročila.
Nadalje navaja, da je naročnik zapisal, da sta ostala dva ponudnika tehnično specifikacijo dopolnila z navedbami o komponentah, ki bodo vgrajene, oziroma o posameznih aparatih oziroma sta sprejela natančne pogoje iz tehnične specifikacije. Predmet pogodbe naj bi bil zato določljiv, ponudbi pa pravilni in popolni. Take pogoje je sprejel tudi vlagatelj zahtevka, tako da je iz njegovega sprejetja pogojev mogoče sklepati, da je tudi on ponudil ohišje dimenzij 95 x 280 x 250 mm in zato zahteva enako obravnavo kot ostala dva ponudnika . Vlagatelj zapiše, da tudi onadva verjetno nimata eksplicitno navedenih dimenzij ohišja.
Vlagatelj v nadaljevanju zapiše, da naročnik navaja, da je plačal premalo takse. Trditev naročnika po mnenju vlagatelja ni točna, kar kaže na njegovo nesolidnost pri poslovanju in neprofesionalnost in ne na neprofesionalnost vlagatelja zahtevka (Tu je vlagatelj dodal dokazilo: potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT, ki ga je naročnik že prejel).
Zapisal je tudi, da kot navajata in ugotavljata tako naročnik kakor tudi vlagatelj, je moral vlagatelj dodati lasten obrazec OBR-II/5. 23. člen ZJN-1 ter Odredba o obvezni vsebini razpisne dokumentacije jasno zahtevata, katere obrazce mora vsebovati razpisna dokumentacij, da bo na njeni podlagi mogoče pripraviti ustrezno ponudbo. Če so ti obrazci premalo definirani ali pomanjkljivi, podaja lastnih obrazcev, iz katerih so razvidni vsi bistveni elementi, ne more iti na škodo ponudnikov. V tem se kaže nesolidnost oziroma neprofesionalnost naročnika in ne ponudnika, kot to v obrazložitvi navaja naročnik.

Vlagatelj je zato zapisal, da ker je določitev o zahtevku za revizijo v nasprotju z razlogi odločitev iz sklepa o oddaji javnega naročila, vlagatelj vztraja pri prvotnem zahtevku.
Poleg tega vlagatelj prijavlja tudi dodatne stroške, ki jih je imel s pripravo obvestila o nadaljevanju, saj je naročnik v obrazložitvi navajal nova dejstva in razloge, ki jih ni navajal v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila. Pri tem je vlagatelj potreboval storitve zunanjega poslovnega svetovanja s tehničnega področja predmeta javnega naročila in je zato prijavil dodatne stroške v višini 30.000,00 SIT.

Dne 13.05.2002 je naročnik podal mnenje v zvezi z obvestilom, da bo vlagatelj nadaljeval s postopkom pred državno revizijsko komisijo.
Naročnik je zapisal, da v celoti vztraja pri vseh do sedaj navedenih stališčih, poleg tega pa je dodal še naslednje navedbe.
Naročnik tako pravi, da vlagatelj ne zanika, da je napačno naslovil svojo ponudbo. Namesto na naročnika jo je naslovil na drugo pravno osebo, to je na Fakulteto za elektrotehniko. In to je bil eden od številnih razlogov, da ni bil izbran. Naslednji razlog, ki izhaja iz sklepa (iz preglednice ponudbenih cen) je tudi ta, da formalni pogoji niso izpolnjeni. Res pa je, kakor zapiše naročnik, da naročnik ni podrobneje naštel vseh formalnih pogojev v sklepu o oddaji naročila z dne 26.02.2002. Naročnik trdi, da torej ne gre za nobeno nasprotje med razlogi v odločbi in sklepom z dne 26.02.2002. Nadalje zapiše, da je zaradi nejasnosti, kaj ponudba (če je bila sploh dana naročniku in ne drugi fakulteti) obsega, ponudbenih cen ni bilo možno primerjati.

Naročnik navaja tudi, da vse navedeno v zvezi s ponudbo vlagatelja izhaja že iz poročila o oddaji javnega naročila z dne 12.02.2002, v delu, kjer se v poročilu ugotavlja:
- da v ponudbeni predračun OBR-II/4 ni popoln, manjka del s specifikacijami, in
- da vlagateljev ponudbeni predračun ne vsebuje cen po posameznih enotah z vključenim DDV, niti vseh zahtevanih elementov enot.

