018-085/02
Številka: 018-85/02Datum sprejema: 11. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â?? - antikorozijska zaščita in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 10.01.2002 sprejel sklep, št. 85/dg-bs, o začetku postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â?? - antikorozijska zaščita in v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 04.03.200. Po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb pa je naročnik izdal poročilo o oddaji naročila, št. 85-16/dg-bs, z dne 04.04.2002, iz katerega izhaja, da je bila za izvedbo javnega naročila izbrana skupna ponudba podjetja â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je z dopisom, št. 85-16/dg-ts, z dne 05.04.2002, vsem ponudnikom poslal poročilo o oddaji naročila.
1. Naročnik je dne 18.04.2002 prejel zahtevek za revizijo (dokument št. M-18/01/mg, z dne 16.04.2001), v katerem je vlagatelj navedel, da je naročnik v spremnem dopisu poročila o oddaji naročila, št. 85-16/dg-ts, z dne 05.04.2002, zapisal, da mu v prilogi posreduje obvestilo o oddaji naročila, vsebina priloženega dokumenta pa dejansko nosi naslov poročilo o oddaji naročila. Vlagatelj citira določbo prvega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, štev. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in se sklicuje tudi na določilo drugega odstavka tega člena ter navaja, da naj bi naročnik s posredovanim poročilom o oddaji naročila združil pojma poročilo in obvestilo o oddaji naročila. Naročnik naj bi tako kršil obličnost postopka, saj v obvestilu o oddaji naročila ni podal pravnega pouka ponudnikom, da smejo v roku 8 dni od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila od naročnika zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, kot to določa prvi odstavek 79 .člena ZJN-l. V 6. točki zapisnika o javnem odpiranju ponudb je navedeno, da vlagateljeva ponudba vsebuje vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.
2. V poročilu o oddaji naročila je ugotovljeno, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi "neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti", zato je bila njegova ponudba zavrnjena. Vlagatelj citira določilo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 in navaja, da izpolnjuje vse obvezne pogoje za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. V skladu z razpisno dokumentacijo (IX. člen navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) je naročnik zahteval tudi izpolnitev pogoja za predložitev ustrezne bančne garancije za resnost ponudbe in predložitev izjave banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo bo izbrani ponudnik predložil ob sklenitvi pogodbe v zahtevanem roku. Obe listini je vlagatelj pridobil pri Probanki d.d., PE Maribor, ki za izdajo tovrstnih listin uporablja svoje ustaljene in splošno veljavne obrazce. Vlagatelj navaja, da je bila bančna garancija za resnost ponudbe, z dne 13.02.2002, izdana v skladu z zakonom in razpisno dokumentacijo. Že iz navedene bančne garancije izhaja, da Probanka d.d., Maribor, po tej garanciji prevzema obveznost, da bo na prvi poziv naročnika, brez pravice ugovora, najkasneje v roku 15 dni po prejemu njegove upravičene zahteve, izplačala znesek do 3.000.000,00 SIT, v primeru, če vlagatelj ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z razpisno dokumentacijo, ali ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z razpisno dokumentacijo. Iz zgoraj navedenega je po mnenju vlagatelja nedvomno mogoče zaključiti, da Probanka d.d., Maribor, jamči tudi za izstavitev bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z razpisno dokumentacijo, oziroma je moč že navedeno bančno garancijo šteti za izjavo banke, da bo naročnik prejel garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Izjavo banke, da bo ponudnik dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe v zahtevanem roku, je po navedbi vlagatelja šteti samo kot informativno izjavo banke, ki kaže, da je banka pripravljena izdati bančno garancijo v primeru, da je bil ponudnik izbran v postopku oddaje javnega naročila. Slednje izhaja tudi iz besedila dokumenta â"žIzjava bankeâ"ś, z dne 13.02.2002 in sicer v navedenem dokumentu Probanka, d.d., Maribor, izjavlja, da bo organom odločanja predlagala v odobritev izstavitev garancije za dobro izvedbo del na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke.
