018-081/02

Številka: 018-81/02

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo kurilnega olja extra lahko in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo â??, ki ga zastopa Odvetniška družba â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17.01.2002 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo kurilnega olja extra lahko, št. 31000-01/02-47/03, iz katerega izhaja, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila â?? brez davka na dodano vrednost. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo za vodenje postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 31000-01/02-47/03, z dne 26.03.2002, kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. Iz obvestila izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba označena kot nepravilna, ker ni v celoti dokazal, da izpolnjuje pogoje za udeležbo (v svoji ponudbeni dokumentaciji je priložil potrdilo o solventnosti, ki nadomešča BON 2, ne pa tudi BON 1).

Vlagatelj je dne 02.04.2002 zaradi zmotne uporabe določil Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijano obvestilo o oddaji javnega naročila pa spremeni tako, da se javno naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva odločitve o zahtevku za revizijo dalje, v 15 dneh pod izvršbo.
Vlagatelj meni, da je naročnikova odločitev, da je njegova ponudba nepravilna (ker priloženo potrdilo o solventnosti nadomešča le BON 2, ne pa tudi BON 1), nepravilna. Vlagatelj je predložil potrdilo o solventnosti, z dne 11.03.2002, za katerega je Nova Ljubljanska banka d.d. izdala potrdilo, z dne 28.03.2002, iz katerega izhaja, da potrdilo o solventnosti vsebuje vse podatke, ki so jih v preteklosti vsebovali stari obrazci BON 1 in BON 2 (dopis je priložen zahtevku za revizijo). Vlagatelj meni, da je predložil vse listine, ki so bile navedene v razpisni dokumentaciji, v točki 11., kjer je bil zahtevan: "Obrazec BON 1 in BON 2 ali OBR 3 oziroma vsebinsko enakovredni obrazec ponudnikove banke, ki ne sme biti starejši kot 30 dni oziroma davčna napoved za fizične osebe". Vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba pravilna in popolna. Vlagatelj še opozarja, da obvestilo o oddaji javnega naročila ne vsebuje pravne podlage oziroma obrazložitve, na podlagi katerega odstavka oziroma točke 41. člena ZJN-1 ponudnik ne izpolnjuje pogojev za udeležbo na javnem razpisu.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov in sicer 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 20% DDV na odvetniške storitve in stroške takse.

Naročnik je z dopisom, št. 31000-01/02-47/02-43/03, z dne 10.04.2002, pozval vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo dopolni v skladu z 12. členom ZRPJN in sicer, da priloži še potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.04.2002, naročniku posredoval zahtevano potrdilo o vplačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 31000-01/02-47/02-43/03, z dne 24.04.2002, zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da priloženi podatki o solventnosti ne nadomeščajo zahtevanega obrazca BON 1 oziroma mu nikakor niso vsebinsko enakovredni. Priloženi podatki vsebujejo stanje sredstev na TRR na dan sestavitve obrazca, stanje neporavnanih obveznosti, povprečno stanje sredstev na TRR v preteklem mesecu, povprečno stanje neporavnanih obveznosti in število dni blokacij v zadnjih šestih mesecih, kar po naročnikovem mnenju ustreza obrazcu BON 2, ne pa BON 1. BON 1 namreč vsebuje podatke o velikosti in uspešnosti gospodarskega subjekta v preteklem letu (sredstva, kapital, prihodki, dobiček, izguba), kazalnike finančne stabilnosti in poslovne uspešnosti v preteklem letu (delež kapitala in obveznosti v virih sredstev, pokritost sredstev in zalog, gospodarnost, donosnost, produktivnost), podatke in kazalnike za več preteklih let (sredstva, kapital, prihodki, dobiček, izguba, gospodarnost, donosnost, produktivnost, število zaposlenih) ter podatke in kazalnike v dejavnosti za preteklo leto in mesto gospodarskega subjekta v dejavnosti (sredstva, kapital, prihodki, dobiček, izguba, gospodarnost, donosnost, produktivnost, število zaposlenih), kar daje celovito finančno sliko o gospodarskem subjektu.
Naročnik še navaja, da ponudnik z navedenimi podatki iz obrazca BON 1 dokazuje finančno in poslovno sposobnost (6. točka drugega odstavka 41. člena ZJN-1, v skladu s 4. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1. Če vlagatelj ni mogel pridobiti mnenja ali potrdila svoje poslovne banke, iz katerega bi bili razvidni podatki iz obrazca BON 1, bi moral predložiti revidirane bilance stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze vlagateljevih celotnih prihodkov za zadnja tri obračunska leta ali pa vsaj nadomestno pisno izjavo po 44. členu ZJN-1, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da je finančno in poslovno sposoben.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.04.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 31000-01/02-43/03, z dne 06.05.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in s svojim mnenjem, v katerem povzema svojo obrazložitev iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-81/02-22-986, z dne 13.05.2002, skladno z določbo tretjega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila Novo Ljubljansko banko d.d., Sektor za trženjsko upravljanje, Ljubljana, da posredujejo informacijo glede izdajanja potrdil oziroma obrazcev s podatki, ki jih vsebujeta obrazca BON 1 in BON 2 ter navodila banke njihovim poslovalnicam glede izdajanja obrazcev z relevantnimi podatki njihovim komitentom. Nova Ljubljanska banka d.d., Sektor za trženjsko upravljanje, Ljubljana, je Državni revizijski komisiji pojasnilo posredovala dne 16.05.2002.

