018-089/02

Številka: 018-89/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku (druga faza) za dobavo, konfiguracijo, namestitev in garancijsko vzdrževanje standardne računalniške strojne opreme za delovna mesta ter mrežne, komunikacijske in druge računalniške strojne opreme in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika navedena v Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 43-15/2002/23, z dne 16.04.2002, o izbiri najugodnejšega ponudnika za točke 01B, 23E, 23L in 23U.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.03.2002 sprejel sklep, št. 43-15/2002/1, o začetku druge faze omejenega postopka oddaje javnega naročila z oznako OMNM-5/2001-4, za dobavo, konfiguracijo, namestitev in garancijsko vzdrževanje standardne računalniške strojne opreme za delovna mesta ter mrežne, komunikacijske in druge računalniške strojne opreme. Naročnik je ponudnike s priznano sposobnostjo z vabilom za predložitev ponudbe, z dne 21.03.2002, pozval k predložitvi ponudb za posamezne točke (sklope), za katere imajo priznano sposobnost. Naročnik je dne 16.04.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 43-15/2002/23, s katerim je izbral najugodnejše ponudnike po posameznih razpisanih točkah (sklopih).

Vlagatelj je na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) z dopisom, z dne 24.04.2002, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je zahtevano obrazloženo obvestilo, št. 43-15/2002/33 izdal dne 26.04.2002.

Zoper naročnikovo odločitev razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 43-15/2002/23, z dne 16.04.2002, je vlagatelj, dne 30.04.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik pri izbiri ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) kot najugodnejšega pri točkah 01B - Standardni osebni računalnik ter 23L, 23E in 23U - Aplikacijski strežnik, ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in zahtevami iz razpisne dokumentacije za drugo fazo postopka.

Glede izbire najugodnejšega ponudnika za točko 01B - Standardni osebni računalnik, vlagatelj navaja, da je oprema, ki jo je ponudil najugodnejši ponudnik v času odpiranja ponudb ni imela certifikata ustreznosti, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 05.04.2002, je namreč razvidno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel, da je certifikat o ustreznosti šele v postopku pridobivanja. Vlagatelj dodaja, da je iz navedenega nesporno, da izbrani ponudnik v času odpiranja ponudb ni izpolnjeval z zakonom določenih pogojev in bi njegova ponudba že iz tega razloga morala biti okvalificirana kot neustrezna. Naročnik je pri pregledu in ocenjevanju ponudb spregledal očitano pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika in je zato že iz tega razloga njegova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika za navedeno točko nezakonita.
Nadalje je iz listine o priznanju usposobljenosti ponudnikov, št. 1110-9/2001/36, z dne 20.08.2001 (prva faza omejenega postopka) na strani 3 razvidno, da izbrani ponudnik nima lastne proizvodnje. Vlagatelj dodaja, da glede na to ugotovitev sedanja ugotovitev naročnika, ki je navedena v točki Ad.3 obrazloženega obvestila o oddaji naročila, št. 43-15/2002/33, z dne 26.04.2002, da je izbrani ponudnik za točko 01B ponudil opremo, ki je lastna proizvodnja (dogradnja) tuje blagovne znamke izključuje prejšnjo ugotovitev, zaradi česar ena izmed njiju ni resnična. Vlagatelj dodaja, da navedeno dokazuje tudi pojasnilo, ki ga je naročnik podal v zvezi z naročilom št. OMNM-5/2002-1 (naročilo je bilo izvedeno na podlagi istega postopka priznanja sposobnosti kot naročilo, ki je predmet zahtevka za revizijo) ponudniku â??.(št. 43-50/2001/35, z dne 08.10.2001) v katerem naročnik navaja, da izbrani ponudnik ni predložil izjave o lastni proizvodnji, ker ni prijavljal lastne proizvodnje opreme tuje blagovne znamke in take opreme glede na prejšnjo dokumentacijo o prevzemu tudi ni nikoli dobavljal niti zatrjeval, da jo bo dobavljal. Iz navedenega je razvidno, da naročnik sprejema različne ugotovitve o izpolnjevanju predpisanih pogojev ob enakem dejanskem stanju (neobstoju lastne proizvodnje pri izbranemu ponudniku). Poleg navedenega vlagatelj še dodaja, da ima izbrani ponudnik s strani Microsofta certifikat skladnosti strojne opreme z operacijskima sistemoma WIN 2000 in WIN XP, vendar iz predstavitve tega naročniku (primerjava zapisnika o odpiranju ponudb in obrazloženega obvestila naročnika o oddaji naročila, z dne 26.04.2002) ni razvidna skladnost testirane opreme proizvajalca s ponujeno opremo.