Probanka d.d., Maribor, je s takšnim tekstom izdajala izjave o odobritvi izstavitve garancije za dobro izvedbo del vsa leta svojega poslovanja. V vseh primerih, ko je bil naročnik garancije in izjave izbran kot najugodnejši ponudnik in je sklenil pogodbo z naročnikom, je Probanka d.d., Maribor, izdala bančno garancijo za dobro izvedbo del. Probanka d.d., Maribor, ima kot prvovrstna banka dolgoletne izkušnje z dajanjem vseh vrst garancij in garancijskih izjav velikemu številu uspešnih in velikih družb. Po zagotovilu Probanke d.d., Maribor, le-ta v svoji dosedanji praksi kljub velikemu številu izdanih garancij in izjav ni imela nobenega primera, ko bi komitenti Probanke d.d., Maribor, v postopkih oddaje javnih naročil imeli kakršnekoli težave glede njenih izjav. Ne glede na navedeno pa je naročnik v poročilu o oddaji naročila navedel, da je ponudba "nepravilna zaradi neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti", navedeni razlog pa je za vlagatelja neutemeljen. O neustreznosti bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bi bilo mogoče govoriti šele takrat, ko bi banka navedeno garancijo tudi izdala in bi jo ponudnik predložil naročniku, to pa je ob sklenitvi pogodbe v zahtevanem roku.
3. Kot merila za ocenjevanje ponudb je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel le tri merila in sicer: â"žcenaâ"ś, â"žgarancijski rokâ"ś ter â"žrok izvedbeâ"ś. Reference niso določene kot merilo za ocenjevanje ponudb, vendar pa so bili ponudniki zavezani k predložitvi seznama specifičnih sanacijskih del za referenčne objekte v zadnjih petih letih, potrjenega s strani investitorjev (10. točka X. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ta seznam naj bi izkazoval usposobljenost posameznega ponudnika za izvedbo razpisanih del. Vlagatelj se po 10 letih poslovanja šteje za eno izmed največjih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarjajo z dejavnostjo antikorozijske zaščite. Vlagatelj je zato s stanjem na tem tržišču in z referencami konkurenčnih podjetij dobro seznanjen. Vlagatelj je oddal ponudbo tudi v postopku oddaje javnega naročila za sanacijo poslovnega objekta naročnika â??. d.d. Na tem javnem razpisu je kot ponudnik sodelovalo tudi podjetje â??. Vlagatelja je tehnični direktor družbe â?? seznanil, da je ponudnik â??, predložil nekaj referenc velikih vrednosti, potrjenih s strani â??., g. A. iz â?? pa o potrditvi teh referenc ni vedel ničesar. Sanacijska dela v â??., je opravilo podjetje â??, ki je vlagatelja z dopisom, z dne 10.04.2002, seznanilo z resničnim izvajanjem del za gradbeno sanacijska dela. Iz navedenega dopisa je namreč razvidno, da je ponudnik â??, na objektih â?? po izvedeni gradbeni sanaciji izvajal le barvanje fasad. Navedena dela pa zagotovo ne sodijo med dela, za katera se zahteva seznam referenc v postopku oddaje javnega naročila za izvedbo sanacijskih del. Glede na to, da je ponudnik â??, v postopku oddaje naročila za naročnika družbe â?? predložil reference o izvajanju del za družbo â?? vlagatelj upravičeno domneva, da je enake reference ponudnik â??, podal tudi v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vprašanje glede referenc se je pojavilo že v fazi odpiranja ponudb, ki je bil izvedeno dne 04.03.2002, to pa je razvidno tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb. Vlagatelj meni, da je moč zaključiti, da je ponudnik â??, v tem postopku dal zavajajoče podatke glede seznama referenc, potrebnih za sodelovanje v tem postopku in na tej podlagi podal tudi lažno izjavo, da ni dal zavajajočih podatkov (11. točka X. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), kar ima v skladu z 8. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-l za posledico izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev o dodelitvi naročila, razvidno iz poročila o oddaji naročila, z dne 04.04.2002, ponovi postopek izbire najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev, da je vlagatelj najugodnejši ponudnik, podrejeno pa vlagatelj predlaga, da naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi in začne z novim postopkom, pri čemer je dolžan vlagatelju povrniti revizijske stroške po priloženem stroškovniku.
Naročnik je na vlagatelja naslovil dokument "Projekt â??-rekonstrukcija rezervoarjev-antikorozijska zaščita-popravek poročila o oddaji naročila", z dne 24.04.2002, št. 85-18/dg-bs, v katerem je navedel, da mu v prilogi pošilja popravek poročila o oddaji naročila (št. 85-16/dg-bs, z dne 04.04.2002).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.04.2002, št. M-18/01/mg, naročnika dne 06.05.2002, obvestil, da je popravek poročila o oddaji naročila, z dne 24.04.2002, brezpredmeten, ker je že vložil zahtevek za revizijo.