Državna revizijska komisija je vlagatelja v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala k predložitvi dodatnega pojasnila v zvezi z navedbami v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je dne 13.05.2002 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dodatno pojasnilo.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja, naročnika in dodatnih pojasnil vlagatelja ter Nove Ljubljanske banke d.d., Sektor za trženjsko upravljanje, Ljubljana, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi."
V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 6. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ni finančno in poslovno sposoben". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 4. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja "revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, skladno s citiranimi določbami 41. in 42. člena ZJN-1, v 7. členu med pogoji za usposobljenost in sposobnost ponudnikov med drugim v točki 6. zahteval, da ponudniki predložijo "BON 1 in BON 2 ali BON 3, ki ne smejo biti starejši od 30 dni pred zaključkom razpisnega roka za pravne osebe oziroma davčno napoved za fizične osebe". V 10. členu istih navodil je naročnik ponovil svojo zahtevo in določil, da mora ponudnik kot dokazilo za izpolnjevanja pogoja iz 7. člena teh navodil med drugim predložiti tudi "BON 1 in BON 2 ali BON 3, ki ne smejo biti starejši od 30 dni pred zaključkom razpisanega roka za pravne osebe, oziroma davčna napoved za fizične osebe" (7. točka). V obrazcu za ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti pa je med dokumentacijo, ki jo mora vsebovati vsaka ponudba, v točki 11. zahteval "obrazca BON 1 in BON 2 ali obrazec BON 3 oziroma vsebinsko enakovreden obrazec ponudnikove banke, ki ne smejo biti starejši od 30 dni oziroma davčno napoved za fizične osebe".
Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji za izpolnjevanje zahtevanega pogoja predložil potrdilo o solventnosti, z dne 11.03.2002, ki ga je izdala Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Poslovalnica Grosuplje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pritrditi naročniku, da podatki iz predloženega potrdila o solventnosti vsebujejo le podatke, ki jih vsebuje tudi obrazec BON 2, vendar pa ne nadomeščajo zahtevanega obrazca BON 1.
BON-1 je namreč osnovna, vsebinsko zelo bogata informacija o boniteti poslovanja posamezne gospodarske družbe. Vsebuje splošne podatke o gospodarski družbi, zbrane iz različnih javnih registrov (Sodni register, Poslovni register Slovenije, Register imetnikov računov pri Agenciji, Register transakcijskih računov itd.), podatke iz računovodskih izkazov in podatke iz plačilnega prometa. Podatki iz računovodskih izkazov za zadnje leto in iz njih izračunani kazalniki nudijo vpogled v velikost, finančno stabilnost in uspešnost gospodarske družbe. Izračunani so namreč vsi pomembnejši kazalniki, od kazalnikov financiranja, plačilne sposobnosti, gospodarnosti, donosnosti, do kazalnika produktivnosti. Navedeni so tudi istovrstni podatki in kazalniki za dejavnost, v katero je gospodarska družba uvrščena, kar omogoča primerjavo rezultatov poslovanja posamezne gospodarske družbe z rezultati poslovanja dejavnosti. Posebna preglednica razčlenjuje pomembnejše podatke in kazalnike finančnega poslovanja gospodarske družbe za zadnjih 5 let in določa njeno mesto v dejavnosti.
BON-2 pa je informacija o plačilni sposobnosti posamezne pravne osebe, ki je lahko izdelana za pravne osebe, katerih račune še vodi Agencija RS za plačilni promet in tudi za pravne osebe, ki že imajo račune pri bankah. Vsebuje podatke o stanju denarnih sredstev na računih, o morebitnih neporavnanih obveznostih, o številu dni neporavnanih obveznosti in druge podatke.

Ker ponudba vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, saj dokazilo (potrdilo o solventnosti), ki je bilo predloženo, ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov in ni vsebinsko enakovreden obrazec ponudnikove banke obrazcu BON 1, te ponudbe ni mogoče šteti za pravilne v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Pogoj je namreč element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, izloči iz nadaljnjega postopka. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj to potrdilo prejel od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Poslovalnica Grosuplje, kasneje pa celo izjavo te iste banke, da podatki o solventnosti, ki so mu bili posredovani, vsebujejo vse relevantne podatke, ki so jih v preteklosti vsebovali stari obrazci BON 1 in BON 2, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju. Vlagatelj je dne 13.05.2002 Državni revizijski komisiji posredoval tudi dodatno pojasnilo, iz katerega izhaja, da je navedeno poslovalnico Nove Ljubljanske banke, d.d. zaprosil za ustrezne dokumente s kopijo objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in kopijo navodil ponudnikov za izdelavo ponudbe. Poslovalnica mu je za izdano potrdilo o solventnosti zatrdila, da nadomešča obrazca BON 1 in BON 2, zato je v dobri veri omenjeno potrdilo predložil v ponudbeno dokumentacijo, ne da bi se ukvarjal z analizo le-tega.