Glede izbire ponudnika za točke 23L, 23E in 23U - Aplikacijski strežnik, vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, z dne 26.04.2002, navedel, da je izbrani ponudnik ponudil aplikacijski strežnik blagovne znamke ALR GATEWAY. Ob priznanju sposobnosti (obvestilo z dne 20.08.2001) pa je razvidno, da je naročnik izbranemu ponudniku priznal usposobljenost za strežnik blagovne znamke GATEWAY. Tako je nesporno, da je naročnik izbral strežnik, za katerega izbranemu ponudniku ni bila priznana usposobljenost in je zato naročnikova odločitev v nasprotju z njegovimi ugotovitvami iz prve faze omejenega postopka. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval združljivost sistema z operacijskim sistemom Windows 2000 server in Linux (Red Hat 7.x). Izbrani ponudnik je za operacijski sistem Windows 2000 navedel spletni naslov, kjer je možno preveriti podatke o združljivosti opreme medtem, ko za operacijski sistem Linux (Red Hat 7.x) teh podatkov ni navedel. Vlagatelj dodaja, da je na uradni spletni strani proizvajalca operacijskega sistema Linux (Red Hat 7.x) preveril združljivost le-tega z opremo izbranega ponudnika in ugotovil, da ponujene opreme ni na seznamu opreme, združljive s tem operacijskim sistemom. Zaradi tega je neutemeljena ugotovitev naročnika (predzadnji odstavek obrazloženega obvestila, z dne 26.04.2002), da je upošteval podatke izbranega ponudnika, sicer se postavlja vprašanje, zakaj je sploh potrebno navesti podatke o tem, kje se nahaja dokazilo, če jih naročnik pred izbiro ni dolžan preveriti.