Naročnik tudi zapiše, da je vse to navedel tudi v dokumentu Obrazložitev obvestila o oddaji naročila z dne 26.02.2002, ki ga je zahteval vlagatelj. Torej v odločbi ne gre za neke na novo ugotovljen pomanjkljivosti ponudbe, po mnenju naročnika so namreč le obširneje navedene in obrazložene.

Naročnik nadalje navaja, da sta bili ponudbi ostalih dveh ponudnikov pravilni in popolni. Vsebovali sta namreč dovolj podatkov glede zahtevanih elementov in glede cen.

Naročnik je opozoril, da tako kot ponudba tudi poznejša revizija vlagatelja ni bila popolna in je moral naročnik dodatno zahtevati dokaz o plačani taksi, čeprav bi morala biti priložena k reviziji. To kaže po mnenju naročnika na določeno nesolidno poslovanje vlagatelja, ki bi se lahko pojavilo tudi pozneje, npr. pri izpolnjevanju pogodbe.

Naročnik tudi navaja, da je glede zahtevanega obrazca predračuna imel edino vlagatelj težave, ne pa tudi ostala dva ponudnika. Če se zanemari, da je ponudbo naslovil na drugo pravno osebo, ostane dejstvo, da njegova ponudba ni vsebovala vseh podatkov, ki so zahtevani v razpisni dokumentaciji. Te pomanjkljivosti se je vlagatelj zavedal in je k svoji pritožbi zoper sklep o izbiri priložil manjkajoče podatke, izpisane na roko.
Naročnik je tudi zapisal, da se upira nedokumentirani zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov v znesku 30.000,00 SIT. Znesek je določen povsem na pamet.

Vlagatelj je dne 20.05.2002 podal dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi dokazili.
V njem je navedel, da na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, ter subsidiarne uporabe 337. in 286. člena ZPP, posreduje nova dejstva in dokaze, ki dopolnjujejo zahtevek za revizijo in lahko bistveno vplivajo na odločitev Državne revizijske komisije, oziroma, da predlaga izvedbo dokazov, ki dokazujejo v nadaljevanju podan navedbe.

Vlagatelj tako navaja, da je bila ponudba ponudnika â?? na drugem javnem naročilu naročnika Javni zavod RTV Slovenija, katerega predmet je bila prav tako nabava in garancijsko vzdrževanje računalniške strojne opreme (72.500 - vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev, ter računalniških naprav), na javnem odpiranju kot nepravilna izločena, saj ponudnik ni imel obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Ker je bilo to javno odpiranje izvedeno kasneje, vlagatelj zahtevka ni mogel vedeti, da eden izmed ponudnikov, ki so oddali ponudbo na drugo fazo javnega razpisa naročnika .., ne posluje zakonito, saj je za to izvedel šele na javnem odpiranju drugega naročnika, naročnik, â??, pa je očitno spregledal to dejstvo, da bi se tako izognil neuspelemu javnemu naročilu.

V izvedbo dokazov navaja naslednja dejstva:

1. Na javno naročilo naročnika â?? so prispel tri ponudbe. Ponudba vlagatelja je bila izločena kot formalno nepravilna, ostali dve ponudbi pa sta bili s strani naročnika označeni kot pravilni.

2. Izbrana je bila ponudba ponudnika â??., za katerega je vlagatelj zahtevka na nekem drugem kasnejšem javnem odpiranju izvedel, da ta v času oddaje ponudbe za drugo fazo javnega naročila naročnika â?? ni posloval zakonito (ni imel obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti).

3. Dejstvo je, da je vlagatelj zahtevka za to izvedel šele kasneje, zato lahko v skladu s 337. členom ZPP to dejstvo navaja, na zakonitost poslovanja ponudnikov pa morata po uradni dolžnosti (po zakonu) ves čas postopka paziti tako naročnik kot tudi Državna revizijska komisija.

