018-092/02

Številka: 018-92/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3-1kos (a1.) in dobavo samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug-1kos (a2.) ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno komunalno podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek za oddajo javnega naročila za dobavo samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3-1kos (a1.) in dobavo samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug-1kos (a2.), objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod št. objave Ob-â??

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, pod št. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3-1kos (a1.) in dobavo samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug-1kos (a2).

še pred nastopom roka za oddajo ponudb je naročnik dne 26.04.2002 prejel zahtevek za revizijo (z dne 25.04.2002), v katerem vlagatelj navaja, da naj bi bil del razpisne dokumentacije v nasprotju z 31., 32., 50. in 51. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je v 10. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v razpisni dokumentaciji (v nadaljevanju: navodila) navedel tudi pogoj avtomatsko centralno mazanje šasije, kar je za vlagatelja nerazumno, saj je ta tehnologija po njegovem mnenju zastarela in ekološko oporečna v primerjavi z vozili, ki imajo novejšo tehnologijo. Avtomatsko centralno mazanje šasije vpliva tudi na večje stroške vzdrževanja vozila. Po mnenju vlagatelja tehnična rešitev s trapeznim vzmetenjem za specialna vozila te vrste ni najbolj primerna, saj bi bil na prvi osi vozila bolj primeren sistem paraboličnih vzmeti, na zadnji osi pa zračno vzmetenje. Pravilna izbira vzmetenja ima po navedbi vlagatelja velik vpliv na pravilne osne obremenitve, posredno pa tudi na vodljivost in varnost vozila. Vlagatelj meni, da je tehnična opremljenost vozil, kot je navedena v 10. členu navodil, v nasprotju s 50. členom ZJN-1, saj ima skladno z 10. členom navodil prednost tisti ponudnik, ki pogoje glede tehnične opremljenosti izpolnjuje, čeprav bi drug ponudnik lahko dobavil vozila, ki bi bila s stališča tehnične opremljenosti bolj kakovostna. Vlagatelj meni, da je to v nasprotju s 32. členom ZJN-1 in navaja, da je naročnik dal določil preveliko težo merilu "tehnična opremljenost" (25%, to je 25 točk), pri čemer lahko ponudnik pridobi vse točke na podlagi tega merila le, če bi ga izpolnjevali obe vozili. Vlagatelj še navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel načina uporabe merila "tehnična opremljenost" za primer, če bi ponudnik minimalno odstopal od pogojev določenih v 2. točki 10. člena navodil. Vlagatelj je namreč mnenja, da je to 2. točko tega člena navodil razumeti tako, da v primeru minimalnih odstopanj ponudnik ne prejme nobene točke na podlagi tega merila. Vlagatelj meni, da je s tako zapisanim določilom 10. člena navodil naročnik vnaprej dal prednost tistemu ponudniku, ki bo izpolnjeval podmerila za merilo "tehnična opremljenost" na račun ponudbene cene oziroma merila "končna vrednost ponudbe", ki je v 10. členu navodil prav tako določena kot merilo za vrednotenje ponudb. Takšen način uporabe meril je po mnenju vlagatelja diskriminatoren, ponudnike pa postavlja v neenakopraven položaj. Vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi navedene razpisne pogoje in merila.

Naročnik je vlagatelja, z dopisom, št. JR/2002, z dne 29.04.2002, pozval naj skladno s 6. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN. Tega dne je naročnik izdal tudi dopis, št. JR/2002, ki ga je naslovil na vse potencialne ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo. V tem dopisu je naročnik navedel, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo preklicuje javno odpiranje ponudb dne 06.05.2002.

Naročnik je dne 06.05.2002 prejel fotokopijo bančnega izpiska, št. 263, z dne 25.04.2002, kot dokazilo o vplačilu takse v znesku 80.000,00 SIT. Iz te fotokopije izhaja, da je bila taksa vplačana dne 25.04.2002.