Na podlagi navedenega vlagatelj meni, da naročnik poskuša neutemeljeno favorizirati izbranega ponudnika, ne da bi pri tem upošteval temeljna načela ZJN-1 in čimbolj smotrno porabo proračunskih sredstev, zato predlaga, da se razveljavi obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila, št. 43-15/2002/23, z dne 16.04.2002, in se v skladu z ZJN-1 izbere najugodnejšega ponudnika izmed ponudnikov, ki so predložili popolne in pravilne ponudbe.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga z odločbo, št. 43-15/2002/36, z dne 08.05.2002, kot neutemeljenega zavrnil.
Naročnik v obrazložitvi navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja točko 01B - Standardni osebni računalniki. Ker taka točka kot sama ne obstaja, obstaja pa ta šifra opreme z različnimi opcijami, po mnenju naročnika vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo za vse opcije pod točko 01B, pri kateri je naročilo oddano izbranemu ponudniku, zato v tem smislu tudi odgovarja na zahtevek za revizijo. Naročnik dodaja, da je bilo edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika cena, zato je bila ponudba izbranega ponudnika v točkah, kjer je bila najcenejša ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev tudi izbrana. Izbrani ponudnik je v ponudbi navedel, da ima certifikat o skladnosti, certifikat o ustreznosti pa je v postopku pridobivanja. Naročnik ob tem dodaja, da je bilo z razpisno dokumentacijo zahtevano, da ponudniki, certifikat, ki izkazuje zahtevane ateste za ponujeno opremo (certifikat o ustreznosti), v ponudbo le vpišejo. Iz točke 1.5 navodil kandidatom - OMNM-5/2001-4 - ponudbeni del (v nadaljevanju: navodil kandidatom), ki so sestavni del razpisne dokumentacije izhaja, da morajo ponudniki tak certifikat predložiti ob dobavi opreme in je šele takrat le-ta predmet pregleda ustreznosti. Naročnik dodaja, da v postopku izbire najugodnejšega ponudnika izjava ponudnika, da je določen certifikat v postopku pridobivanja zanj do trenutka dobave kot izkaz o atestih zadostuje. Naročnik še dodaja, da ne preverja ali so izjave ponudnikov o posesti različnih atestov resnične, dokler to ne ugotovi pri dobavi opreme in le izjemoma preverja skladnost teh certifikatov s podatki vpisanimi na obrazcu "ponudba", če je iz tega obrazca razvidno, da je ponudnik vpisal lažne podatke in ne bo mogel opraviti pravilne dobave. Za takšen vpis podatkov pa lahko ponudniku grozi tudi izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb. Naročnik tako opozarja, da je tudi vlagatelj v svoji ponudbi za točko, ki se nanaša na dobavo monitorjev, priložil izjavo podjetja Philips Slovenija d.o.o., da bo ponudniku ob dobavi opreme priložil kopije certifikatov, ki so šele v postopku certificiranja za pridobitev ustreznega atesta za ponujene modele monitorjev.
Naročnik dodaja, da izbrani ponudnik v prvi fazi postopka ni prijavil in tudi nima lastne proizvodnje. V tem delu razpisa je bila v točki 5.12.1.5 razpisne dokumentacije za prvo fazo omejenega postopka zahtevana prijava opreme pod dvema glavnima področjema "oprema tuje blagovne znamke - tuja tehnologija" in "oprema lastne proizvodnje". Prvo področje "oprema tuje blagovne znamke" je razdeljena v prodajo tuje blagovne znamke in prodajo tuje blagovne znamke, ki jo pred prodajo ponudniki lahko dograjujejo. Iz liste kandidatov je razvidno, da je izbrani ponudnik usposobljen le za prodajo "opreme tuje