4. Predmet javnega naročila je bila nabava in garancijsko vzdrževanje računalniške strojne opreme. Iz ponudbe vseh treh ponudnikov je razvidno, da vsi ponujajo vsaj 12 mesečno garancijo (odpravo napak), slednjo pa izvajajo v skladu s klasifikacijo 72.500 (vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev ter računalniških narav).

5. V skladu z Obrtnim zakonom ter Uredbo o listi A in B obrtne in obrti podobne dejavnosti, potrebuje ponudnik, ki opravlja dejavnost 72.500, ustrezno obrtno dovoljenje in biti vpisan v obrtni register.

6. Izbrani ponudnik â??. v času oddaje ponudbe na javno naročilo ni imel obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju naročnika Javni zavod RTV Slovenija (priloga 1, ki jo je priložil vlagatelj), ter izpisa iz obrtnega registra, ki je javna knjiga (priloga 2). To pomeni, da je v času oddaje ponudbe na drugo fazo javnega naročila fakultete za računalništvo posloval v nasprotju z Obrtnim zakonom, zaradi česar bi morala biti njegova ponudba kot nepravilna izločena, vendar naročnik te ponudbe ni izločil kot nepravilne, temveč jo je celo izbral kot najugodnejšo.

7. S tem je naročnik po mnenju vlagatelja kršil 5. alineo drugega odstavka 41. člena ZJN-1, saj ni izločil ponudnika, ki v času oddaje javnega naročila ni imel veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, tako dovoljenje pa je zahtevano s posebnim predpisom (Obrtni zakon).
Zaradi navedenega vlagatelj zahtevka predlaga, da: Državna revizijska komisija upošteva omenjeno dejstvo za katerega je vlagatelj zvedel šele kasneje.
Državna revizijska komisija naj torej odloči v mejah zahtevka, upoštevajoč nova dejstva.

Vlagatelj je dne 24.05.2002 posredoval še prilogo Obrtne Zbornice.
V prilogi Obrtne zbornice, Območna obrtna zbornica Ljubljana, Bežigrad, izdane dne 23.05.2002, je M. Z., ki je odgovorna oseba za vodenje obrtnega registra zapisala naslednje:
" Obveščamo vas, da je bilo firmi â??, na podlagi 14. in 46. člena Obrtnega zakona (Uradni list št. 50/94, 36/00, 61/00), dne 16.05.2002 izdano obrtno dovoljenje št. 070628/3807/01-34/2002, za opravljanje dejavnosti K/72.50 vzdrževanje in popravilo računalniške opreme, ter prodaja na drobno rezervnih delov za računalniško opremo osebam, katerim se storitev popravila in vzdrževanja tudi opravi. S tem obrtnim dovoljenjem se firmi â?? priznava vse pravice za opravljanje navedenih obrtnih dejavnosti od 06.03.1995 dalje. Po določbi 46. člena Obrtnega zakona je bila namreč obrtna zbornica Slovenije dolžna, najpozneje v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona, izdati vsem pravnim in fizičnim, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljale obrtno ali obrti podobno dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti, obrtno dovoljenje po uradni dolžnosti in jih vpisati v obrtni register. Ker obrtna zbornica Slovenije zaradi pomanjkljivosti podatkov, s katerimi je razpolagala ob uveljavitvi obrtnega zakona, tega ni storila in je iz listin, ki jih je predložila firma â?? razvidno, da bi ji bila dolžna storiti, je Obrtna zbornica to storila z izdajo odločbe dne 16.05.2002."

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, dodatne dokumentacije in pojasnil naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je najprej preverila navedbe naročnika, ki so vodile v izločitev vlagatelja in zoper katere je vlagatelj podal revizijski zahtevek.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v skladu s 74. členom ZJN-1 izdelal zapisnik o odpiranju ponudb, ki ga je v skladu s 75. členom ZJN- 1 po končanem postopku odpiranja ponudb naročnika poslal ponudnikom, ki so oddali ponudbe.
V zapisniku o odpiranju ponudb je navedel, da podjetje vlagatelja ni imelo ustrezno naslovljenega predračuna in da za 1. sklop: računalniki in 2. sklop: monitorji, niso bili izpolnjeni formalni pogoji.
Naročnik je v skladu s 78. členom ZJN-1 sestavil tudi pisno poročilo o oddaji naročila, v katerem pa je navedel, da je bila ponudba podjetja vlagatelja zavrnjena, ker ponudbeni predračun (OBR-II/4) ni popoln, manjkal naj bi namreč del s specifikacijami in ker ponudbeni predračun vlagatelja ne vsebuje cen po posameznih enotah z vključenim DDV, niti vseh zahtevanih elementov.