Državna revizijska komisija je dne 07.05.2002 prejela dopis naročnika, z dne 06.05.2002, št. JR/2002, v katerem naročnik Državno revizijsko komisijo poziva naj imenuje revizijskega izvedenca za predmetni revizijski postopek. V tem dopisu je naročnik podal tudi svoje mnenje, da je zahtevana tehnična opremljenost za njegovo specifično dejavnost ekonomična in ustrezna. Naročnik je navedel, da so merila v razpisni dokumentaciji določena, največjo težo pa ima merilo "končna vrednost ponudbe", zato je mnenja, da zahtevek za revizijo ni upravičen. Naročnik je zaradi vloženega zahtevka za revizijo ustavil predmetni postopek oddaje javnega naročila in pozval vlagatelja naj zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse. Naročnik je še zapisal, da temu dopisu prilaga še objavo javnega razpisa za predmetni postopek oddaje javnega naročila v Uradnem listu RS, razpisno dokumentacijo, zahtevek za revizijo, poziv naročnika za dopolnitev le-tega in potrdilo o delnem plačilu takse.

Državna revizijska komisija je dne 07.05.2002 izdala dopis, št. NVD-396/02-21-852, v katerem je navedla, da ZRPJN v 14. členu res določa, da mora pri odločanju o zahtevku o revizijo sodelovati tudi revizijski izvedenec, vendar šesti odstavek 35. člena ZRPJN določa, da se določbe 14., 15. in 16. člena ZRPJN začnejo uporabljati z dnem objave seznama revizijskih izvedencev. Ta seznam še ni bil objavljen, zato pogoji za sodelovanje revizijskega izvedenca v revizijskem postopku niso izpolnjeni. Državna revizijska komisija je pozvala vlagatelja, da v skladu s 16. členom ZRPJN odloči o zahtevku za revizijo, v skladu s 17. členom ZRPJN naj o svoji odločitvi obvesti vlagatelja, po morebitnem vlagateljevem obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka, pa naj naročnik vso dokumentacijo, skupaj s svojim mnenjem, odstopi Državni revizijski komisiji.

Dne 06.05.2002 je naročnik izdal sklep, št. JR/2002, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik navedel, da je vložil zahtevek za določitev revizorja, vendar mu je bilo sporočeno, da seznama revizorjev še ni in da mora o utemeljenosti zahtevku za revizijo odločiti naročnik sam. V času, ko so imeli potencialni ponudniki možnost dvigniti razpisno dokumentacijo, ni bilo nobenih pisnih vprašanj glede avtomatskega centralnega mazanja šasije in vzmetenja za specialna vozila. Ker ima naročnik specifično dejavnost, je tehnična opremljenost vozil drugačna od tehnične opremljenosti vozil, ki so v mednarodnem prometu. V naročnikovi dejavnosti se vozila delajo po naročilu, naročnik pa je zapisal, da bi: "pri odpiranju ponudb videli koliko ponudnikov lahko izpolni zahtevano opremljenost vozil", saj naročnik meni, da bi dobil več ponudb in da ni nobenega izmed potencialnih ponudnikov obravnaval diskriminatorno. Zahtevek za revizijo je bil vložen tik pred postopkom javnega odpiranja ponudb (pred prazniki) in zato po naročnikovem mnenju razpisne dokumentacije ni bilo mogoče več popraviti. Naročnik je še zapisal: "Ni pa tudi verjetno namen, da bi nam ponudniki diktirali kakšno tehnično opremljenost potrebujemo za našo specialno dejavnost, ko se mora kamion ustaviti-od vrat do vrat.". Naročnik je največjo težo določil merilu "končna vrednost ponudbe", zato meni, da zahtevek za revizijo ni utemeljen. Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči ali bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je dne 10.05.2002 prejel dopis, z dne 09.05.2002, s katerim ga je vlagatelj obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je dne 14.05.2002 prejela dopis naročnika, št. JR/2002 (z dne 11.05.2002), v katerem je navedeno, da naročnik Državni revizijski komisiji pošilja celotno dokumentacijo za predmetni postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je v tem dopisu ponovno navedel, da meni, da glede tehničnih zahtev in meril ni diskriminiral oziroma prikrajšal nobenega (potencialnega) ponudnika.