blagovne znamke - tuja tehnologija" z obema postavkama, tudi s predelavo blagovne znamke tujih proizvajalcev po sistemu kit kompleta. Izbrani ponudnik pod točko prijave 01 - osebni računalniki ni ponudil lastne proizvodnje in zato zanjo ni usposobljen. Glede sklicevanja vlagatelja na naročnikov dopis ponudniku â??., ki se nanaša na drugo fazo omejenega postopka z oznako OMNM-5/2001-1, ki je bila izvedena v letu 2001, naročnik navaja, da je predmet zahtevka za revizijo druga faza omejenega postopka z oznako OMNM-5/2001-4, zato ne more biti predmet obravnave v tem revizijskem postopku. Izbrani ponudnik s kopijo pogodbe s principalom (kopija pogodbe je bila predložena v prvi fazi omejenega postopka) dokazuje, da mu ta izrecno dovoljuje, da lahko opremo pred prodajo dograjuje in jo ponuja pod njegovo (principalovo) blagovno znamko. Zato v tem primeru ne gre za lastno proizvodnjo, temveč za dograjevanje tuje blagovne znamke pred samo prodajo. Izbrani ponudnik se tako lahko, kakor izhaja iz točke 1.3 navodil kandidatom, prijavi za blagovno znamko Wearness, za katero je v točki prijave 01 uspel v prvi fazi omejenega postopka. Glede vlagateljeve navedbe, da ni razvidna skladnost testirane opreme izbranega ponudnika z operacijskima sistemoma Windows 2000 in Windows XP, naročnik dodaja, da je ob pregledu ponudb na spletni strani proizvajalca teh operacijskih sistemov preveril ali imajo ponujeni modeli osebnih računalnikov certifikat skladnosti. Naročnik dodaja, da je za ponujen model (â?? Wearness Business Station 4) izbranega ponudnika ugotovil, da je le-ta na listi združljivosti (HCL) strojne opreme. Iz spletne strani je razvidno, da je postopek za vpis modela na HCL listo izvedel izbrani ponudnik.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na točke 23L, 23E in 23U naročnik najprej navaja, da je v obvestilu o izbiri, št. 43-15/2002/23, z dne 16.04.2002, prišlo do tipkarske napake, saj je izbrani ponudnik dejansko ponudil opremo pod blagovno znamko Gateway, za katero mu je bila priznana sposobnost v prvi fazi omejenega postopka in ne pod blagovno znamko Alr Gateway, kar je razvidno tudi iz ponudbe izbranega ponudnika in obrazca konfiguracije v ponudbi. Naročnik nadalje dodaja, da podobno kot velja za ugotavljanje resničnosti navedb v ponudbi glede certifikatov ustreznosti opravljenih atestov, pri preverjanju združljivosti strežnikov z operacijskim sistemom upošteva podatke, ki jih ponudnik navede v konfiguraciji, saj ta zanje odgovarja. Naročnik dodaja, da v primeru strežnikov ni zahtevan certifikat o ustreznosti, kot to velja za delovne postaje, ampak le združljivost, ki jo lahko naročnik preveri tudi s testiranjem opreme pred prevzemom ali pred oddajo naročila, kakor to izhaja iz točke 1.3 navodil kandidatom. Če se ob prevzemu opreme ali ob uporabi ugotovi, da je oprema neustrezna in je ponudnik navajal lažne podatke, je le-ta kazensko in materialno odgovoren za takšna ravnanja, kar naročnik upošteva tudi ob naslednji oddaji javnega naročila. Naročnik dodaja, da pri javnem naročanju ne nastopa arbitrarno kot upravni organ, ampak sklepa pravne posle obligacijske narave. Pri takih poslovnih odnosih pa je vedno potrebna tudi določena mera poslovnega zaupanja, zato se nekatere zahteve iz razpisne dokumentacije preveri šele ob dobavi opreme oziroma testiranju, kandidati z lažnimi in zavajajočimi ponudbami pa so ustrezno sankcionirani.