Naročnik je dne 30.04.2002 izdal sklep, št. 85-20/dg-bs, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen in potrdil poročilo o oddaji naročila, z dne 04.04.2002, št. 85-16/dg-bs. Naročnik je v obrazložitvi tega sklepa navedel, da je vloženi zahtevek za revizijo temeljito preučil in po ponovnem pregledu razpisne, ponudbene in ostale dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila ugotovil, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.
1. Zatrjevane kršitve ZJN-1 s strani vlagatelja v zvezi z izvajanjem 78. člena in 79. člena ZJN-1, so po mnenju naročnika povsem brez podlage. Iz poročila o oddaji naročila je razvidno, da le-to vsebuje vse relevantne podatke, ki se zahtevajo v prvem odstavku 78. člena ZJN-1. Na podlagi poročila o oddaji naročila je bilo v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 z dopisi, z dne 05.04.2002, vsem ponudnikom posredovano obvestilo o oddaji naročila na ta način, da jim je bilo dostavljeno poročilo o oddaji naročila v celoti. Ponudniki imajo pravico, da lahko ravnajo skladno z določilom 79. člena ZJN-1. Vlagatelj je prejel poročilo o oddaji naročila, to po mnenju naročnika izhaja tudi iz dejstva, da ni zahteval obrazloženega obvestila v smislu 79. člena ZJN-1, temveč je takoj vložil zahtevek za revizijo, v katerem je poročilo o oddaji naročila izpodbijal. Iz navedenega izhaja, da si je vlagatelj zatrjevane kršitve ZJN-1 enostavno izmislil in zato ne morejo biti predmet resne obravnave, kaj šele razlog za razveljavitev odločitve naročnika.
2. V točki 4. (nepravilne ponudbe) poročila o oddaji naročila je prišlo po očitni pomoti do nepravilne označbe listine, ki je bila vzrok za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Po pomoti je navedeno, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pravilno pa bi se moralo glasiti, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi neustrezne izjave o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Naročnik meni, da je bilo že na prvi pogled jasno, da gre za pomoto, saj bančna garancija v tej fazi postopka še ne pride v poštev in tudi ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Glede na to bi bilo s strani vlagatelja pravno ustrezno in korektno, da bi zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila v smislu 79. člena ZJN-1, namesto tega pa je takoj vložil zahtevek za revizijo in sicer na podlagi pomotne označbe navedene listine. Naročnik je navedeno pomoto odpravil z dokumentom, št. 85-18/dg-bs, z dne 24.04.2002, ki je bil poslan vsem ponudnikom. Iz tega dokumenta in iz poročila o oceni ponudb, z dne 04.04.2002, izhaja, da je vlagatelj oddal nepravilno ponudbo, ker mu banka ne zagotavlja, da bo brez zadržkov dobil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 15.000.000,00 SIT. Banka bi v tem primeru namreč organom odločanja šele predlagala v odobritev izstavitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % ponudbene vrednosti in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke, kar pa ni skladno z razpisno dokumentacijo (obrazec št. 6). Vlagatelj je predložil neustrezno izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj ni v skladu s predpisanim obrazcem v razpisni dokumentaciji, ni pa vlagatelj predložil neustrezne bančne garancije, saj takšna bančna garancija v tej fazi postopka oddaje javnega naročila še ne pride v poštev in tudi ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. V poročilu o oddaji naročila je torej prišlo do nepravilne označbe predmetne listine in je bilo zato potrebno nepravilno označbo listine nadomestiti s pravilno ter izvršiti ustrezen popravek, kar je bilo storjeno. Naročnik navaja, da so glede na to navajanja vlagatelja v zvezi s tem neutemeljena, saj vlagatelj ni priložil izjave o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, tako kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, vsled česar njegova ponudba glede na določilo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ne more biti pravilna. Ostala izvajanja vlagatelja v zvezi s tem so glede na navedeno brezpredmetna, naročnik pa prilaga dopis Probanke d.d., Maribor, z dne 12.10.2001, ki je naslovljen na vlagatelja in iz katerega izhaja, da mu banka zagotavlja "da bo vlagatelj brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval". Torej ne drži trditev vlagatelja, da je Probanka d.d., Maribor, izdajala izjave o odobritvi izstavitve garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti vsa leta svojega poslovanja s takšnim tekstom, kot ga je vlagatelj predložil k svoji ponudbi v tem postopku.