Državna revizijska komisija opozarja, da ZJN-1 v prvem odstavku 74. členu določa, da se v zapisnik o postopku odpiranja ponudb zapisujejo predvsem naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.

V skladu s 75. členom ZJN-1 naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb pošlje ponudnikom zapisnik o odpiranju ponudb.

78. člen ZJN-1 v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti tudi pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. ime in naslov naročnika,
2. predmet in vrednost naročila,
3. imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev,
4. ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, če je ponudnik navedel, da bo naročnik izvedel s pomočjo podizvajalcev, tudi vsak del izvedbe naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec,
5. pri postopkih izbire izvajalca s pogajanji okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka s pogajanji.

Državna revizijska komisija pa opozarja, da je na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1 naročnik na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena dolžan nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija opozarja, da je razlika med obvestilom o oddaji poročila in poročilom o oddaji poročila. To je potrebno navesti predvsem zaradi dejstva, ker vlagatelj zatrjuje, da naročnik navaja v nadaljevanju druge razloge, kot jih je navajal prvotno in da so razlogi s seboj v nasprotju.
Naročnik je, po preverjanju dejstev s strani Državne revizijske komisije in njenih ugotovitvah, ravnal v skladu s sprejeto zakonodajo.

Državna revizijska komisija je preverila navedbe vlagatelja in navedbe naročnika o dejstvih in nasprotni dejstvih, ki jih navajata stranki postopka, za oz. proti zavrnitvi vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je navedel tako v poročilu o oddaji naročila, kot v obrazloženem obvestilu, da ponudba vlagatelja ne vsebuje cen po posameznih enotah z vključenim DDV, kot to zahteva 6. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe.
Naročnik navaja, da ponudba vlagatelja ni bila podana v skladu z 2. in 6. členom Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe. Naročnik namreč navaja, da je vsebino obrazcev iz 2. člena razumeti zgolj v povezavi s 6. členom teh navodil, ki v svojem prvem odstavku jasno poudarja zahtevo, da mora ponudnik navesti končne cene za posamezne enote v ponudbenem predračunu (OBR-II/5). Drugi odstavek istega člena pa od ponudnika zahteva navedbo skupne vrednosti ponudbenega predračuna za posamezne skupine blaga. Naročnik navaja, da je ponudba vlagatelja vsebovala zgolj izpolnjeno zahtevo drugega odstavka 6. člena Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da se 2. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe glasi:

2. člen

Za pravilnost ponudbe morajo kandidati izpolniti in predložiti:
1. obrazec predračuna (OBR-II/4)
2. parafiran vzorec pogodbe (OBR-II/5)
3. garancijo za resnost ponudbe

Dne 12.02.2002 je naročnik sporočil ponudnikom, da sedaj ni več potrebno predložiti garancijo / menico za resnost ponudbe, razen v kolikor bi naročnik to zahteval.

6. člen pa se glasi:
Kandidat mora navesti končno ceno na enoto v tolarjih. Končna cena mora vsebovati vse stroške (prevozne, špediterske, DDV) popuste in rabate. Kandidat navede cene v ponudbenem predračunu (OBR-II/5).
Navesti mora tudi skupno vrednost ponudbenega predračuna za posamezno skupino blaga, ki jo dobi tako, da cene pomnoži s količinami in tako dobljene vrednosti sešteje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v ponudbenem predračunu resnično ni navedel končno ceno na enoto v tolarjih, ki bi vsebovala DDV. Vlagatelj je navedel ceno na enoto, ceno brez DDV, odstotek DDV in znesek brez DDV, ne pa tudi končno ceno na enoto v tolarjih, kakor je bila postavljena zahteva v skladu s 6. členom Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe.
Vlagatelj je navedel, da je iz njegove ponudbe razvidna končna cena na enoto v tolarjih v SIT brez in z DDV, ter tudi skupna cena posameznega sklopa z DDV.
Zapisal je, da je iz njegovih obrazcev točno razvidna skupna vrednost za posamezno skupino blaga brez DDV, znesek DDV in skupna vrednost z vključenim DDV, ter cena na enoto opreme brez DDV, skupaj z odstotkom vrednosti DDV.