Na podlagi naročnikovega pravnega pouka vsebovanega v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je vlagatelj z dopisom, z dne 10.05.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 13.05.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in predlogom, na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Naročnik v navedenem predlogu navaja, da s tem postopkom oddaja javno naročilo za nujen nakup računalnikov za upravne enote, ki so potrebni za delo pri izdaji potnih listov. Zaradi iztekajočega roka za zamenjavo starih potnih listin z novimi je obseg dela v upravnih enotah izredno povečan ob tem, da je do sedaj zamenjana le četrtina potnih listov. Naročnik še dodaja, da je vlagatelj izkoristil skrajne roke, ki mu jih zakon nudi v različnih fazah po izdaji obvestila o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 15.05.2002, od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo iz spisa ter ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.05.2002, Državni revizijski komisiji predložil dodatne dokaze, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve ZJN-1, ki jih le le-ta navedel v zahtevku za revizijo, z dne 30.04.2002. Vlagatelj v dopisu navaja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu, z dne 26.04.2002, o oddaji javnega naročila OMNM-5/2002-4 med drugim navedel, da je izbrani ponudnik za točko 01B ponudil opremo, ki je lastna proizvodnja, v odločitvi, z dne 08.05.2002, o zavrnitvi zahtevka za revizijo pa je naročnik navedel popolnoma nasprotno obrazložitev in sicer, da izbrani ponudnik za točko 01 "osebni računalniki" ni ponudil in nima lastne proizvodnje ter zanjo tudi ni usposobljen. Vlagatelj dodaja, da je na uradni spletni strani principala izbranega ponudnika (proizvajalca tuje tehnologije) podjetja Wearnes preveril in ugotovil, da se navedeno podjetje ne ukvarja s proizvodnjo in prodajo opreme, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, kar bi moral preveriti tudi sam naročnik. Vlagatelj navedeno dodatno utemeljuje s trditvijo, da je na uradni spletni strani proizvajalca operacijskih sistemov Microsoft kot proizvajalec izdelka Wearnes Business Station 4 naveden izbrani ponudnik in ne podjetje Wearnes. Vlagatelj še dodaja, da trditev naročnika, da predmet obravnave v tem postopku ne more biti njegov dopis ponudniku â?? z dne 08.10.2001, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila z oznako OMNM-5/2001-1, ker se ne nanaša na oddajo javnega naročila, ki je predmet tega revizijskega postopka, ni upravičena. V revizijskem postopku mora naročnik objektivno preveriti vsa dejstva in dokaze, ki se lahko nanašajo na ugotovitev dejanskega stanja, ne glede na to kje so bila dana in ne more zavrniti dokaza z navedbo, da se ne nanaša na predmetno javno naročilo.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljeve navedbe, ki se nanaša na točko 01B predmetnega javnega naročila, da oprema, ki jo je ponudil najugodnejši ponudnik v času odpiranja ponudb ni imela certifikata ustreznosti, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je med strankama v postopku nesporno, da je certifikat o ustreznosti izbranega ponudnika šele v fazi pridobivanja. Državna revizijska komisija v razpisni dokumentaciji ni našla podlage za naročnikove trditve o tem, da je potrebno z različnimi "certifikati" (kot to izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika in trditev naročnika), razpolagati v časovno in kvalitativno različnih fazah postopka oddaje javnega naročila (razpisna in izvedbena faza oddaje javnega naročila). Naročnik se sicer sklicuje na določilo 1.5 navodil kandidatom, vendar iz predmetnega določila lahko razberemo zgolj to, da predmetno določilo govori o predložitvi dokumentacije ob dobavi predmeta javnega naročila. V zvezi s tem Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za vsako opremo podal določene zahteve (specifikacija namizne in ostale opreme za razpis z oznako OMNM-5/2001-4). V primeru neizpolnitve zahtev iz razpisne dokumentacije je, skladno z gramatikalno interpretacijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, takšna ponudba nepravilna. V 18. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je namreč določeno, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Enaka pravna posledica izhaja tudi iz točke 1.12 navodil kandidatom. Katere vrste dokazil naročnik zahteva z namenom dokazovanja posameznih zahtev in v katerih fazah postopka oddaje javnega naročila je, v delu, ko to ni izrecno urejeno z ZJN-1, avtonomna odločitev naročnika. Naročnik se je odločil, kot izhaja iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da je potrebno ob oddaji ponudbe certifikat (vpis vrste in številke certifikata) v ponudbo le vpisati, med tem, ko je predložitev dokumentacije (o tem) vezal na "čas dobave" opreme in tehnologije. Vsega zapisanega pa ni mogoče interpretirati v smeri, da zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji ob oddaji ponudb ni potrebno izpolnjevati, niti ni mogoče na drugi strani vzrokovati različnega obravnavanja kandidatov, ki ob oddaji ponudbe niso izpolnili drugih zahtev iz razpisne dokumentaciji (kot izbrani ponudnik), če za takšno različno obravnavanje naročnik v razpisni dokumentaciji nima jasne podlage. Naročnikovo stališče, da: "â?? ne preverja ali so izjave ponudnikov o posesti različnih atestov resnične, dokler to ne ugotovi pri dobavi opreme. Naročnik izjemoma preverja skladnost teh certifikatov s podatki vpisanimi na obrazcu "ponudba", če je iz tega obrazca razvidno, da je ponudnik vpisal lažne podatke in ne bo mogel opraviti pravilne dobave â??" in da: "Za takšen vpis podatkov pa lahko ponudniku grozi tudi izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb.", pa je v nasprotju z načelom učinkovitega pravnega varstva (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) na eni in transparentne porabe javnih sredstev (6. člena ZJN-1) na drugi strani. Zapisane trditve naročnika pa so tudi same s seboj v nasprotju. Tudi naročnikov argument, da je vlagatelj v svoji ponudbi za točko, ki se nanaša na dobavo monitorjev, priložil izjavo podjetja â??., da bo ponudniku ob dobavi opreme priložil kopije certifikatov, ki so šele v postopku certificiranja za pridobitev ustreznega atesta za ponujene modele monitorjev, pri presoji zahtevka za revizijo ne more biti pravno-relevanten.