Državna revizijska komisija je dne 20.05.2002 na njeno zaprosilo prejela dopis naročnika, št. JR/2002 (z dne 17.05.2002), v katerem je navedeno, da v poglavju "tehnične zahteve za izdelavo ponudbe" naročnik opredeljuje, kaj bi v ponudbi želel dobiti. Če ponudnik ne more zagotoviti vseh zahtev, v postopku ne bo izločen. V 10. členu navodil pa se po navedbi naročnika merilo "tehnična opremljenost" vrednoti tako, da, če ponudnik ne ponudi ene izmed ovrednotenih postavk, se samo točke za to postavko odštejejo od skupnih 25 točk. Merilo "tehnična opremljenost" je določeno za obe vozili iz razloga, ker bi naročnik uporabljal vozili za različne namene oziroma dejavnosti.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklep iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v 3. členu navodil zapisano, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po vrstnem redu, kot je določen v tem členu navodil. V 6. alineei tega člena je tako zapisano, da mora ponudnik predložiti dokumentacijo iz 11. člena navodil po zaporednih številkah. V 11. členu navodil pa je naročnik naštel dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena navodil. V 9. točki 11. člena je naročnik zahteval, da ponudnik predloži izjavo, da zagotavlja zahtevane količine za vse zahtevane vrste blaga ali storitev iz celotnega razpisa (OBR-15). Vzorec te izjave (OBR-15) je priložen razpisni dokumentaciji. Naročnik je v 7. členu in 9. točki 8. člena navodil ponovno izrecno zapisal, da mora ponudnik ponuditi vse razpisane vrste blaga iz celotnega javnega razpisa.

Naročnik je v 10. členu navodil določil merila za vrednotenje ponudb in sicer:
1. "končna vrednost ponudbe" (60%, to je 60 točk),
2. "tehnična opremljenost" (25%, to je 25 točk),
3. "plačilni rok" (15%, to je 15 točk).

Naročnik je uporabo merila "tehnična opremljenost" za vrednotenje ponudb določil takole:
â"˘ Medosna razdalja za
a1.) 3250-3350 mm
a2.) 3850-3950 mm
â"˘ Moč motorja
a1.) min 180 kW, navor min 970 Nm, Euro III
a2.) min 206 kW, navor min 1100 Nm, Euro III
â"˘ Menjalnik min 9 stopenjski
â"˘ Sprednje vzmetenje
a1.) min 5,6 t
a2.) min 7,5 t
â"˘ Zadnje vzmetenje trapez
â"˘ Stabilizator na obeh oseh
â"˘ ABS in ASR.
Naročnik je še navedel, da je v teh postavkah možno dobiti točke v primeru, da obe vozili izpolnjujeta napisane zahteve. V primeru, da jih izpolnjuje samo eno vozilo, se ne točkuje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na 19. strani razpisne dokumentacije tudi poglavje "tehnične zahteve za izdelavo ponudbe" za samonakladalno komunalno vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 (a1.) in za samonakladalno komunalno vozilo za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug (a2.). V podpoglavju "potrebni tehnični podatki za šasijo" za samonakladalno komunalno vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 je naročnik v 2. alineei zapisal: " moč motorja min 180 kW, navor min 970 Nm, Euro III", v 3. alinei :"medosna razdalja 3250-3350 mm", v 5. alinei :"minimalno 9 stopenjski menjalnik", v 6. alinei: "stabilizator na obeh oseh", v 7. alinei: "sprednje vzmetenje min 5,6 t", v 8. alinei: "zadnje vzmetenje trapez" in v 12. alinei: "ABS in ASR".
V podpoglavju "tehnični podatki za gasijo" je naročnik za a2.) samonakladalno komunalno vozilo za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug. v 2. alinei zapisal: :"medosna razdalja 3900 mm", v 3. alinei: " moč motorja min 206 kW, navor min 1100 Nm, Euro III", v 4. alinei:"menjalnik min 9 stopenjski", v 5. alinei: "sprednje vzmetenje min 7,5 t", v 6. alinei: "zadnje vzmetenje trapez", v 7. alinei: "stabilizator na obeh oseh" in v 8. alinei: "ABS in ASR".