Državna revizijska komisija se sicer strinja, da je končno ceno na enoto iz vlagateljevih navedb mogoče razbrati, vendar je ni navedel na način, kot so to zahtevala navodila kandidatom za izdelavo ponudb.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbo naročnika, da v ponudbi niso navedeni vsi zahtevani elementi enot po razpisu, kar je naročnik navedel v obrazložitvi obvestila o oddaji naročila.
Naročnik je v odgovoru na revizijski zahtevek vlagatelja poleg tega navedel, da so konkretne pomanjkljivosti naslednje:
- pri aparatu R21 je zahteva iz razpisne dokumentacije najmanj 300 W napajalnik. Vlagatelj je ponudil 230W napajalnik, kar je premalo.
- Pri aparatu R22 niso navedene mere, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji ( največ 95 x 280 x 250 mm), zato ni razvidno, ali aparat, ki ga ponuja vlagatelj, te pogoje izpolnjuje,
- Pri aparatu P10 je naročnik zahteval komponento WLAN, vlagatelj je ponudil komponento LAN, kar ne ustreza,
- Pri aparati P12 vlagatelj ni ponudil torbe in zunanje miške.

Državna revizijska komisija je preverila navedbe naročnika in ugotovila, da njegove navedbe držijo, saj je vlagatelj resnično ni navedel v svoji ponudbi navedenih elementov, oziroma je ponudil enote z lastnostmi, ki ne ustrezajo zahtevanim lastnostim opreme, kot jo je zahteval naročnik.
Pri aparatu R22 Državna revizijska komisija opozarja, da samo dejstvo, da vlagatelj ni navedel mer, še ne more pomeniti dejstva, da aparat teh mer ne vsebuje, saj je vlagatelj sprejel pogoje razpisne dokumentacije in je torej zavezan k pogojem, ki so določeni v le tej.
Kljub temu Državna revizijska komisija opozarja, da je vlagatelj bil dolžan ponuditi vse vrste blaga iz posamezne skupine oziroma sklopa, kar določa tudi 8. člen Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe.

Vlagatelj torej ni izpolnjeval vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in zatorej njegova ponudba ni bila pravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v poročilu o oddaji javnega naročila pravilno zapisal, da se taka ponudba zavrne, in sicer v skladu s 76. členom ZJN-1, ki v drugem odstavku določa, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo dokazano dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba upravičeno zavrnjena in izločena iz nadaljnjega obravnavanja.
Zaradi navedenega je odločitev Državne revizijske komisije s tem utemeljena in je obravnava nadaljnjih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na upravičenost zavrnitve njegove ponudbe brezpredmetna.

Državna revizijska komisija vlagatelja ob dejstvu, da je v pritožbi, ki jo je poslal dne 04.03.2002 in kateri je priložil specifikacijo opreme, z na roko vpisanimi cenami v SIT na enoto, opozarja, da v skladu s 55. členom ZJN-1, le ta v drugem odstavku določa, da je pravočasna ponudba tista, ki jo ponudnik naročniku predloži do roka, ki je določen v objavi.
V skladu s četrtim odstavkom navedenega člena, po poteku roka ponudnik ne sme spremeniti ponudbe. 54. člen ZJN-1, namreč v prvem odstavku določa, da sme naročnik od ponudnikov zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe naredili le to ustrezno.