Zapisano velja zaključiti z ugotovitvijo, da različni predmeti javnega naročila, zahtevajo izpolnjevanje različnih tehničnih zahtev na različne načine; med specifičnimi predmeti, kamor sodijo tudi osebni računalniki, je razumljiv poseben način oblikovanja in (s časovnega vidika) izpolnjevanja tehničnih zahtev. Kljub zapisanemu pa je nujno morebitne upravičene razloge, ki jih terja nakup osebnih računalnikov, vgraditi preko načina izpolnjevanja pogojev in tehničnih zahtev v (objavo javnega razpisa in/oziroma) razpisno dokumentacijo. Ker Državna revizijska komisija morebiti upravičenih razlogov za-to, da določenih tehničnih zahtev v času oddaje ponudb ni potrebno izpolnjevati, v dosedanjem postopku ni našla, se je odločila, da izbiro najugodnejšega ponudnika pod točko 01B, razveljavi.

Glede vlagateljevih trditev o naročnikovih nasprotujočih trditvah, glede obstoja lastne proizvodnje izbranega ponudnika, v obrazloženem obvestilu in odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter navedbah in priloženih dokazih v zahtevku za revizijo in vlogi vlagatelja, z dne 16.05.2002, pa Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj v tem delu ugotovi, ali izbrani ponudnik ponuja opremo, za katero mu je bila priznana sposobnost v prvi fazi omejenega postopka (OMNM-5/2001). Naročnik mora izvesti v revizijskem postopku predložene (in morebitne druge) dokaze, z namenom ugotovitve ali predložene ponudbe izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na izbiro najugodnejšega ponudnika za aplikacijske strežnike (točka 23L, 23E in 23U), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med tehničnimi zahtevami določena tudi zahteva po "združljivosti sistema z operacijskim sistemom â??." (točka 26. aplikacijski strežnik - 23 L, 27. vrstica aplikacijski strežnik -23 E in točka 25. aplikacijski strežnik - 23 U). V primeru neizpolnitve zahtev iz razpisne dokumentacije je, skladno z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1, takšna ponudba nepravilna. Enaka pravna posledica izhaja tudi iz točke 1.12 navodil kandidatom. Katere vrste dokazil naročnik zahteva z namenom dokazovanja posameznih zahtev in v katerih fazah postopka oddaje javnega naročila je, v delu, ko to ni izrecno urejeno z ZJN-1, avtonomna odločitev naročnika. Naročnik navaja, da podobno, kot velja za ugotavljanje resničnosti navedb v ponudbi glede certifikatov ustreznosti opravljenih atestov, pri preverjanju združljivosti strežnikov z operacijskim sistemom upošteva podatke, ki jih ponudnik navede v konfiguraciji, saj ta zanje odgovarja. Naročnik dodaja, da v primeru strežnikov ni zahtevan certifikat o združljivosti, kot to velja za delovne postaje, ampak le združljivost, ki jo lahko naročnik preveri tudi s testiranjem opreme pred prevzemom ali pred oddajo naročila, kakor to izhaja iz točke 1.3 navodil kandidatom. Naročnik tako na vprašanje trenutka izpolnjevanja zahteve po "združljivosti sistema z operacijskim sistemom â??." odgovarja z navajanjem in argumentacijo določil v razpisni dokumentaciji, ki določajo trenutek in način dokazovanja izpolnjevanja zahteve. Pri tem pa naročnik izhaja iz napačnega pravnega stališča, da dokazov, s katerimi bi vlagatelj zatrjeval dejstva neizpolnjevanja zahtev in posledično nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, ni potrebno izvajati. Zgolj dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne zahteva "kvalitativnejših" dokazil (kot izpolnitev izjave) pa po mnenju Državne revizijske komisije ne more pomeniti, da zahteve po združljivosti sistema z operacijskim sistemom ni potrebno ob oddaji ponudbe izpolnjevati (kot zapisano je naročnik sam predvidel izpolnitev izjave o združljivosti) še manj pa, da v primeru suma v neizpolnitev zahteve, predlaganih dokazov ni potrebno izvajati. Takšno interpretacijo Državne revizijske komisije terjajo tako načela pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil (zlasti načelo učinkovitosti; 4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), enako sklepanje pa izhaja tudi iz aplikacije temeljnega načela transparentnosti (6. člen ZJN-1) na predmetni primer. Z vidika učinkovitega pravnega varstva na eni in transparentne porabe javnih sredstev na drugi strani so namreč vsi ex post kaznovalni ukrepi (naročnik navaja: Če se ob prevzemu opreme ali ob uporabi ugotovi, da je oprema neustrezna in je ponudnik navajal lažne podatke, je le-ta kazensko in materialno odgovoren za takšna ravnanja, kar naročnik upošteva tudi ob naslednji oddaji javnega naročila) zoper izbranega ponudnika brezpredmetni.

Glede na navedeno mora naročnik ob upoštevanju zgornjih napotkov v nadaljevanju postopka z izvedbo predlaganih in morebitnih drugih dokazov pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje prispelih ponudb glede vprašanja združljivosti sistema, ob napotku, da ni mogoče izpolnjevanja zahtev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, prenesti v nadaljnjo fazo postopka oddaje javnega naročila, v kolikor v zakonu ali razpisni dokumentaciji takšna možnost ni predvidena. Hkrati pa Državna revizijska komisija naročnika napotuje naj v tem delu ugotovi, ali izbrani ponudnik ponuja opremo, za katero mu je bila priznana sposobnost v prvi fazi omejenega postopka (OMNM-5/2001).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??



â??