018-091/02

Številka: 018-91/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje poslovnih in drugih prostorov s pogojem prevzema delavcev naročnika, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â?? ( v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Sklep naročnika, številka: 26.00-168/02-RZ, z dne 06.05.2002, se razveljavi.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za čiščenje poslovnih prostorov in drugih prostorov s pogojem prevzema delavcev naročnika.
Dne 09.04.2002 je vlagatelj podal naročniku zahtevek za pojasnilo razpisne dokumentacije.
Naročnik je dne 10.04.2002, v dokumentu, št. 33.23-0015/02-RK, vlagatelju dal pojasnilo na njegova vprašanja.
Vlagatelj je dne 15.04.2002 (še pred rokom, določenim za oddajo ponudb) podal zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v katerem je navedel, da je kot zainteresiran za izvajanje razpisanih del dvignil razpisno dokumentacijo in ugotovil, da le-ta ni sestavljena v skladu z Zakonom o javnih naročilih. (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj trdi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil očitno neupravičeno diskriminatorna merila in kriterije za izbor najugodnejšega ponudnika. Kljub zahtevi po dodatnem pojasnilu razpisne dokumentacije, pa naj le-ta še vedno ne bi bila v skladu z ZJN-1.
Na osnovi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razpis razveljavi in izvede nov razpis (novo razpisno dokumentacijo), ki bo v skladu z določili ZJN-1.

Naročnik je dne 17.04.2002, z dokumentom številka: 26.00-0150/02-MH ("Zadeva: Predlog naročnika, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila"), Državni revizijski komisiji podal predlog, da le-ta v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila in ji hkrati odstopil dokumentacijo za predmetni javno naročilo. V tem dopisu je naročnik še navedel, da po njegovi oceni zahtevek za revizijo ne izpolnjuje pogojev iz 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ker da ne vsebuje dejstev in dokazov, s katerimi se očitane kršitve dokazujejo. Zaradi tega je ocenil zahtevek za revizijo kot nepopoln. Zahtevek za revizijo je vložen glede meril za ocenjevanje ponudb, kar je po naročnikovem mnenju dopustno le, kolikor bi bila ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil, vlagatelj pa takega očitka ne dokazuje, kot je navedel naročnik in še dodal, da rok za oddajo ponudb poteče v petek 19.04.2002, odpiranje ponudb pa je v ponedeljek 22.04.2002.

Državna revizijska komisija je dne 19.04.2002, v prilogi dokumenta št. 018-70/02-22-790, vrnila naročniku vso odstopljeno dokumentacijo, in ga hkrati opozorila, da je v skladu s 16. členom ZRPJN za odločitev o zahtevku za revizijo pristojen naročnik.
Glede naročnikove navedbe o pomanjkljivosti zahtevka za revizijo, ki ne izpolnjuje pogojev iz 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija le-tega opozorila na določilo četrtega ostavka 12. člena ZRPJN, po katerem mora naročnik, če oceni, da vloženi zahtevek ne vsebuje vseh obveznih podatkov iz tretjega odstavka tega člena, nemudoma pozvati vlagatelja, da zahtevek za revizijo dopolni.
V zvezi z navedbo naročnika, da je za odpiranje ponudb določen rok 22.04.2002, pa je Državna revizijska komisija le-tega opozorila na določilo prvega odstavka 11. člena ZRPJN, na podlagi katerega mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo zadržati vse nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, ter o tem obvestiti vse ponudnike, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Hkrati s tem pa je Državna revizijska komisija naročnika tudi opozorila, da na osnovi drugega odstavka 11.člena ZRPJN, ne bo izdala sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ker za izdajo takega sklepa niso izpolnjeni pogoji.

Naročnik je dne 22.04.2002, z dokumentom številka 26.00-155/02-RZ, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da dopolni zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je dopisu, z dne 23.04.2002, priložil dokument, iz katerega je razvidno, da je dne 15.04.2002 plačal takso v višini 80.000,00 SIT.