3. Izbrani ponudnik je predložil zahtevane reference na predpisanih in pravilno izpolnjenih obrazcih, ki so bili tudi overjeni s strani naročnikov teh del. Zato so bile vse te reference glede na določbo drugega odstavka 42. člena ZJN-1 za naročnika verodostojne. Te verodostojnosti vlagatelj s svojimi navedbami in s priloženim dopisom podjetja â??, z dne 10.04.2002, ne more omajati, saj se ta dopis sploh ne nanaša na dejavnost antikorozijske zaščite, ki je predmet tega javnega naročila. Zato je ta dopis brezpredmeten. Naročnik zaključuje, da vlagatelj ni predložil dokazil, ki bi glede na navedena določila ZJN-1 izpodbijale verodostojnost podanih referenc s strani ponudnika â??. Zato tudi ta revizijska navedba vlagatelja ni utemeljena, zaradi česar naročnik meni, da ni potrebe za izvajanje dokazov, ki jih predlaga vlagatelj.
Naročnik je z dopisom št. 85-22/dg-bs, z dne 30. 04.2002 (kateremu je priložil sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo), skladno z določilom 17. člena ZRPJN, vlagatelja pozval naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 07.05.2002, v skladu s 17. členom ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj v dokumentu "predlog za nadaljevanje revizijskega postopka javnega naročila "rekonstrukcija rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â??- antikorozijska zaščita"", z dne 07.05.2002, št. M-18/01/mg, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 09.05.2002, predlaga, da naj se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila in odloči, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti vse stroške revizijskega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi dalje od izdaje odločbe Državne revizijske komisija do plačila. V obrazložitvi tega dokumenta vlagatelj ponavlja svoja predhodna navajanja in pripominja, da ZRPJN ne dopušča popravka poročila o oddaji naročila. Vlagatelj citira določilo prvega odstavka 11. člena ZRPJN in navaja, da se lahko v skladu z 12. členom ZRPJN zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. ZJN-1 pa v 79. členu vlagatelja nikakor ne zavezuje, da zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Slednje je povsem prepuščeno volji posameznega ponudnika. Vlagatelj citira določilo prvega odstavka 17. člena ZRPJN in navaja, da naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen, ni podal pravnega pouka, kot to zahteva določilo prvega odstavka ZRPJN, s tem pa je naročnik po mnenju vlagatelja zopet kršil določila ZRPJN. Vlagatelj še pripominja, da iz poročila o oddaji naročila ni mogoče "razbrati razmejitvene ocene izbire".
Poleg revizijskih stroškov, ki jih je vlagatelj že zahteval v zahtevku za revizijo, vlagatelj zahteva še povračilo stroškov v zvezi s sestavo predloga za nadaljevanje revizijskega postopka, po priloženem stroškovniku.
Naročnik je z dopisom št. 85-23/dg-bs, z dne 09.05.2002, Državni revizijski komisiji dne 10.05.2002 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik meni, da zahtevek za revizijo ni utemeljen in se pri tem sklicuje na svoj sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, št. 85-20/dg-bs, z dne 30.04.2002.
Državna revizijska komisija je dne 13.05.2002 od naročnika prejela dopis, št. 85-24/dg-bs, z dne 10.05.2002, v katerem je navedeno, da ga je dne 07.05.2002 vlagatelj z dopisom brez obrazložitve obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, potem pa je dne 09.05.2002 od vlagatelja prejel še fotokopijo dokumenta "predlog za nadaljevanje revizijskega postopka javnega naročila "rekonstrukcija rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â?? - antikorozijska zaščita"", ki je bil posredovan neposredno Državni revizijski komisiji. Naročnik je mnenja, da je vlagatelj s tem kršil določila ZRPJN, vsled česar fotokopije navedenega dokumenta (ki ga je naročnik prejel dne 09.05.2002) ni mogoče upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Glede poprave očitne napake v poročilu o oddaji naročila, z dne 04.04.2002, pa je naročnik mnenja, da je mogoče skladno z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP) vsak čas popraviti očitne napake. Prav tako naj bi naročnik v dopisu, z dne 30.04.2002, izrecno opozoril vlagatelja na upoštevanje rokov iz 17. člena ZRPJN in o tem obvestil tudi njegovega pravnega zastopnika.
Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Državna revizijska komisija je dne 21.05.2002, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala, naj ji dostavi manjkajočo dokumentacijo (sklep o začetku postopka), ki jo je naročnik posredoval 22. 05. 2002.
Državna revizijska komisija najprej pritrjuje vlagatelju o tem, da mora naročnik skladno s 17. členom ZRPJN, o odločitvi iz drugega odstavka 13. in 16. člena v treh dneh obvestiti vlagatelja in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, kar pa je naročnik, kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, tudi storil. Naročnik je namreč sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil (dokument št. 85-20/dg-bs, z dne 30.04.2002) skupaj z dopisom št.85-22/dg-bs, z dne 30.04.2002 poslal vlagatelju in ga (s prej navedenim dopisom) pozval, naj najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Potrebno je pritrditi vlagatelju v tem, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 o vsakem oddanem naročilu sestaviti pisno poročilo. Ravno tako se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem v tem, da mora naročnik na podlagi pisnega poročila iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1, nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). Torej ZJN-1 sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne določa več in namesto tega od naročnika zahteva (le), da o vsakem oddanem naročilu sestavi pisno poročilo, na podlagi katerega mora nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa je naročnik dne 04.04.2002 sestavil poročilo o oddaji naročila z vsemi sestavinami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1 in le - tega z dopisom z naslednjo vsebino: â??â??â??â??â??"na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1 vam v prilogi posredujemo obvestilo o oddaji javnega naročila â??â??â??.â??..", dne 05.04.2002 v celoti poslal vsem ponudnikom.
Ker torej ZJN-1 od naročnika ne zahteva več, da ponudnikom izroči sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika (pisno poročilo je potemtakem le notranji akt naročnika), vsebine obvestila o oddaji javnega naročila pa izrecno ne ureja, je potrebno šteti, da je le- ta prepuščena naročniku. Ker je naročnik v prilogi, s prej citiranim dopisom, vsem ponudnikom (nemudoma) posredoval kar pisno poročilo v celoti, je potrebno šteti, da je svojo dolžnost iz drugega odstavka izpolnil in je tako vlagateljeva navedba v tem delu revizijskega zahtevka neutemeljena.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba nepravilno izločena iz postopka oddaje obravnavanega javnega naročila utemeljen. V zvezi s tem si je zastavila naslednje vprašanje: Ali je vlagatelj s priloženo izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, sledil naročnikovim navodilom iz razpisne dokumentacije" Naročnik je v IX. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) zapisal: "Da lahko sodeluje v postopku javnega naročila, mora ponudnik izpolnjevati naslednje pogoje (in med njimi v 8. alinei), da predloži izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe v zahtevanem roku." V X. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (dokazila o izpolnjevanju pogojev) je naročnik zahteval od ponudnikov, da kot dokazilo s katerim ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz IX. člena predloži (točka 7) "izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene obveznosti, z rokom zapadlosti najmanj 30 dni po preteku rokov, za izpolnitev pogodbenih obveznosti (obrazec 6). Naročnik je v istem členu (X.) ponudnike izrecno opozoril, "da bo ponudba h kateri ne bodo priložena zahtevana dokazila v smislu tega člena, izločena iz postopka."
V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil obrazec 6 (izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti), v katerem je morala "ponudnikova banka" potrditi (s podpisom in žigom) vnaprej pripravljeno besedilo obrazca z naslednjo vsebino: "Na podlagi vloge ponudnika â??â??â??â??â?? izjavljamo, da bo naročnik garancije v naši banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 15.000.000,00 SIT in jo bo predložil naročniku ob sklenitvi pogodbe.
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v le - to, v nasprotju z obrazcem 6, priložil izjavo banke z naslednjo vsebino: â??â??â??â??â?? "Izjavljamo, da bomo organom odločanja predlagali v odobritev izstavitev garancije za dobro izvedbo del na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke."
Res je, kot trdi vlagatelj, da je naročnik v pisnem poročilu (prvi odstavek 78. člena ZJN-1) zapisal, da vlagateljeva ponudba ni pravilna zaradi neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (in ne zaradi nepravilno predložene izjave banke, da bo le-to šele dobil), vendar pa opisana nedoslednost naročnika v ničemer ni vplivala na postopek izbire najugodnejšega ponudnika. Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (kot pravilno ugotavljata tako vlagatelj kot tudi naročnik) namreč (še) ni mogoče priložiti v ponudbo v času oddaje ponudb temveč jo lahko ponudnik izroči šele po ali ob sklenitvi pogodbe.