Ob presoji zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija morala najprej ugotoviti ali imajo postavke, ki jih je naročnik določil pri merilu "tehnična opremljenost" v 2. točki 10. člena navodil pravno naravo pogoja ali merila. ZJN-1 v 12. točki prvega odstavka 3. člena postavlja definicijo pogoja: "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Izključnost pogoja je njegova bistvena lastnost, ki ga razlikuje od merila, na podlagi katerega se ponudbe vrednotijo. Pogoj je absolutne narave, kar pomeni, da ga mora ponudba izpolnjevati v celoti. Merilo pa je podlaga za vrednotenje ponudb, vsled česar ne more imeti atributa absolutnosti, temveč je relativne narave. ZJN-1 v 11. točki prvega odstavka 3. člena določa merilo kot element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb. Državna revizijska komisija meni, da naročnik posamezno postavko v razpisni dokumentaciji sicer lahko določi hkrati kot pogoj in kot merilo, vendar pa mora pri tem dosledno upoštevati različno pravno naravo pogojev in meril. Državna revizijska komisija je ugotovila, da so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vse postavke, ki jih je naročnik določil pri merilu "tehnična opremljenost" v 2. točki 10. člena navodil, hkrati določene tudi kot "tehnični podatki za šasijo" v poglavju "tehnične zahteve za izdelavo ponudbe". Naročnik pri izdelavi razpisne dokumentacije ni upošteval različne pravne narave meril in pogojev. Ponudba se lahko vrednoti le na podlagi meril, glede posameznega pogoja, ki je določen v razpisni dokumentaciji, pa se lahko le absolutno ugotovi ali ga ponudba izpolnjuje ali ne. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila se pogoji in merila prekrivajo, zato je mogoče razpisno dokumentacijo v izpodbijanem delu interpretirati na najmanj dva različna načina in sicer:
1. ne glede na to, da so določena postavke navedene pri merilu "tehnična opremljenost", so te iste postavke navedene tudi v poglavju "tehnične zahteve za izdelavo ponudbe", to pa pomeni, da je neizpolnjevanje ene izmed postavk lahko pomeni razlog za (ne)dodelitev točk na podlagi merila "tehnološka opremljenost" in/ali razlog za izločitev ponudbe po 18. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 v zvezi z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena definira pravilno ponudbo, drugi odstavek 76. člena ZJN-1 pa določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe;
2. možna pa je tudi interpretacija, na podlagi katere bi (ne)izpolnjevanje katere izmed postavk pri merilu "tehnična opremljenost" pomenilo, da ponudnik ne pridobil točk zgolj pri tej postavki, vendar pa bi ponudnik kljub temu še vedno imel možnost pridobiti točke na podlagi katere druge postavke, ki je zapisana pri merilu "tehnična opremljenost".

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da naročnik v revizijskem postopku sicer podaja slednjo interpretacijo razpisne dokumentacije, vendar pa ni mogoče spregledati nujnosti, da mora biti razpisna dokumentacija razumljiva vsem (potencialnim) ponudnikom, saj morajo biti le-ti skozi celoten postopek oddaje javnega naročila obravnavani enakopravno. Tovrstnega standarda razumljivosti pa določila razpisne dokumentacije ne dosegajo.

Določbe razpisne dokumentacije, kot so navedene zgoraj omogočajo naročniku, da v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila ne bi upošteval načela enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja." Namen navedenega načela je zagotoviti vsem ponudnikom enakopraven položaj pri konkuriranju za pridobitev javnega naročila. Glede na to, da bi bilo na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije v fazi vrednotenja ponudb omogočeno, ne le subjektivno ocenjevanje ponudb, temveč bi bilo mogoče isto razpisno dokumentacijo za različne ponudbe oziroma različne ponudnike uporabiti na bistveno različne načine (vsaj zgoraj navedena dva načina), s tem pa bi bilo lahko kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti. Pri tem je Državna revizijska komisija upoštevala tudi določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, da "po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila".

Ker že zgornji razlogi terjajo razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do preostalih revizijskih trditev, saj utemeljenost oziroma neutemeljenost le-teh na odločitev ne more imeti pravno relevantnega pomena. Ne glede na to, pa Državna revizijska komisija pripominja, da je brezpredmetna naročnikova navedba, da je bil zahtevek za revizijo je bil vložen tik pred postopkom javnega odpiranja ponudb (pred prazniki) in zato razpisne dokumentacije ni bilo mogoče več popraviti. V zvezi s tem Državna revizijska komisija le pripominja, da je naročnik skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN dolžan odločiti o utemeljenosti zahtevka za revizijo in ravnati skladno s pravili javnega naročanja ne glede na to v kateri fazi postopka oddaje javnega naročila je bil zahtevek za revizijo vložen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??



â??