Nova Ljubljanska banka d.d., Sektor za trženjsko upravljanje, Ljubljana, je Državni revizijski komisiji v pojasnilu, ki ji ga je posredovala dne 16.05.2002, navedla naslednje: "S prenosom žiro računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet v bančno okolje je bil v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije pripravljen enoten obrazec Podatki o solventnosti, ki zajema podatke o plačilni sposobnosti stranke. Enoten obrazec je bil pripravljen z namenom, da na željo strank poslovne banke posredujemo enake podatke. Tako je bil na 14. seji odbora za plačilni promet Združenja bank Slovenije dne 26.01.2001 sprejet obrazec Podatki o solventnosti in s tem tudi osnova za pripravo takšnih podatkov strankam. Podatki iz obrazca Podatki o solventnosti zajemajo podatke, ki jih vključuje obrazec BON 2 (izdajatelj Agencija RS za plačilni promet) razen podatkov o akceptnih nalogih. Obrazca BON 1 in BON 2 še danes izdaja Agencija RS za plačilni promet. Podatki, ki jih nudi obrazec Podatki o solventnosti niso istovetni podatkom, ki jih pripravlja Agencija RS za plačilni promet. Takšno informacijo je tudi naša komercialistka posredovala podjetju â??. Podjetju ni bila posredovana informacija, da gre za nadomestni dokument, ki ga izdaja Agencija RS za plačilni promet. Z možnostjo priprave podatkov o solventnosti stranke smo naše komercialiste v poslovalnicah obvestili. Posredovali smo jim navodila, da na željo stranke izdajo obrazec Podatki o solventnosti. Stranke potrebujejo te podatke kot dokumentacijo za prijavo na javne razpise. V primeru posredovanja podatkov â?? je očitno prišlo do nejasnosti pri posredovanju podatkov. Žal nam je, da je prišlo do neljube situacije. Glede na nastalo situacijo, bomo naše poslovalnice ponovno obvestili o obrazcih Podatki o solventnosti, obrazcu BON 1 in BON 2."

Državna revizijska komisija je ugotovila, da Agencija RS za plačilni promet še izdaja BON obrazce, ki so informacije o boniteti poslovanja posameznih pravnih oseb, tudi za tiste pravne osebe, ki so že prenesle opravljanje storitev plačilnega prometa na banke. Bonitetno dejavnost Agencije RS za plačilni promet bo sicer po njenem preoblikovanju, tako kot druge statistično informativne naloge, opravljala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) namreč v 71. členu med nalogami Agencije RS za javnopravne evidence in storitve navaja tudi, da "zbira, obdeluje in posreduje podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v skladu z zakoni in javno objavlja letna poročila ter druge podatke gospodarskih družb, podjetnikov in drugih poslovnih subjektov z Zakonom o gospodarskih družbah in drugimi zakoni" (5. točka), da "zbira, obdeluje, objavlja in posreduje podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov za izdelavo uskupinjenih informacij o ekonomskih gibanjih" (6. točka).

Državna revizijska komisija glede navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, da obvestilo o oddaji javnega naročila ne vsebuje pravne podlage oziroma obrazložitve, na podlagi katerega odstavka oziroma točke 41. člena ZJN-1 ponudnik ne izpolnjuje pogojev za udeležbo na javnem razpisu, ugotavlja, da naročnik v obvestilu o oddaji naročila, v skladu z 78. členom ZJN-1, ni dolžan ponudniku obrazložiti razlogov za zavrnitev njegove ponudbe. Vsak ponudnik, ki ni bil izbran, pa lahko v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 od naročnika zahteva izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Naročnik mora ponudnika v osmih dneh od njegove zahteve obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena. Drugi odstavek 79. člena ZJN-1 namreč točno določa obvezne sestavine obrazloženega obvestila, med drugim tudi razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ponudnik na osnovi obrazloženega obvestila o oddaji naročila ugotovi, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da naročnik v obvestilu o oddaji naročila ni navedel pouka o pravnem sredstvu, s katerim bi o možnosti vložitve zahtevka za revizijo obvestil tako vlagatelja kot tudi druge ponudnike.

Državna revizijska komisija pa še opozarja naročnika, čeprav omenjeno ni vsebovano v zahtevku za revizijo, na njegovo navajanje v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, da bi vlagatelj lahko namesto obravnavanih dokazil predložil nadomestno izjavo, v skladu s 44. členom ZJN-1. Izpolnjevanje zahtevanih pogojev z nadomestno izjavo je po mnenju Državne revizijske komisije za ponudnike, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ustrezno le takrat, kadar državni organi ne izdajajo zahtevanih potrdil. Iz zgoraj navedenega pa izhaja, da obrazec BON 1 še vedno izdaja Agencija RS za plačilni promet.

Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, ko je ponudbo vlagatelja označil kot nepravilno, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, se zavrne tudi zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??


â??.