V še enem dopisu z istega dne (t.j. 23.04.2002) je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo z naslednjimi dejstvi, in sicer:
da je vlagatelj od naročnika zahteval pojasnila razpisne dokumentacije. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik namerava voditi postopek na nezakonit način. V zahtevku za pojasnila razpisne dokumentacije je vlagatelj opozoril na nezakonitost razpisne dokumentacije, ki jih naročnik ne namerava odpraviti. Kršitve ZJN-1 so po mnenju vlagatelja naslednje:
1. merila za izbor najugodnejšega ponudnika so v nasprotju z ZJN-1, zlasti s 50. členom in 51. členom. Navedena in napisana merila so tudi v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-1. Naročnik v nasprotju z zakonom navaja ocenjevanje na osnovi nedoločenih pojmov, ki pa jih naročnik ne želi pojasniti. Zlasti so nedorečena in nezakonita merila, ko naročnik rangira storitve in reference ter jih poimenuje kot ď"˛odličnoď"˛ itd., brez da bi pojasnil, na kakšen način bodo ta merila uporabljena. Očitno je, da namerava naročnik ocenjevanje izvesti na osnovi subjektivnega ocenjevanja.
2. da na osnovi tako nejasne razpisne dokumentacije ni možno zakonito izvesti razpisnega postopka in zato predlaga, da naročnik javni razpis razveljavi in pripravi novo razpisno dokumentacijo z merili, ki bodo preverljiva.

Naročnik je dne 06.05.2002, sprejel sklep, številka 26.00-168/02-RZ, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel.
Naročnik je v obrazložitvi tega sklepa navedel, da je na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj dolžan navesti naslednje podatke: 1. navedbo vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo; 2. naziv naročnika; 3. javno naročilo in obvestilo o dodelitvi naročila, če je bilo poslano ponudnikom; 4. kršitve; 5. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo in 6. potrdilo o vplačilu takse.
Naročnik je zapisal, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh zakonsko določenih podatkov, in sicer podatkov iz. 4. in 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik nadaljuje, da vlagatelj v zahtevku samo pavšalno navaja, da naj bi bila razpisna dokumentacija nezakonita. Merila za izbor ponudnika naj bi bila v nasprotju s 50. in 51. členom ZJN-1, ter s temeljnimi načeli ZJN-1, pri čemer vlagatelj ne navede s katerimi. Navedba kršitve v zahtevku za revizijo pomeni po mnenju naročnika, da mora vlagatelj navesti konkretno ravnanje naročnika, ki ga je mogoče oceniti kot kršitev ustrezne narave. Predvsem pa mora vlagatelj navesti tista dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek ( 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN). Navesti mora dejansko stanje, iz katerega je razvidna zatrjevana kršitev. Končno pa mora vlagatelj navesti tudi dokaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva.
Naročnik trdi, da vsega tega v vlagateljevem zahtevku ni in da tudi po njegovem pozivu, vlagatelj zahtevka za revizijo ni dopolnil in da ga zato v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN zavrača.
Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja pozval, da mu v treh dneh od prejema sklepa, pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je dne 07.05.2002 zahteval na podlagi 17. člena ZRPJN, nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 13.05.2002, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje dokumentacijo za predmetno javno naročilo, skupaj z mnenjem, v katerem povzema svoja navajanja iz obrazložitve sklepa, številka: 26.00-168/02-RZ, z dne 06.05.2002, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo. Naročnik je predlagal Državni revizijski komisiji, da zahtevek za revizijo zavrže, podrejeno pa, da ga kot neutemeljenega zavrne.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in je vlagatelj aktivno legitimiran. Vlagatelj ima s tem, ko je dvignil razpisno dokumentacijo, kot potencialni ponudnik, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bi bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Četrti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da če naročnik oceni, da vloženi zahtevek ne vsebuje vseh obveznih podatkov ali da iz navedb ni mogoče ugotoviti kršitve, nemudoma pozove vlagatelja, da zahtevek dopolni. Naročnik je s tem, ko je vlagatelja pozval, da dopolni zahtevek za revizijo (dokument, številka: 26.00-155/02-RZ, z dne 22.04.2002), ravnal v skladu za zakonom.