Državna revizijska komisija je preverila tudi trditve vlagatelja, ki bi lahko pomenile upravičen razlog za zavrnitev ponudb in izločitev ostalih dveh ponudnikov iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je tako zapisal, da če je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo zaradi napačne označbe, bi moral po analogiji toliko bolj izločiti ponudbi ostalih dveh ponudnikov, saj ti naziva v predračunu sploh nista imeli.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta bili ponudbi obeh vlagateljev ustrezno naslovljeni in da je bil del ponudbene dokumentacije predračun, ki ni vseboval naziva naročnika. Državna revizijska komisija opozarja, da je bilo v dokumentu z dne 12.02.2002, Povabilo k oddaji ponudbe, v 2. točki določeno, da morajo kandidati ponudbe oddati v zaprti kuverti, na kateri mora biti označen naslov: â?? ..
V Navodilih kandidatom za izdelavo ponudbe ni določil, ki bi določala, da mora predračun vsebovati naziv naročnika.
Zaradi navedenega analogija, ki jo je navedel vlagatelj ne drži, saj je bil predračun del ponudbe, ki se je v celoti glasila na naročnika in je bila s tem v skladu s 22. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83-4387/01, 25.10.2001, v nadaljevanju OZ), ki v
22. členu določa, da je ponudba določeni osebi dan predlog, kar je bilo v konkretnem primeru tudi podano. Celotna ponudba se je namreč glasila na naročnika in je zaradi navedenega posledično tudi razumljivo, da se tudi sestavni deli ponudbe nanašajo na naročnika, ne glede na to, da posamezni deli ponudbe nimajo posebej označeno, na koga se ponudba nanaša.

Vlagatelj je tudi zapisal, da nikjer v navodilih ponudnikom pa ni navedeno, ali in v kakšni meri lahko ponujena oprema odstopa od specifikacij in priporočil, oziroma ali so ponudbe, ki imajo drugačno (slabšo konfiguracijo od zahtevane), izločene. Tako naročnik po mnenju vlagatelja ne more sprejeti odločitve, saj bi moral izbrati katerokoli ponudbo ne glede na to, kaj je ponujeno. V primeru, da sta druga dva ponudnika le izpolnila predvideno specifikacijo, ki ne predstavlja obrazcev ponudba in predračun (1.skupina: računalniki, 2.skupina: monitorji itn.), bi morala biti njuna ponudba kot nepravilna izločena, saj iz njih ni razvidno, kaj sploh ponujata (predmet pogodbe ni določen ali določljiv).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet obveznosti po definiciji, ki jo podaja OZ v prvem odstavku 38. člena, določljiv takrat, če vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu naj ga določi.
Državna revizijska komisija opozarja, da je predmet pogodbe določljiv, saj sta ponudnika z izpolnitvijo specifikacije pristala, da izpolnita predmet obveznosti kot ga določa specifikacija, s tem ko sta pristala na razpisne pogoje in Navodila kandidatom za izdelavo ponudbe.
Predmet obveznosti je namreč točno določena oprema, katere lastnosti morajo biti take, kot jih navaja specifikacija, oziroma v primerih, ko specifikacija določa minimalne zahteve, mora predmet obveznosti dosegati najmanj minimalne zahteve, ki jih določa specifikacija. S tem je predmet obveznosti določljiv, saj je namreč ali natančno določen ali pa so določene njegove minimalne zahteve. Državna revizijska komisija opozarja, da specifikacija namreč vsebuje podatke na podlagi katerih je predmet vedno mogoče določiti in da sta torej ponudnika s sprejetjem in izpolnitvijo specifikacije pristala na dobavo točno določnega oz. določljivega predmeta obveznosti.

V tem okviru Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da je utemeljena navedba vlagatelja, da v primeru, ko ni navedel dimenzij ohišja, 95 x 280 x 250 mm, da to pomeni, da je sprejel enake pogoje kot ponudnika in da bo tudi sam dostavil ohišje z določenimi dimenzijami. Drugačno obravnavanje bi pomenilo neupravičeno diskriminacijo vlagatelja.