Državna revizijska komisija na tem mestu še opozarja vlagatelja, da, ZJN-1 v prvem odstavku 79. člena omogoča možnost, da se ponudnik, ki ni izbran po prejemu obvestila o oddaji naročila odloči, da (še) ne bo vložil zahtevka za revizijo, temveč bo prej od naročnika zahteval (ravno tako v 8 dnevnem roku od prejema obvestila o oddaji naročila) obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V takšnem primeru začne za ponudnika teči rok za vložitev zahtevka za revizijo šele od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, vlagatelj opisane možnosti ni izkoristil, pač pa je vložil zahtevek za revizijo v zakonskem roku 8 dni od prejema obvestila o oddaji naročila, čeprav bi ravno z navedeno možnostjo iz prvega odstavka 79. člena ZJN-1, odpravil (vsaj) dvome in nejasnosti, ki se nanašajo na v prejšnjem odstavku opisano naročnikovo nedoslednost v zvezi z nepravilno predloženo izjavo banke (in ne nepravilno predložene garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti).
Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi navedbi naročnika in ugotoviti, da ponudbe vlagatelja ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Zakon torej predvideva, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji postavi različne zahteve, hkrati pa naročnika zavezuje, da v fazi primerjave in ocenjevanja ponudb le-te v celoti upošteva. Le na opisan način naročnik ravna tudi v skladu z načelom enakopravnosti vseh ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.
Glede vlagateljeve navedbe "da je izbrani ponudnik, v tem postopku, dal zavajajoče podatke glede seznama referenc, potrebnih za sodelovanje v tem postopku in na tej podlagi podal tudi lažno izjavo, da ni podal zavajajočih podatkov", Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik, v zvezi s predložitvijo referenc ravnal natanko z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v IX. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) zapisal: "Da lahko sodeluje v postopku javnega naročila, mora ponudnik izpolnjevati naslednje pogoje (in med njimi v 10. alinei), da je v zadnjih 5 - tih letih izvajal tovrstna razpisana dela."
V X. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (dokazila o izpolnjevanju pogojev) je naročnik zahteval od ponudnikov, da kot dokazilo s katerim ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz IX. člena, ponudnik predloži (med drugim v točki 10) "seznam referenčnih objektov v zadnjih petih letih, potrjen s strani investitorjev (obrazec 9/1-5)."
Iz obrazca številka 9, ki ga je naročnik priložil v razpisno dokumentacijo izhaja, da "mora ponudnik predložiti 5 (pet) s strani naročnikov potrjenih referenc za sanacijska dela antikorozijske zaščite, katerih vrednost na posameznem objektu bo večja od 30 mio SIT. Reference morajo biti na različnih lokacijah iz obdobja 1996-2001. Veljavne bodo reference na priloženih obrazcih."
Izbrani ponudnik je v pet s strani naročnika vnaprej pripravljenih obrazcev vpisal pet zahtevanih referenčnih poslov izvedenih od leta 1996 naprej, v zahtevani višini (vrednost del je večja od 30 mio SIT) in obliki (z navedeno kvadraturo). Vseh pet obrazcev potrjuje referenčne posle na (zahtevanih) različnih lokacijah, le-ti pa so tudi potrjeni (s podpisi in žigi) s strani investitorjev.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sprejel podatke o izkazanih referencah, ki so mu jih ponudili ponudniki (tudi izbrani ponudnik), ZJN-1 pa od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih in/ali obsegu bo naročnik preverjal podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega.
Na podlagi vsega navedenega je mogoče nedvomno ugotoviti, da je naročnik izpolnjevanje pogoja izkazanih referenc določil jasno, nedvoumno in precizno. Izbrani ponudnik pa je v skladu z njegovimi navodili (tako po vsebini kot tudi po obliki) pogoj v celoti izpolnil.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku presoja le zakonitost postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali oddaje javnega naročila (prvi odstavek 4. člena ZRPJN). V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Za samo vsebinsko presojo naročnikovih poslovnih odločitev, v kolikor le-ta niso v nasprotju z omejitvami predpisov o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ni pristojna.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudbe sprejeta ob upoštevanju določil ZJN-1. Zaradi navedenega je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??
â??