Državna revizijska komisija se je pri presoji zahtevka za revizijo osredotočila na preveritev navedbe naročnika, ki je razvidna iz njegovega sklepa, številka: 26.00-168/02-RZ, z dne 06.05.2002, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, in sicer, da je vlagatelj podal pavšalne navedbe, za katere ni predložil dejstev in dokazov. Pri tem se je bilo potrebno opreti na točki 4. in 5. tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določata, da mora vlagatelj (med drugim) v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da so merila za izbor najugodnejšega ponudnika v nasprotju z ZJN-1, zlasti s 50. členom in 51. členom. Navedena in napisana merila so tudi v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-1. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj v nadaljevanju navedel, da naročnik v nasprotju z zakonom navaja ocenjevanje na osnovi nedoločenih pojmov, ki pa jih naročnik ne želi pojasniti. Zlasti so nedorečena in nezakonita merila, ko naročnik rangira storitve in reference ter jih poimenuje kot ď"˛odličnoď"˛ itd., brez da bi pojasnil, na kakšen način bodo ta merila uporabljena. Po mnenju vlagatelja je očitno, da namerava naročnik ocenjevanje izvesti na osnovi subjektivnega ocenjevanja. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da je vlagatelj ustrezno izpostavil kršitev, ki naj bi bila v ocenjevanju meril na podlagi nedoločenih pojmov, pri čemer pa je naročnik kot kršitev dolžan obravnavati samo merila in reference, ki jih je, glede na razpisno dokumentacijo, nameraval ocenjevati z ď"˛odličnoď"˛, itd..

Na podlagi drugega odstavka 23. člena Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena določa: "Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Državna revizijska komisija še poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika kot določa 50. člen ZJN-1. Na tem mestu je potrebno opozoriti še na Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99 - predpisu podaljšuje veljavnost 2. alinea drugega odstavka 132. člena ZJN-1), ki v 3. členu glade dokumentacije, ki jo mora vsebovati ponudba, navaja, da morajo biti merila navedena vrednostno, kjerkoli je to možno (10. točka). Naročniki morajo torej v postopkih oddaje javnih naročil, kjerkoli je to možno, določiti tako pomen oz. utež posameznemu merilu kot tudi način uporabe posameznega merila. Dejstvo je, da naročniki v postopkih oddaje javnih naročil sami izberejo kombinacijo različnih načinov vrednotenja, glede na pomembnost, ki ga za njih predstavlja posamezno merilo, pa tudi glede na vnaprejšnjo (objektivno) možnost določitve, tako pomena, kot tudi načina uporabe posameznega merila. Naročniku je namreč v razpisni dokumentaciji in v objavljenem javnem razpisu opredeljeno vrednotenje meril v pomoč v samem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, zaradi česar naročniki nedvomno na bolj pregleden način izberejo najugodnejšega ponudnika. Način uporabe meril in pomen meril mora omogočiti objektivno preverjanje podatkov in primerjavo ponudb. Opustitev natančne navedbe meril, načina uporabe meril ter pomena posameznega merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb, posredno omogoča subjektivno ocenjevanje ponudb zaradi možnosti prilagajanja načina uporabe meril in posledično tudi do kršitve načela enakopravnosti ponudnikov. Prepoved diskriminacije ponudnikov poudarja enakopravnost ponudnikov glede na postavljena merila in njihovo uporabo (7. člen ZJN-1).

Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo navedel kršitev temeljnih načel, kot so zakonitost in diskriminatorno ravnanje, ki naj bi izhajalo iz ocen merila, kot so na primer ď"˛odličnoď"˛, kar bi po mnenju vlagatelja vodilo do subjektivnega ocenjevanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v delu zahtevka za revizijo navedel vse elemente, ki jih zahteva ZRPJN v tretjem odstavku 12. člena, zato v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje naročnika, da skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, meritorno presodi vsebinske navedbe v zahtevku za revizijo in odloči o njihovi utemeljenosti.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??



â??