Vlagatelj tudi navaja, da je bila ponudba ponudnika â?? na drugem javnem naročilu naročnika â??., katerega predmet je bila prav tako nabava in garancijsko vzdrževanje računalniške strojne opreme (72.500 - vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev, ter računalniških naprav), na javnem odpiranju kot nepravilna izločena, saj ponudnik ni imel obrtnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Zaradi navedenega meni, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika tudi v tem postopku kot nepravilna izločena.
S tem je naročnik po mnenju vlagatelja kršil 5. alineo drugega odstavka 41. člena ZJN-1, saj ni izločil ponudnika, ki v času oddaje javnega naročila ni imel veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, tako dovoljenje pa je zahtevano s posebnim predpisom (Obrtni zakon).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz obvestila Obrtne zbornice Ljubljana, Bežigrad, z dne 23.05.2002, razvidno, da je bila po določbi 46. člena Obrtnega zakona, obrtna zbornica Slovenije dolžna, najpozneje v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona, izdati vsem pravnim in fizičnim, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljale obrtno ali obrti podobno dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti, obrtno dovoljenje po uradni dolžnosti in jih vpisati v obrtni register. Ker Obrtna zbornica Slovenije zaradi pomanjkljivosti podatkov, s katerimi je razpolagala ob uveljavitvi obrtnega zakona, tega ni storila in je iz listin, ki jih je predložila firma â?? razvidno, da bi bila dolžna to storiti, je Obrtna zbornica to storila z izdajo odločbe dne 16.05.2002 in sicer , na podlagi 14. in 46. člena Obrtnega zakona (Uradni list št. 50/94, 36/00, 61/00), za opravljanje dejavnosti K/72.50 vzdrževanje in popravilo računalniške opreme, ter prodaja na drobno rezervnih delov za računalniško opremo osebam, katerim se storitev popravila in vzdrževanja tudi opravi. Obrtno dovoljenje, št. 070628/3807/01-34/2002, je bilo izdano dne 16.05.2002. S tem obrtnim dovoljenjem se firmi â?? priznava vse pravice za opravljanje navedenih obrtnih dejavnosti od 06.03.1995 dalje.

Izbrani ponudnik je imel priznano obrtno dovoljenje od dne 06.03.1995 dalje, sama izdaja obrtnega dovoljenja pa pomeni zgolj izkaz obstoječega stanja. Izbrani ponudnik je namreč že s samim zakonom imel priznano dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti, ob predpostavki izpolnjenih pogojev, kar je navedla tudi Obrtna zbornica Slovenije. Vendar je ob tem naročnika potrebno opozoriti na načelo formalnosti, ki se med drugim realizira tudi ob spoštovanju naročnikovih zahtev v razpisni dokumentaciji po predložitvi dokazil za izpolnjevanje pogojev.

Ne glede na presojo utemeljenosti navedbe vlagatelja in tehtanje utemeljenosti navedbe z vidika načela formalnosti in dejanske sposobnosti izbranega ponudnika za izvedbo naročila, je potrebno položaj presojati z vidika pravočasnosti navedbe.

Ob tem Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja tudi na dejstvo, da v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist. Ker gre pri navedenem očitku za presojo vprašanja, ki je urejeno že v dokumentih, ki sestavljajo prvo fazo omejenega postopka in določilih razpisne dokumentacije (prvo fazo omejenega postopka je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 70/01), je potrebno ugotoviti, da je navedeni vlagateljev očitek vložen prepozno. Vlagatelj je bil z razpisno dokumentacijo in priznanjem sposobnosti ter usposobljenosti izbranemu ponudniku seznanjen že na samem začetku druge faze omejenega postopka (pred tem že ob priznanju sposobnosti kot zaključkom prve faze), najkasneje pa ob prejemu zapisnika o javnem odpiranju ponudb v drugi fazi omejenega postopka (kar je mogoče ugotoviti na podlagi prejete dokumentacije), zaradi česar je bil v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne svoje očitke, ki zadevajo neustreznost ugotovitve sposobnosti izbranega ponudnika, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Tudi sicer je vlagatelja potrebno opozoriti, da bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo dokazila za izpolnjevanje sposobnosti, še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi 154. člena ZPP ne priznava povrnitve stroškov, ki so mu nastali z revizijo, saj ni uspel v svojem zahtevku. Poleg tega Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je potrebno zahtevek po povračilu stroškov vedno specificirati in da ne sme biti postavljen brez obrazložitve. 163. člen ZPP namreč določa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Procesna določila ZPP se subsidiarno uporabljajo na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Isto določa tudi četrti odstavek 22. člena ZRPJN, ki določa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??
â??